Na
podlagi 42. člena
Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode v
Občini Črnomelj
(Uradni list RS, št. 51/10) in
Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode v
Občini Semič
(Uradni list RS, št. 45/10), JP Komunala Črnomelj d.o.o., Belokranjska
cesta 24a, 8340 Črnomelj sprejema |
T E
H N I Č N I P R A V I L N I K |
o
javni kanalizaciji |
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
1.
člen |
S
tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji (v nadaljnjem besedilu:
tehnični pravilnik) se podrobneje urejajo tehnični normativi in
postopki pri odvajanju in čiščenju odpadne vode na območju Občine
Črnomelj. |
2.
člen |
Tehnični pravilnik so dolžni upoštevati vsi sodelujoči pri
projektiranju, gradnji, komunalnem opremljanju in upravnem postopku,
izvajalec javne službe in uporabniki javne kanalizacije. |
3.
člen |
Javna
kanalizacija je sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi
povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v sekundarno, primarno
ali magistralno kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se
zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb ter
padavinske vode s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim
materialom prekritih javnih površin. Objekti in naprave javne
kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura. Priključki
stavb na javno kanalizacijo, pretočne in nepretočne greznice, male
čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, niso objekti javne
kanalizacije. |
Naprave
in objekti javne kanalizacije so: |
–
kanalizacijsko omrežje z revizijskimi jaški, |
–
razbremenilniki visoke vode, |
–
zadrževalni bazeni padavinske vode, |
–
črpališča odpadnih vod, |
–
čistilne naprave za čiščenje odpadne vode, |
– drugi
objekti in naprave, ki so namenjeni za pravilno in nemoteno odvajanje in
čiščenje odpadne vode. |
Javna
kanalizacija so medsebojno funkcionalno povezane naprave in objekti, ki
so namenjeni za odvajanje in čiščenje odpadne vode uporabnikov. |
4.
člen |
Notranja kanalizacija so naprave in objekti, ki so namenjeni za
odvajanje in čiščenje odpadne vode samo enemu uporabniku, ki je
priključena na javno kanalizacijo. |
Za
notranjo kanalizacijo se štejejo: |
–
vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu, |
–
naprave za akumulacijo, prečrpavanje in nevtralizacijo odpadne vode, |
–
pomožni objekti (lovilci olj, lovilci maščob, peskolovi), |
–
spojni kanal, |
–
kontrolni jašek na spojnem kanalu, |
–
čistilna naprava za predčiščenje. |
5.
člen |
Notranja kanalizacija je praviloma priključena na javno kanalizacijo po
spojnem kanalu v najbližji revizijski jašek. V predelih, kjer je
zgrajeno ločeno kanalizacijsko omrežje za zbiranja odpadnih in
padavinske vode (več kot 2000 PE), mora biti notranja kanalizacija
zgrajena tako, da se padavinske vode odvajajo po ločenem spojnem kanalu. |
6.
člen |
Glede
na vrsto komunalne rabe se delijo kanalizacijski sistemi na: |
– javne
kanalizacijske sisteme, |
–
interne kanalizacijske sisteme. |
Glede
na namen odvajanje odpadne vode je lahko javni kanalizacijski sistem: |
1.
mešan – če po kanalizacijskem sistemu odvajamo odpadno in padavinsko
vodo skupaj (načeloma se morajo |
strešne
vode ponikati oziroma, kjer je le mogoče, se odvajajo direktno v
vodotok) |
2.
ločen – če v en kanalizacijski sistem odvajamo padavinsko vodo, v
drugega pa odpadno vodo. |
7.
člen |
Kanalizacijsko omrežje in naprave se po svojem namenu in funkciji delijo
na sekundarne, primarne in magistralne. |
a)
Sekundarno omrežje in naprave so: |
–
kanalizacija mešanega in ločenega omrežja za neposredno priključevanje
porabnikov na posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem,
turističnem, manjših naselij), |
–
črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem
omrežju, |
–
naprave za čiščenje odpadne vode na posameznem območju (stanovanjskem,
industrijskem, turističnem, manjših naselij). |
b)
Primarno omrežje in naprave: |
–
kanalski cevovodi za odvajanje odpadne in padavinske vode iz dveh ali
več stanovanjskih območij in drugih območjih v ureditvenem območju
naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših
naseljih), |
–
črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda iz dveh ali več
stanovanjskih območij in drugih območij v ureditvenem območju naselja
(industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naselij), |
–
naprave za čiščenje odpadnih voda iz dveh ali več stanovanjskih območij
in drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih,
turističnih območjih, manjših naseljih). |
c)
Magistralno omrežje in naprave zajemajo omrežje in naprave, ki so
regijskega ali medregijskega pomena, in sicer: |
–
kanalski cevovodi za odvajanje odpadne in padavinske vode, |
–
črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na magistralnem
omrežju, |
–
čistilne naprave, s katerimi se zaključuje magistralno omrežje. |
8.
člen |
Drugi
izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen: |
–
notranja kanalizacija je kanalizacija v objektu in zunaj njega do spoja
na javno kanalizacijo, |
– kanal
je cevovod za odvajanje odpadne vode, ki je položen v zemljo in deluje
po težnostnem načelu, |
–
priključek stavbe na javno kanalizacijo je kanalski vod ter z njim
povezane tehnološke naprave, kot so peskolov, lovilec olj in črpališče
za prečrpavanje odpadne vode in je namenjen odvajanju odpadne vode v
omrežje javne kanalizacije. Kanalizacijski priključek je del interne
kanalizacije, ki je v lasti uporabnika in poteka od mesta priključitve
na javno kanalizacijo do prvega revizijskega jaška ali do zunanje stene
stavbe, kolikor revizijskega jaška ni možno postaviti, |
–
kontrolni jašek je jašek na spojnem kanalu za meritve in odvzem vzorcev, |
–
revizijski jašek je jašek na notranji ali javni kanalizaciji za
opravljanje nadzora vzdrževalnih del, |
–
podslapje je vertikalni cevovod ob revizijskem jašku za premostitev
višinske razlike v kanalu ali na priključku, |
–
kaskada je prelivna stopnica v kanalu, |
–
zadrževalni bazen je bazen za akumulacijo padavinske vode, |
–
razbremenilnik visokih voda je jašek za regulacijo vtoka padavinske vode
v javno kanalizacijo, |
–
peskolov je jašek za izločanje peska iz odpadne vode, |
–
črpališče je objekt za prečrpavanje odpadne vode, |
–
pretočna greznica je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode brez
ozračevanja, v kateri se komunalna odpadna voda anaerobno obdela
skladno s standardoma SIST DIN 4261 – del 1 in SIST EN 752-1: 1995, |
–
nepretočna greznica je nepropusten zbirnik komunalne odpadne vode, iz
katerega se vsa komunalna odpadna voda in izločeno blato odvaža v
čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo, |
–
čistilna naprava je objekt za primarno, sekundarno in terciarno čiščenje
odpadne vode, |
–
čistilna naprava za predčiščenje je naprava v lasti uporabnika, ki je
zgrajena z namenom, da se iz odpadnih voda popolnoma ali delno izločijo
tiste škodljive snovi, ki bi poslabšale lastnosti odpadne vode v javni
kanalizaciji in je nameščena praviloma pred priključkom na javno
kanalizacijo. |
9.
člen |
Kanalizacijsko omrežje mora biti projektirano in zgrajeno tako, da
zagotavlja optimalen odvod odpadne in padavinske vode ob minimalnih
stroških izgradnje, vzdrževanja in obratovanja. |
Cilji
projektiranja, gradnje in rekonstrukcije so: |
–
zaščita odvodnika in čistilne naprave pred hidravlično preobremenitvijo
in negativnimi okoljevarstvenimi efekti, |
–
zaščita podtalnice, |
– skrb
za lokalno napajanje vodonosnikov, |
–
zagotovitev primerne zmogljivosti kanala, |
– skrb
za varne delovne pogoje, |
– skrb
za trajnost sistema, |
–
zadovoljivo delovanje in vzdrževanje, |
–
dostopno in varno kontroliranje, čiščenje in vzdrževanje kanalov,
objektov in naprav s strojno opremo brez povzročitve škode, |
–
statična in dinamična nosilnost kanala, |
–
sprememba hidravličnih lastnosti (prevodnosti), |
–
obratovanje brez zamašitev, |
–
omejitev pogostosti preplavitve na predpisano vrednost, |
–
varovanje javnega zdravja in življenj, |
–
preobremenitev naj ne bi prekoračevala predpisanih vrednosti, |
–
varovanja zdravja in življenj obratovalnega osebja, |
–
varovanje vodotokov pred onesnaževanjem v okviru predpisanih omejitev, |
–
kanalizacija ne sme ogrožati obstoječih objektov, ki mejijo na
oskrbovalne naprave, |
–
doseganje zahtevane življenjske dobe in ohranitev funkcionalnega stanje
naprav, |
–
vodotesnost kanalizacije za odpadno vodo ustrezno zahtevam preizkušanja, |
–
preprečitev nastajanja smradu in strupenih snovi. |
Izbira
vrste sistema za odvod odpadne in padavinske vode je v pretežni meri
odvisna od: |
– vrste
sistema, ki že obstaja, |
–
kapacitete in kvalitete odvodnika, |
– vrste
dotokov v sistem, |
–
potrebe po čiščenju, |
–
topografije, |
–
obstoječih čistilnih naprav, |
–
drugih lokalnih pogojev. |
Vplivi
sistemov za odvod vode v vodotoke morajo izpolnjevati zahteve predpisov
iz varstva okolja. |
Pozornost je treba posvetiti topografskim značilnostim terena in
geološki sestavi tal, kjer so geološke karte pomanjkljive je treba
izvesti raziskave. Z geotehničnimi raziskavami je treba pridobiti
natančne podatke o: |
–
obtežbah kanalov in objektov na njih, |
–
nevarnosti drsin, |
–
posedanju, |
–
gibanju finih delcev (izpiranju), |
–
nabrekanju v glinenih slojih, |
– toku
in gladini podtalnice, |
–
možnostih napajanja vodonosnika, |
–
obremenitvah bližnjih objektov in cest, |
–
poprejšnji uporabi zemljišča (vključujoč rudarstvo), |
–
možnost gradnje z alternativnimi vrstami gradnje, |
–
možnostih uporabe vrste cevi, |
–
možnostih uporabe posteljice cevi, |
–
agresivni zemljini ali podtalnici. |
Pri
presoji, ali so zahteve sistema za odvod vode izpolnjene, je treba
upoštevati vse razpoložljive podatke o: |
–
poplavah, |
–
zamašitvah, |
–
porušitvah kanalov, |
–
boleznih, poškodbah, smrtnih primerih vzdrževalnega osebja, |
–
boleznih, poškodbah, smrtnih primerih drugih oseb, |
–
poškodbah kanalov, |
–
upoštevanju pogojev na vtokih in izpustih v sistem za odvod vode in iz
njega, |
–
pregledih kanalov s TV kamero, |
–
pritožbah o širjenju smradu, |
–
hidravličnih preverbah, |
–
delovanju mehanskih in električnih naprav, |
–
rezultatih tlačnih preizkusov, |
–
delovanju in stanju regulacijskih naprav, |
–
preobremenitvah. |
Če
postavljene zahteve iz tega člena niso izpolnjene, je potrebno izvesti
ukrepe za izboljšanje stanja. |
Načrti
in karte katastra kanalizacijskega sistema so osnova za projektiranje,
tehnično izvedbo in uporabo kanalizacijskega sistema. |
II.
PROJEKTIRANJE IN GRADNJA JAVNE KANALIZACIJE |
10.
člen |
Pri
načrtovanju javne kanalizacije se morajo upoštevati določila tega
pravilnika in smernice, ki jih opredeljuje izvajalec javne službe,
državni standardi SIST in Evropski standardi EN 1610. Pri projektiranju
in izgradnji kanalizacije je potrebno zagotoviti takšno izvedbo, da je
na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe
obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije in naprav. |
11.
člen |
Cevi: |
Za
gradnjo kanalov javne kanalizacije se lahko uporabljajo naslednje vrste
cevi: |
– za
odvod odpadne vode in mešano kanalizacijo: polivinil klorid, polietilen,
armirani poliester, duktilna litina, keramika, jeklo, |
– za
odvod padavinske vode: poleg navedenih je možno uporabiti tudi betonske
cevi. |
Material mora zagotavljati vodotesnost in odpornost proti mehanskim,
kemijskim in drugim vplivom (npr. pri čiščenju kanalov). |
Materiali, iz katerih so izdelani elementi kanala, vključno s tesnili,
ki pridejo v stik z vodo, glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških
lastnosti ne smejo spreminjati kakovosti vode. |
Materiali iz katerega so izdelane cevi, naj se izberejo glede na namen,
obtežbo, hidravlične zahteve in pričakovano življenjsko dobo kanala, ki
naj znaša minimalno 50 let. |
V
primeru, da se kanal betonira na mestu ali montira iz elementov, morajo
biti stene kanala zglajene do čistega sijaja. |
12.
člen |
Najmanjši dovoljeni notranji profil kanala javne kanalizacije je
Ř?200
mm, najmanjši dovoljeni notranji profil spojnega kanala je
Ř200
mm. |
13.
člen |
Najmanjši dovoljeni naklon kanala javne kanalizacije se določi tako, da
hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s
oziroma 1%. Največji padec kanala javne kanalizacije je 6%. |
14.
člen |
Cevi za
kanale javne kanalizacije se mora polagati na peščeno posteljico
debeline 10 cm, kadar pa je naklon kanala manjši od 1%, pa na betonsko
podlago. Debelina betonske podlage in nosilnost se določi na osnovi
statičnega izračuna. |
15.
člen |
Cevi za
kanal javne kanalizacije ali spojni kanal se morajo zasipati z nevezanim
materialom v taki debelini, da je kanal zaščiten pred mehanskimi
poškodbami in zmrzovanjem. V primeru, da cevi ne bi prenesle temenske
obremenitve, jih je potrebno zaščititi z betonsko oblogo v debelini, ki
se določi na osnovi statičnega izračuna. |
16.
člen |
Revizijski jaški: |
Revizijski jaški se gradijo na mestih, kjer se menjajo smer, naklon ali
prečni profil kanala in na mestih združitve dveh ali več kanalov. |
Maksimalne razdalje med revizijskimi jaški so načeloma: |
za kanale DN 200 do DN 250 |
25,0 m |
za kanale DN 250 do DN 500 |
50,0 m |
za kanale DN 500 do DN 800 |
80,0 m |
za kanale nad DN 800 |
100,0 m |
|
|
17.
člen |
V
primeru, ko je višinska razlika med koto dotočnega in iztočnega kanala
večja od 1 m, je treba predvideti podslapje. Podslapje se zgradi na
zunanji ali notranji strani revizijskega jaška s T-kosom, vertikalno
cevjo in iztočnim lokom 90°. |
Jašek z
vgrajenim podslapjem naj bo premera min 1000 mm. Izvede se iz enakega
materiala ali iz materiala z boljšimi lastnostmi, kot je osnovni kanal. |
V
primeru, ko so hitrosti odpadne vode v kanalu velike, je na vertikalnih
lomih treba izvesti umirjevalne elemente. Z umirjevalnimi elementi se
zmanjša energija toka odpadne vode na stene revizijskega jaška. |
18.
člen |
Revizijski jaški morajo biti dostopni za potrebe kontrole, čiščenja in
vzdrževanja s strojno opremo. |
Revizijski jaški naj bodo premera: |
– do
globine 1 m minimalno DN 800 mm |
– pri
globini večji od 1 m min DN 1000 mm. |
Vstopne
lestve iz nerjavečega jekla je treba vgraditi v revizijske jaške globine
večje od 1 m. |
Pri
združevanju kanalov s premerom nad DN 400 mm morata kanala na vtočni
strani oklepati kot, ki je enak ali manjši od 45°, pri kanalih manjšega
premera pa je izvedena priključitev pod kotom v loku v koritnici. |
19.
člen |
Jašek
mora biti pokrit z litoželeznim pokrovom dimenzije 60x60 cm ali
Ř60
cm. Nosilnost pokrova na jaških, zgrajenih na voznih površinah, mora
biti najmanj 25 t, na ostalih površinah pa najmanj 5 t. Na pokrovu mora
biti napis KANALIZACIJA s črkami velikosti min. 5 cm. Pokrov je lahko
opremljen z znakom občine. |
Pokrov
na jašku, ki je zgrajen na poplavnem terenu, ne sme biti perforiran. |
20.
člen |
Peskolovi: |
Peskolovi se vgrajujejo v kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je
treba preprečiti vnašanje peska in drugih hitro usedljivih snovi v
sistem. Vgrajeni morajo biti tudi na vtoku v objekte (črpališča,
razbremenilniki, deževni bazeni, čistilne naprave) na mešanem ali
padavinskem sistemu kanalizacije kot samostojne enote ali v kombinaciji
z izločevalniki lahkih tekočin ali maščob. |
Dimenzionirajo se tako, da izločajo hitro usedljive snovi pri največjem
možnem pretoku in da je največja hitrost pretoka skozi peskolov 0,2 m/s. |
Biti
morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način
odstranjevanja usedlin. Peskolovi, ki se vgrajujejo kot predfabricirani
izdelki, morajo imeti ustrezen certifikat. |
21.
člen |
Lovilec
olj in maščobniki: |
Lovilci
lahkih tekočin se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje
povsod tam, koder je treba iz odpadne vode izločiti lahke tekočine s
specifično težo, manjšo od 0,95 kg/l, ki jih po predpisih ni dovoljeno
spuščati v kanalizacijo in v padavinsko kanalizacijsko omrežje pred
izpustom v vodonosnik, če se odvaja padavinska voda s površin, kjer
obstaja možnost razlitja lahkih tekočin. Izdelani in dimenzionirani
morajo biti v skladu s standardom SIST EN 858. Biti morajo dostopni za
vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih
lahkih tekočin. Če so vgrajeni v kanalizacijski priključek in jih
vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje izločenih snovi uporabnik, mora pa
biti omogočen nadzor, ki ga izvaja upravljalec sistema. Lovilci lahkih
tekočin, ki se vgrajujejo kot predfabricirani izdelki, morajo imeti
ustrezen certifikat. |
Gradnja
lovilcev olj je obvezna: |
– na
varstvenih pasovih vodnih virov in na območjih, ki ležijo na vplivnih
območjih vodarn, v primeru, ko se padavinska voda odvaja v ponikovalnico, |
– v
delavnicah, garažah in na pralnih ploščadih, |
– na
parkiriščih za tovorna vozila in avtobuse. |
Lovilci
maščob se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje povsod
tam, kjer je treba iz odpadne vode izločiti maščobe, ki jih po predpisih
ni dovoljeno izpustiti v kanalizacijo. Izdelani in dimenzionirani morajo
biti po veljavnih standardih. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in
morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih maščob.
Vzdrževanje ter skrb za odstranjevanje izločenih maščob ima uporabnik,
mora biti omogočen nadzor, ki ga izvaja upravljalec. Lovilci maščob, ki
se vgrajujejo kot predfabricirani izdelki, morajo imeti spričevalo o
ustreznosti. Vgradnja lovilcev maščob v gostinskih lokalih je obvezna. |
22.
člen |
Zaporne
lopute: |
Kjer
obstaja možnost, da bi zaradi okvar ali drugih vzrokov lahko odtekla v
javno kanalizacijo taka odpadna voda, ki bi lahko povzročila okvaro
javne kanalizacije ali porušila režim na čistilni napravi, mora biti
notranja kanalizacija zgrajena tako, da je možno odvod v javno
kanalizacijo prekiniti oziroma zadržati. Prekinitev se izvede z zaporno
loputo na ročni ali električni pogon. |
23.
člen |
Nepovratne lopute: |
Izvajalec javne službe ni odgovoren za posledice nepravilno izvedene
notranje kanalizacije, kot je npr. neposredna priključitev objektov, ki
so pod nivojem pokrovov revizijskih jaškov na javni kanalizaciji pod
tlačno črto odvajane vode itd. Obvezna je vgradnja nepovratne lopute. |
24.
člen |
Preizkus vodotesnosti: |
Vsak
novozgrajeni kanal mora biti preizkušen na vodotesnost z zrakom oziroma
z vodo od jaška do jaška. Jašek se preizkuša na vodotesnost posebej.
Preizkus vodotesnosti opravljajo pooblaščene pravne in fizične osebe, ki
o preizkusu napravijo zapisnik v skladu z veljavnimi normativi. |
25.
člen |
Vertikalni odmiki: |
Vertikalni odmiki med kanalizacijo s spremljajočimi objekti in drugimi
podzemnimi instalacijami (merjeno od medsebojno najbližjih sten
kanalizacije in drugih kanalov) ne morejo biti manjši od odmikov
pogojevanih v naslednjih točkah. |
V
primerih križanja, ko je: |
a)
vodovod pod kanalizacijo, morajo biti izpolnjene še naslednje zahteve: |
–
vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi, |
– ustji
zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije,
najmanj 3 m na vsako stran, |
– v
primeru možnosti kontrole drenirane vode sta ustji zaščitne cevi lahko
odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije, 0,8 m na vsako stran, |
– v
izjemnih primerih je kanalizacija lahko zaščitena tudi drugače (PVC
folija, glinen naboj), po dogovoru z upravljalcem, |
–
vertikalni odmik je najmanj 0,6 m; |
b)
vodovod nad kanalizacijo, na območju vodoprepustnega zemljišča, morajo
biti izpolnjene še naslednje zahteve: |
–
vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi, |
– ustji
zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije,
najmanj 3 m na vsako stran, |
–
vertikalni odmik je najmanj 0,6 m; |
c)
vodovod nad kanalizacijo, na območju vodo neprepustnega zemljišča, |
–
vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi (posteljici in zasipa obeh
vodov niso neprepustni, zato se v primeru puščanja kanalizacije odpadna
voda lahko dvigne v območje vodovoda), |
– v tem
primeru vodovoda ni treba obvezno vgraditi v zaščitno cev, |
–
vertikalni odmik je najmanj 0,6 m. |
26.
člen |
Horizontalni odmiki: |
Horizontalni (svetli) min. odmik od spodnjega roba podzemnih temeljev
ali podzemnih objektov ne sme biti manjši od 1,5 m, merjeno po
horizontalni kateti pravokotnega trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod
dnom kanala v osi kanala in oklepa z diagonalo, ki se konča na robu
temelja ali objekta, kot 35°. |
|
|
|
Minimalni odmik od dreves in okrasnega grmičevja: |
– od
dreves 2,0 m, |
– od
okrasnega grmičevja 1,0 m. |
|
Komunalni vod |
Globina kom. voda v odvisnosti od kanala |
Odmik |
Vodovod |
Večja ali enaka (sanitarni in mešani kanal) |
3,0 m |
Vodovod |
Večja ali enaka (padavinska kanalizacija), |
1,5 m |
Plinovodi, elektrokabli,
kabli javne razsvetljave ali PTT napeljave |
Večja ali enaka |
1,0m |
Toplovod |
Večja ali enaka |
0,8 m |
|
Komunalni vod |
Globina kom. voda v odvisnosti od kanala |
Odmik |
Vodovod |
Manjša (sanitarni in mešani kanal) |
1,5 m |
Vodovod |
Manjša (padavinska kanalizacija) |
1,0 m |
Plinovodi, elektrokabli,
kabli javne razsvetljave ali PTT napeljave |
Manjša |
1,0 m |
Toplovod |
Manjša |
0,5 m |
|
|
Horizontalni odmiki so, v posebnih primerih in v soglasju z upravljalci
posameznih komunalnih vodov, lahko tudi drugačni, vendar ne manjši, kot
jih določa standard SIST EN 805 v točki 9.3.1, in sicer: |
–
horizontalni odmiki od podzemnih temeljev in podobnih naprav naj ne bodo
manjši od 0,4 m, |
–
horizontalni odmiki od obstoječih (drugih) podzemnih napeljav naj ne
bodo manjši od 0,4 m, |
– v
izjemnih primerih, ko je gostota podzemnih napeljav velika, odmiki ne
smejo biti manjši od 0,2 m. |
Posebno
je treba paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost prisotnih naprav
in podzemnih napeljav. |
27.
člen |
Nadzemno prečkanje se lahko izvede: |
– s
pomočjo samostojne mostne konstrukcije, ki poleg urbanističnih pogojev
in statike upošteva tudi pogoje, določene v drugih točkah tega
pravilnika, |
– s
pomočjo cestne mostne konstrukcije ob upoštevanju pogojev, določenih v
drugih točkah tega pravilnika. |
Kanal
je lahko vidno obešen na mostno konstrukcijo, lahko pa je vgrajen v
kineti. V primeru, ko je kanal vgrajen v kineti, mora imeti montažne
pokrove po celi dolžini. |
V obeh
primerih je treba upoštevati dilatacije mostne konstrukcije in kanala
ter temu primerno izbrati način pritrditve kanala in kompenzacijo
dilatacij. |
28.
člen |
Prečkanje vodotoka: |
Pri
podzemnem prečkanju vodotoka se cevi polagajo v primerno izkopane jarke
v dnu vodotoka. Način izkopa, polaganje kanala in zasip so odvisni od
vrste vodotoka (širina, globina, pretok itd.) ter od oblike in vrste
terena brežin (strm, položen, raščen, plazovit teren itd.) |
Vsako
podzemno prečkanje vodotoka je treba načrtovati posebej. Pri tem je
treba upoštevati navodila soglasodajalcev, proizvajalcev cevi in
izkušnje podjetij, ki ta dela opravljajo. |
29.
člen |
Prečkanje železnice: |
Pri
podzemnem prečkanju železnice je potrebno poleg pogojev, določenih v
prejšnjih točkah, izpolniti še naslednje zahteve: |
–
prečkanje železnice mora biti izvedeno v zaščitni cevi, |
– ustji
zaščitne cevi morata biti izven gradbenega telesa železniškega tira, |
– na
obeh koncih zaščitne cevi morata biti izdelana revizijska jaška. |
–
upoštevajo se pogoji upravljalca. |
30.
člen |
Prečkanje cest: |
Pri
podzemnem prečkanju mestnih lokalnih cest se praviloma izvaja brez
uporabe zaščitnih cevi, če je kanal vgrajen v globini, ki jo predpisuje
proizvajalec cevi. |
Podzemno prečkanje avtocest se izvaja enako kot podzemno prečkanje
železnic. |
31.
člen |
Razbremenilniki: |
Razbremenilniki so objekti na kanalski mreži in služijo za odvod deževne
vode. Grajeni so z namenom, da v času močnejših padavin del padavinske
vode odvajajo neposredno v odvodnik in s tem znižajo maksimalne pretoke
v dovodnih kanalih. |
Pri
dimenzioniranju razbremenilnikov, ki so znotraj sistema kanalizacije,
je treba upoštevati: |
–
pretežni del onesnažene padavinske odpadne vode, predvsem prvi močno
onesnaženi val, je treba zadržati v sistemu in ga odvajati na centralno
čistilno napravo, |
–
predvideti je treba iztok padavinske vode v odvodnik na razbremenilnih
objektih gor vodno od centralne čistilne naprave največ 10-krat letno, |
– poleg
izgradnje zadrževalnih bazenov je treba izkoristiti tudi zadrževalno
kapaciteto obstoječe kanalske mreže tako, da v primeru 10-letnega naliva
ne bi prišlo do poplavljanja terena. |
Pri
dimenzioniranju razbremenilnikov na lokalnih kanalskih sistemih je
treba navedena določila smiselno upoštevati. Razbremenilnike je treba
dimenzionirati na podlagi ustreznih predpisov tako, da je zagotovljeno
odvajanje onesnažene padavinske vode, predvsem prvega močno
onesnaženega vala, do čistilne naprave. |
32.
člen |
Razbremenilniki so praviloma sestavljeni iz naslednjih enot: |
–
dotočni kanal, |
–
razbremenilna komora s prelivno steno, |
–
dušilna komora z vgrajeno dušilko (dušilna zapornica, težnostna dušilka
ipd.), |
–
iztočni kanal iz dušilne komore, |
–
iztočni kanal za odvod prelite vode iz razbremenilne komore v odvodnik. |
V
razbremenilne objekte se po potrebi vgrajuje naslednja oprema: |
–
dušilke, zapornice, regulacijske prelivne stene ipd., |
–
inštalacije, |
– v
primeru vgradnje določenih tipov navedene opreme je treba objekt
razbremenilnika oskrbeti z nizkonapetostnim elektro-priključkom z
možnostjo rezervnega napajanja iz mobilnega agregata, |
– merno
regulacijska oprema z prenosom podatkov v nadzorni center. |
–
Priključek na vodovod za potrebe vzdrževanja objekta (pranje, čiščenje
…). |
33.
člen |
Črpališča, prečrpavališča: |
Črpališča gradimo povsod tam, kjer vode ni mogoče odvajati
gravitacijsko (težnostno) in je potrebno prečrpavanje za dvig vode na
višji nivo. |
Treba
je upoštevati naslednje pogoje: |
–
akumulacijski bazen mora biti primeren za sprejemanje odpadne vode tudi
pri minimalnem in maksimalnem dotoku, čas akumuliranja med vklopoma
črpalke je maksimalen 2 uri. Pri izračunu minimalne črpalne prostornine
akumulacijskega bazena se mora upoštevati največje dovoljeno število
vklopov črpalk na uro glede na karakteristike črpalk, |
–
premer tlačnega voda mora biti minimalno DN 80, v primeru uporabe
sekalne črpalke lahko tudi manjši, |
–
minimalne potrebne hitrosti v tlačnih kanalih pri nominalni kapaciteti
črpalke: |
–
vertikalni vodi: v = 1 m/s, |
–
horizontalni vodi: v = 0,7 m/s, |
–
maksimalna hitrost v tlačnem vodu pri delovanju obeh črpalk paralelno: v
max = 2 m/s, |
–
grablje ali sito je treba nameščati pri črpališčih z dotokom, večjim od
30 l/s, |
–
zmogljivost črpalk se določa na podlagi maksimalnega dotoka v
akumulacijski bazen, črpališče z rezervnimi črpalkami mora biti
krmiljeno tako, da se rezervne črpalke izmenjujejo z aktivnimi, |
– rotor
črpalke brez predhodnega čiščenja oziroma sekanja večjih delcev naj
mora omogočati prehod delcev velikosti: |
– za
črpališča velikosti oskrbovanega območja do 100 PE min. 80 mm, |
– za
črpališča velikosti oskrbovanega območja večjega od 100 PE min. 100 mm, |
–
oprema za krmiljenje, nadzor in prenos podatkov mora vključevati števec
obratovalnih ur za vsako črpalko oziroma napravo pri črpališčih. |
Črpališče naj bo praviloma klasične vodnjaške oblike (okroglo),
ustreznega premera in mora biti dostopno s specialnim vozilom za
čiščenje kanalizacije. Gradnja nadzemnega objekta je potrebna pri
črpališčih z grabljami, sicer pa je črpališče ustrezno pokrito z
nerjavečim pokrovom. Pokrov se zaklepa. Objekt mora biti zaščiten z
ograjo. Elektro omarica z inštrumenti in opremo za kontrolo delovanja in
napajanja objekta je locirana v neposredni bližini črpalnega bazena
(max. oddaljenost 15 m), postavljena je na betonski podstavek, izveden
po predpisih oziroma zahtevah distributerja električne energije. |
Ob
objektu je treba predvideti postavitev antene za prenos naslednjih
podatkov v nadzorni center pri črpališčih katerih je velikost
oskrbovanega območja večja od 100 PE: |
–
signal vstopa v objekt, |
– nivo
vode, |
–
položajna signalizacija močnostnih in krmilnih elementov ter položaj
loput in zapornic, |
–
signali napak na elektro in strojni opremi (prenapetostne in pretokovne
zaščite, termične zaščite, signali vdora vode v motorje, signali
delovanja momentnih zaščit, izpad faz), |
–
obratovalni tok in delovne ure elektromotorjev, |
–
signal delovanja nivojskih zaščitnih stikal, |
–
meritev trenutnega pretoka in kumulativne vrednosti pretoka. |
Predvideti je treba možnost postavitve antene na drog ali kak drug
element za pritrditev oziroma kabelsko povezavo na mesto daljinskega
prenosa podatkov v center upravljanja. Elektronapajanje, upravljanje in
kontrola delovanja naprav so izvedeni v prostostoječi ali stenski
elektroomarici, locirani v nadzemnem delu ali na betonskem podstavku ob
črpališču (zaščita IP 55). Zagotoviti je treba ukrepe, ki preprečujejo
kondenz in zmrzovanje. |
Pri
črpališčih katerih je oskrbovano območje manjše od 100 PE se vgradi samo
avtomatsko daljinsko alarmiranje. |
34.
člen |
Tlačna
kanalizacija: |
Izvedbo
tlačnega voda in izbiro materiala narekujejo terenske razmere in
dejanske možnosti izvedbe. V primeru izvedbe tlačnega voda več kot L =
150 m je treba na dostopnem mestu na polovici trase predvideti jašek s
čistilnim kosom za nujne primere čiščenja. |
Globina
vkopa tlačne cevi naj bo minimalno 1,20 m. |
Zaradi
ustavljanja in zaganjanja črpalk morajo biti s hidravličnim izračunom
ugotovljena tlačna nihanja za vsak vod, daljši od 50 m in predviden
način varovanja tlačnega voda pred vodnim udarom. |
35.
člen |
Zadrževalni bazeni: |
Zadrževalni bazeni so objekti na kanalski mreži za odvod deževne vode.
Grajeni so z namenom, da del padavinskega odtoka začasno zadržijo. Z
izgradnjo zadrževalnih bazenov se praviloma doseže: |
–
zmanjšanje maksimalnega padavinskega odtoka in zato potrebne manjše
profile odvodnih kanalov, |
–
zadržanje in delno čiščenje prvega vala močno onesnažene padavinske
vode. |
Pri
dimenzioniranju zadrževalnih bazenov je treba: |
–
pretežni del onesnažene padavinske odpadne vode, predvsem pa prvi močno
onesnaženi val, zadržati v sistemu in ga odvajati na centralno čistilno
napravo, |
–
predvideti iztok padavinske vode v odvodnik na razbremenilnih objektih
gor vodno od centralne čistilne naprave največ, 10-krat letno, |
– poleg
izgradnje zadrževalnih bazenov izkoristiti tudi zadrževalno kapaciteto
obstoječe kanalske mreže tako, da v primeru 10-letnega naliva ne bi
prišlo do poplavljanja terena. |
Pri
projektiranju bazena je treba upoštevati parametre (količina zadržane
vode, višina zajezitve, maksimalni iztok iz bazena), ki jih določi
projektant kanalizacijskega sistema. |
Pri
dimenzioniranju zadrževalnih bazenov na lokalnih kanalskih sistemih je
treba navedena določila smiselno upoštevati, bazene pa dimenzionirati
na podlagi predpisov (npr. ATV 128). |
Zadrževalni bazeni so praviloma sestavljeni iz naslednjih enot: |
– enote
na dotoku v bazen (dotočni kanal, dotočna komora), |
–
akumulacija (pokrita/nepokrita, peskolov, korito za sušni pretok,
akumulacijski prostor, prelivna stena, potopljene stene in drugo), |
– enote
na iztoku iz bazena (iztočni kanal, kanal za prelito vodo z iztokom v
odvodnik in drugo). |
V
bazene je po potrebi treba vgraditi naslednjo opremo: |
–
čistilni elementi (avtomatske grablje, naprava za kompaktiranje
odpadkov s kontejnerjem, prekucniki za izpiranje dna akumulacije,
črpalke in mešala za usedline ter drugo), |
–
regulacijski elementi (senzorji za merjenje pretoka in nivoja, dušilke,
zapornice in drugo), |
–
kontrola delovanja naprav – brezžični ali kabelski sistem zveze s
prenosom podatkov v nadzorni center vzdrževalne službe (postavitev
antene na lokaciji objektov, v prostoru upravljanja pa potrebna oprema,
vgrajena v elektro omari). |
Vgraditi je inštalacije: |
–
tlačni sistem za izpiranje sten bazena,vodovodni priključek iz javnega
vodovoda ali drug ustrezni sistem, |
–
nizkonapetostni elektro priključek iz omrežja z možnostjo rezervnega
napajanja iz mobilnega agregata, |
– pri
pokritih akumulacijah sistem za prisilno prezračevanje s čiščenjem
zraka akumulacijskega prostora. |
36.
člen |
Izpiranje kanala s prekucnikom: |
Če se
kanalska mreža sama po sebi ne izpira dovolj (hitrosti pri srednjem
dnevnem pretoku so manjše od 0,4 m/s), je na neprehodnih kanalih treba
izvesti dodatne ukrepe za samoizpiranje – jašek s prekucnikom.
Delovanje prekucnika mora omogočiti, da v kanalu pride večkrat na dan do
kratkotrajnih čistilnih pretokov s hitrostjo, višjo kot 0,7 m/s. |
Objekt,
v katerega je postavljen prekucnik, je praviloma zgrajen iz armiranega
betona oziroma iz drugega ustreznega materiala. Prenesti mora vse
predvidene obtežbe (zemeljski pritisk, prometna obtežba, hidrostatični
pritisk in drugo) in mora biti vodotesen. Imeti mora vstopno odprtino
pokrito s primernim pokrovom. Tla v objektu morajo biti nagnjena proti
toku v kanal, ki se izpira. |
V
objekt se namesti posoda – prekucnik. Velikost in geometrijske
karakteristike prekucnika, ki mora akumulirati ustrezno količino vode,
pogojujejo dimenzije objekta. |
Prekucnik je posoda iz nerjaveče debelejše pločevine, ki se permanentno
polni in prazni. Predvidoma se polni z vodo iz vodovoda, kjer to ni
mogoče, pa z odpadno vodo. Princip |
delovanja je zasnovan na spremembi težišča polne posode glede na težišče
prazne. Pri polni posodi se skupno težišče posode in akumulirane vode
postavi v točko, v kateri je omogočena prevrnitev posode. Močan vodni
tok izplakne usedline v kanalu. Tečaji prekucnika morajo biti iz
primernega materiala, ki v odpadni vodi ne oksidira. |
37.
člen |
Merilna
mesta: |
Izvedba
merilnega mesta, parametri onesnaženosti ter obseg in metode izvajanja
meritev morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo. |
38.
člen |
V
kanalizacijskih sistemih in na čistilnih napravah uporabljamo naslednje
osnovne načine merjenja pretoka odpadne vode: |
– odprt
sistem, kjer je pretok funkcija globine vode, nagiba ter omočenega
preseka v merilnem kanalu: Q = f (h, s, A). Odprt sistem merjenja
uporabljamo v odprtem kanalu, kjer voda odteka gravitacijsko; |
– zaprt
sistem, kjer je pretok funkcija hitrosti vodnega toka in preseka cevi Q
= f (v, A). Cev, v kateri teče vodni tok, je popolnoma zaprta in
napolnjena z vodo. Zaprt sistem merjenja uporabljamo tam, kjer odpadno
vodo črpamo po ceveh. |
Merjenje s sledili: |
Pretok
izračunamo iz znane množine dodanega sledila. Za meritev s sledili mora
uporabnik pripraviti poseben načrt izvajanja meritve. Merjenje pretoka s
sledili se izvaja le v posebnih primerih (kalibracija merilnih korit,
meritev dotoka na čistilne naprave). |
39.
člen |
Čistilna naprava: |
Čistilna naprava (v nadaljnjem besedilu: ČN) za prečiščevanje odpadne
vode mora zadostiti naslednjim zahtevam: |
–
upoštevani morajo biti veljavni predpisi in standardi za to področje, |
–
čistilna naprava ne sme biti hidravlično in biološko preobremenjena ali
poobremenjena, |
– ne
sme predstavljati nevarnost za zdravje in življenje ljudi, |
–
naprava ne sme povzročati prekomernenega smradu, hrupa in emisij, |
–
nevarnosti za osebje na objektih in napravah morajo biti zmanjšane na
najmanjšo možno mero, |
–
projektirana uporabna doba objektov in naprav: 30 let za gradbene
objekte, 10 let za elektrostrojno opremo, |
–
dosežena mora biti predpisana vodotesnost bazenov in drugih podobnih
objektov, |
–
načrtovani morajo biti pogoji za učinkovito vzdrževanje, |
– možno
mora biti povečanje oziroma spremembe procesov na objektih in napravah, |
–
dosežena mora biti s projektom predvidena zanesljivost procesa, možnost
slabega delovanja mora biti zmanjšana na minimum, |
–
poraba energije mora biti racionalna in zmanjšana na najmanjšo možno
mero, |
– v
projektu mora biti predvideno varno in ekonomično odstranjevanje
zgoščin, trdnih odpadkov in odvečnega blata. |
Pri
zasnovi ČN se mora upoštevati naslednje podatke: |
–
podatki o sestavi odpadne vode, iz katerih je razvidna tudi prisotnost
agresivnih in korozivnih snovi, |
–
podatke o klimatskih razmerah in značilnostih lokacije, kot so
temperatura, vlažnost, vetrovi ipd., |
–
zahteve, ki se nanašajo na hrup, smrad, prah, pene, vibracije,
elektromagnetna sevanja ipd., |
–
posebne zahteve, ki se nanašajo na zasnovo čistilne naprave in so
praviloma določene v razpisni dokumentaciji oziroma v projektni nalogi
za objekte in naprave na ČN, |
–
posebne zahteve, ki se nanašajo na vzdrževanje. |
40.
člen |
Pri
projektiranju ČN je treba upoštevati več osnovnih zahtev: |
–
Zagotovljena mora biti stopnja čiščenja zahtevana skladno z predpisi. |
–
Omogočena mora biti možnost širitve naprave ali dodelave stopnje
čiščenja. |
– Vse
ČN se načrtujejo in gradijo tako, da omogočajo predpisane učinke glede
odstranjevanja ogljikovih, dušikovih in fosforjevih spojin, varno in
ekonomično odstranjevanje odvečnega blata in drugih odpadkov, v skladu
s predpisi. |
– Za ČN
s kapaciteto nad 5000 PE je treba pravilnost dimenzioniranja dokazati z
računalniško simulacijo. |
– Vse
naprave, ki se lahko pokvarijo, morajo biti instalirane tako, da je
dosežena zadostna varnost obratovanja in čiščenja, tudi če ne delujejo
vedno z največjim izkoristkom oziroma če je del vgrajenih naprav
pokvarjen. |
– Kjer
je možno in smiselno, je treba predvideti obtoke v primeru
rekonstrukcije in vzdrževanja. |
– V
primerih, ko je oskrba z energijo lahko pogosto motena, je treba
predvideti ustrezno rezervno napajanje elementov in naprav. Proces na ČN
mora biti zasnovan tako, da se po končani motnji vzpostavi normalno
operativno stanje v najkrajšem možnem času. |
– ČN
mora biti zasnovana tako, da je možno vzorčenje odpadne vode na dotoku
in na iztoku iz naprave oziroma iz kateregakoli elementa ČN na mestih,
ki so pomembna za kontrolo procesa in emisij. |
– Vse
informacije o kvaliteti in kvantiteti snovi in elementov na ČN, ki so
pomembne za efektivno delovanje ČN, morajo biti dostopne (pretoki,
nivoji, tlaki, temperature, koncentracija snovi, pH vrednost). |
–
Omogočeno mora biti varno in preprosto čiščenje, vzdrževanje in
popravila objektov in naprav na ČN. |
41.
člen |
Konstrukcijske zahteve za objekte so: |
–
konstrukcija objektov na ČN mora delovati skupaj z vgrajenimi napravami
kot funkcionalna celota, |
–
natančnost pri dimenzioniranju mora biti takšna, da omogoči pravilno
inštalacijo in operativnost vgrajenih naprav, |
–
dosežena mora biti zanesljivost za prenašanje obremenitev (npr. tlak,
statične in dinamične obtežbe) v času delovanja in servisiranja naprave, |
–
dosežena mora biti odpornost proti kemičnim in biološkim obremenitvam
snovi iz vode, blata, atmosfere, plinov ter proti temperaturi oziroma
temperaturnim spremembam, |
–
dosežena mora biti varnost proti vzgonu, ko so objekti prazni, |
–
dosežena mora biti vodotesnost. |
Posebne
pozornosti morajo biti deležni elementi: |
–
prehodi med objekti in napravami, |
– zveze
med strojnimi in elektro elementi in napravami, |
–
dostopi k objektom in napravam, |
–
ventilacija in temperatura v objektih, |
–
oskrba z vodo, |
–
možnost za hitro praznjenje objektov, |
–
naprave za dvigovanje, |
–
skladišča za delovna sredstva in za nevarne snovi, |
–
bazeni, |
–
korozijska odpornost betonskih objektov. |
Pri
zasnovi, delovanju, vzdrževanju in pri rekonstrukciji je posebno
pozornost treba posvetiti naslednjim elementom: |
–
podatki, ki so pomembni za statično in strojno dimenzioniranje
elementov in naprav, kot so npr. obtežba, nosilnost, torzija,
uporabnost, staranje itd., |
– poti,
stopnice in podesti, |
–
grablje in sito s kompaktorjem, |
–
pokrovi, montažne odprtine, odprtine za čiščenje, |
–
premikajoči deli (kolesa ipd.), |
–
črpalke in kanali, |
–
vpihovala in kompresorji, |
–
merilna in kontrolna oprema, |
–
elektrooprema, |
–
zaščita materialov proti koroziji, |
–
kakovosti varjenja. |
Pri
zasnovi, gradnji in delovanju ČN je treba določiti in zasledovati: |
–
vplive na okolje, |
–
varnost objektov in naprav oziroma posameznih elementov, |
–
delovanje in vzdrževanje, |
–
rezervne dele in posebna orodja. |
42.
člen |
Zmogljivost sistemov za odvod vode je treba preizkušati in presojati med
gradnjo, pri rekonstrukciji in obnovi, po zaključku posamezne gradbene
faze, pa tudi med celotnim obdobjem uporabe. |
Preskusi in presoje obsegajo: |
–
preizkus tesnosti z vodo; po standardu SIST EN 1610; |
–
preizkus tesnosti z zrakom; po standardu SIST EN 1610; |
–
preizkus infiltracije; |
–
preizkus s pregledom pohodnih kanalov; |
–
pregled s TV kamero; |
–
določitev sušnega odtoka; |
–
nadzor dotokov v sistem; |
–
nadzor nad kakovostjo, količino in pogostostjo emisij na izpustnih
mestih v odvodnik; |
–
nadzor nad strupenostjo in eksplozivnostjo plinov (mešanic plinov z
zrakom) v sistemu; |
–
nadzor nad dotokom na čistilno napravo. |
Izbira
vrste preizkusov in presoj je odvisna od tega, ali gre za nov ali že
obstoječ sistem za odvod vode. |
Preizkus tesnosti se opravi na vsakem novozgrajenem, rekonstruiranem
ali obnovljenem kanalu. Po opravljenem preizkusu tesnosti se sestavi
zapisnik, ki ga podpiše ta nadzorni organ in vodja gradbišča. Zapisnik o
uspešno opravljenem preizkusu tesnosti je sestavni del
investicijsko-tehnične dokumentacije. |
Preizkus se mora izvajati po določilih poglavja 10 (Preizkušanje
kanalov) standarda SIST EN 1610 ali po DIN 4033. |
Pri
tlačnem preizkusu po SIST EN 1610 z zrakom se uporablja preizkusni
postopek LC. |
43.
člen |
Predaja
in prenos kanalizacije v upravljanje: |
Investitor gradnje kanalizacije, ki ima značaj javne kanalizacije, mora
le-to predati v lastništvo občine. Občina preda to kanalizacijo v
upravljanje izvajalcu javne službe. Ob primopredaji, o kateri se
sestavi zapisnik, mora investitor izročiti občini oziroma izvajalcu
javne službe naslednjo dokumentacijo: |
–
projekt z gradbenim dovoljenjem, |
–
projekt izvedenih del, izdelan po določbah pravilnika o podzemnem
katastru, (vsebovati mora podatke, ki so vsebovani v katastru izvajalca
javne službe), |
–
zapisnik o preizkusu vodotesnosti, |
–
uporabno dovoljenje, |
–
evidence, knjigovodske in blagajniške podatke, listi-ne o lastništvu,
podatke o terjatvah in dolgovih in druge poslovne zadeve. |
Na
podlagi zapisnika o prevzemu kanalizacije izvajalec javne službe le-to
vnese v kataster komunalnih naprav, občina pa v svoja osnovna sredstva. |
44.
člen |
V
primeru, da gre za prevzem v upravljanje javne kanalizacije, ki jo je
do tedaj upravljala krajevna skupnost, vaški odbor ali druge pravne ali
fizične osebe, ki ni bil organiziran po veljavnih predpisih v smislu
ustrezne lokalne javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne in
padavinske vode, so dovoljena odstopanja od zahtev. V tem primeru mora
imeti javna kanalizacija, ki se predaja, vsaj: |
–
izdelan geodetski posnetek stanja in grafični prikaz kanalizacije, |
–
izdelano hidravlično in sanitarno-tehnično analizo obstoječega stanja s
predlogi morebitnih nujnih kratkoročnih, sanacijskih ukrepov in oceno
potrebnih vlaganj (sanacijski program), |
–
izdelano strokovno mnenje o splošnem stanju kanalizacije v smislu
zadovoljevanja zahtev odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih komunalne
in padavinske vode in skladnosti z tem pravilnikom ter drugih veljavnih
standardov in normativov za kanalizacijska omrežja za odvajanje in
čiščenje odpadne komunalne in padavinske vode, |
–
izdelano strokovno mnenje o vključevanju kanalizacije v koncept
odvajanja in čiščenja odpadne komunalne in padavinske vode, |
–
knjigovodske podatke za posamezne vrste objektov, če pa teh ni, pa je
potrebno pridobiti ustrezne vrednostne podatke s pomočjo pooblaščenega
cenilca, |
45.
člen |
Soglasje za priključitev objekta na javno kanalizacijo: |
Upravljavec javne kanalizacije je kot nosilec javnega pooblastila
ustanoviteljev obvezni dajalec soglasja, ki skladno z veljavno
zakonodajo, podzakonskimi akti, odloki in pravilniki soodloča o zadevah
glede urejanja prostora za področje odvajanja in čiščenja odpadne vode. |
V zvezi
s tem izdaja: |
–
smernice in mnenja k prostorskim aktom, |
–
projektne pogoje in soglasja k projektnim rešitvam za posege v prostor, |
–
soglasja o možnosti oskrbe |
–
projektne naloge za izdelavo PGD, PZI projektov. |
Soglasja so namenjena: |
–
uveljavljanju sprejetih razvojnih konceptov, |
–
usklajevanju prostorskega načrtovanja na državnem in lokalnem nivoju, |
–
določanju pogojev za posege v prostor, |
–
določanju pogojev zagotavljanja oskrbe z javno kanalizacijo, |
–
določanju pogojev za izvedbo priključkov. |
Projektno dokumentacijo za kanalizacijske objekte in opremo se izdela
skladno z izdanimi pogoji za poseg v prostor, ki jo pripravi upravljavec
na podlagi vloge investitorja in potrebnih podatkov, ki se nanašajo na
oskrbo z javno kanalizacijo. |
Kompletno projektno dokumentacijo naprav, usklajeno z ostalo komunalno
in cestno infrastrukturo ter zbirno karto vseh obstoječih in predvidenih
komunalnih naprav, je potrebno dostaviti upravljavcu v pregled in
potrditev. Če je del javnega kanalizacijskega omrežja predviden v
objektih uporabnikov, se v pregled predloži tudi projektno dokumentacijo
teh objektov. |
Projektant je dolžan uskladiti projektno dokumentacijo s pripombami
pregleda in podati ustrezno izjavo o uskladitvi. |
En
izvod projektne dokumentacije vodovodnih naprav zadrži upravljavec. |
Investitor objekta, predvidenega za priključitev na javno kanalizacijo,
si mora k lokaciji in gradnji objekta pridobiti soglasje izvajalca
javne službe. |
Kadar
na podlagi lokacijske informacije ni mogoče opredeliti vseh pogojev
priključitve objekta na javno kanalizacijo, se izda posebno soglasje h
gradnji objekta oziroma priključka. |
S
soglasjem se opredelijo pogoji za izgradnjo in priključitev na javno
kanalizacijo. Po potrebi se lahko predpišejo tudi pogoji za izgradnjo
notranje kanalizacije. |
46.
člen |
Investitor predloži k vlogi za pridobitev smernic, mnenja ali soglasja
iz prejšnjega člena pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo: |
a) Za
smernice in mnenje k prostorskim izvedbenim aktom: |
–
prostorska in planska dokumentacij(ureditveni načrt, zazidalni načrt …), |
–
situacijo z vrisanim objektom in kanalizacijskim priključkom v merilu
1:1000 ali 1:500, |
– opis
specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode
in oceno kvalitete in tipa odpadne vode, |
–
izjavo pristojne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na
podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v
varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov, |
–
faznost realizacije; |
b) Za
pridobitev projektnih pogojev je potrebno predložiti: |
–
dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov, |
–
idejno zasnovo, |
–
situacijo obstoječega stanja, |
–
situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi
napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji, |
– opis
specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo
vode, |
–
strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s
predpisi, |
–
izjavo investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo
vsebovale take snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko
razgraditi; |
c) Za
soglasje k projektnih rešitvam in projektni dokumentaciji za
novogradnj, spremembo namembnosti, rekonstrukcije in odstranitve
objektov: |
–
projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom zunanje ureditve
in s projektom za priključitev na javno kanalizacijo, |
–
situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
–
izvedbeni načrt notranje odvodne instalacije; |
d) Za
soglasje za priključitev, novih in obstoječih objektov: |
–
pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici graditi v skladu
s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, oziroma
dokaz o legalnosti gradnje (objekt zgrajen pred letom 1967), |
–
katastrski načrt (načrt parcele), |
–
situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
–
načrtom zunanje ureditve in s projektom za priključitev na javno
kanalizacijo, |
–
soglasje za prekop cestišča oziroma javnih površin, |
–
služnostna pogodba upravljalca z lastnikov in lastniki parcel preko
katerih bo potekal priključek, |
–
hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v omrežju za
odvajanje in čiščenje, |
–
izjavo investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo
vsebovale take snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko
razgraditi, |
–
izjavo pristojne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na
podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v
varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov; |
e) Za
soglasje za začasni priključek: |
–
situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
–
hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v omrežju za
odvajanje in čiščenje, |
–
odločbo upravnega organa o začasnem objektu, |
– opis
predvidene porabe vode, |
–
izjavo investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo
vsebovale take snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko
razgraditi, |
–
izjavo pristojne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na
podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v
varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov, |
–
predviden datum odstranitve priključka; |
f) Za
soglasje k vlogi za uporabno dovoljenje: |
–
situacijo izvedenega stanja kanalizacijskega priključka v merilu 1:1000
ali 1:500, potrjeno od izvajalca in nadzornega gradnje, z izjavo da je
kanalizacija izvedena v skladu z izdanim GD oziroma Projektom za izvedbo
kanalizacijskega priključka, |
–
izjavo pristojne strokovne institucije o nevplivu gradnje na podtalnico
in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih
obstoječih ali predvidenih vodnih virov. |
Za
pridobitev soglasja za obstoječe objekte se uporablja točka d) tega
člena, pravnomočno gradbeno dovoljenje pa se predloži, če je bilo
izdano. |
Izvajalec javne službe lahko z namenom, da racionalizira postopke, po
lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne
dokumentacije iz točk a) do f) tega člena. |
Strokovno institucijo, pooblaščeno za izdajo izjav o vplivu predvidene
gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja
v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov, določajo
veljavni predpisi o varovanju posameznih vodnih virov. |
47.
člen |
Izvajalec javne službe mora v soglasju opredeliti: |
–
možnosti in tehnične pogoje priključitve objekta na javno kanalizacijo, |
– koto
priključitve in druge tehnične pogoje priključitve, |
–
zahteve o ureditvi prečiščenja in izgradnji kontrolnega jaška, |
–
pogoje glede posegov na obstoječo javno kanalizacijo, |
–
pogoje, ki jih mora investitor izpolniti pred pridobitvijo soglasja h
gradnji, kadar je pridobitev takega soglasja potrebna, |
–
pogoje, katerim mora ustrezati odpadna voda za izpust v javno
kanalizacijo, |
–
postopek za neposredno priključitev na javno kanalizacijo. |
48.
člen |
Izvajalec javne službe je dolžan izdati ali odkloniti soglasje skladno s
predpisi o upravnem postopku. |
III.
PRIKLJUČEVANJE NA JAVNO KANALIZACIJO |
49.
člen |
K
prijavi za priključek mora priložiti naslednje dokumente: |
–
gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o legalnosti gradnje (zemljiško
knjižni izpisek z navedbo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967), |
– načrt
spojnega kanala oziroma izvršilni načrt, |
–
potrdilo o plačanem komunalnem prispevku in ostalih prispevkih. |
50.
člen |
Pred
priključitvijo objekta na javno kanalizacijo ali že aktivirano notranjo
kanalizacijo skleneta investitor in izvajalec javne službe pogodbo o
priključitvi, s katero opredelita medsebojne obveznosti. |
51.
člen |
Na
podlagi prijave za priključitev in predložene dokumentacije izvajalec
javne službe odobri neposredno priključitev na javno kanalizacijo s tem,
da izvede priključitev ali dopusti izvedbo pod neposredno kontrolo
izvajalca javne službe. |
Smatra
se, da je priključek izveden, ko izvajalec javne službe pregleda spojni
kanal in priključek ter ugotovi ustreznost izvedbe. Svoje ugotovitve
dokumentira v obrazcu prijave in izpolni EVIDENČNI LIST NAČINA ODVAJANJA
IN ČIŠČENJA ODPADNE VODE (priloga 1). |
V
primeru, da spojni kanal ni zgrajen v skladu z izdanim soglasjem in
določili tega pravilnika, se priključitev odloži dokler se
pomanjkljivosti ne odpravijo. |
52.
člen |
Priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo se izvede v
revizijskem jašku. |
Uporabnik javne kanalizacije, ki je po odloku o odvajanju in čiščenju
odpadne komunalne in padavinske vode dolžan na spojnem kanalu zgraditi
kontrolni jašek, si mora pred projektiranjem notranje kanalizacije
pridobiti od izvajalca javne službe smernice za izgradnjo kontrolnega
jaška. |
IV.
VZDRŽEVANJE GREZNIC |
53.
člen |
Na
območjih, kjer še ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode je
obvezna uporaba malih čistilnih naprav ali greznic. Upravljavec je
dolžan zagotoviti: |
a)
prevzem blata iz pretočnih greznic, |
b)
prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav, |
c)
prevzem in čiščenje odpadne vode nepretočnih greznic. |
d)
evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak. |
Prevzem
blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in odplak iz nepretočnih
greznic pa se izvaja skladno s pogoji pogodbe, ki jo je uporabnik dolžan
skleniti z upravljavcem ali drugim od upravljalca pooblaščenim
prevzemnikom odplak. |
Stroške
prevoza in predelave blata ter odplak krije uporabnik, oziroma
povzročitelj onesnaženja. |
54.
člen |
Odpadno
vodo in goščo iz greznic je prepovedano izlivati v javno kanalizacijo,
odvažati na javne ali kmetijske površine, oziroma neposredno odvajati v
površinsko ali podzemno vodo. Če uporabnik teh navodil ne upošteva,
pristojni inšpekcijski organ določi izvedbo sanacijskih ukrepov. Če
zavezanec v roku, ki je določen v inšpekcijski odločbi teh ukrepov ne
izvede, jih v njegovem imenu in na njegove stroške izvede drug za to
usposobljeni izvajalec. |
V.
NORMATIVI O SESTAVI ODPADNIH VODA, KI SE ODVAJAJO V JAVNO KANALIZACIJO |
55.
člen |
V javno
kanalizacijo je dovoljeno odvajati odpadno vodo samo v primeru, da ta ne
vpliva škodljivo na naprave za odvajanje in čiščenje odpadne vode in na
njihovo delovanje. Poleg tega morajo ustrezati zahtevam, določenim v
odloku o odvajanje in čiščenje odpadne komunalne in padavinske vode in v
tem pravilniku. |
56.
člen |
Odpadna
voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, sme vsebovati škodljive snovi v
mejnih koncentracijah, ki so navedene v 58. členu. Za snovi, katere
niso naveden v 58. členu veljajo predpisi o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. |
Za
dosego mejnih koncentracij se odpadne vode ne sme redčiti s čisto,
hladilno ali drugo vodo. |
Odpadna
voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico. |
57.
člen |
Mejne
vrednosti za iztok v javno kanalizacijo na območju veljavnosti
pravilnika so: |
Naziv |
Enota |
Vrednost |
Aluminij |
mg/l |
30 |
Arzen |
mg/l |
0,075 |
Baker |
mg/l |
0,35 |
Barij |
mg/l |
3,5 |
Cink |
mg/l |
1,5 |
Kadmij |
mg/l |
0,075 |
|
|
Naziv |
Enota |
Vrednost |
Kositer |
mg/l |
1,5 |
Celotni krom |
mg/l |
0,375 |
Krom (VI) |
mg/l |
0,075 |
Nikelj |
mg/l |
0,35 |
Srebro |
mg/l |
0,075 |
Svinec |
mg/l |
0,35 |
Železo |
mg/l |
20 |
Živo srebro |
mg/l |
0,0075 |
Vsota tenzidov |
mg/l |
25 |
Težkohlapne lipofilne snovi |
mg/l |
75 |
Skupni dušik (kjeldahlovega,
nitritnega, nitratnega) |
mg/l |
60 |
Adsorbirani organsko vezani
halogeni (AOX) |
mg/l |
0,4 |
Fosfor (celotni) |
mg/l |
10 |
Kobalt |
mg/l |
0,35 |
Sulfat |
mg/l |
250 |
|
|
Za
parametre, ki niso navedeni se uporabijo vrednosti določene v veljavni
uredbi o emisiji snovi in toplote iz virov onesnaževanja, oziroma v
predpisih, ki urejajo normative za posamezno dejavnost. |
58.
člen |
Odpadna
voda iz infekcijskih oddelkov zdravstvenih ustanov mora biti pred
odvodom v javno kanalizacijo dezinficirana. |
VI.
UGOTAVLJANJE STOPNJE ONESNAŽENOSTI ODPADNE VODE |
59.
člen |
Lastnosti odpadne vode se ugotavljajo z rednimi analizami vzorcev
odpadne vode. |
Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo pri opravljanju svoje
dejavnosti v tehnološkem postopku ali uporabljajo večje količine
čistilnih sredstev in pri tem povzročajo obremenitev večjo od 30 PE ali
imajo v sestavi odpadne vode nevarne snovi, morajo v skladu s predpisi
redno izvajati preiskave fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnosti
odpadnih voda. Uporabnik javne kanalizacije mora en izvod vsake analize
dostaviti izvajalcu javne službe v roku osmih dni po prejemu rezultatov
analiz. |
60.
člen |
Odvzem
in analiziranje vzorcev lahko opravlja samo pravna ali fizična oseba,
ki ima pooblastilo pristojnega ministrstva. |
Pooblaščena pravna ali fizična oseba mora vse rezultate analize odpadne
vode, ki se izvajajo pri uporabnikih, ki odvajajo odpadne vode v javno
kanalizacijo, s katero upravlja izvajalec javne službe, dostaviti
izvajalcu javne službe istočasno kot uporabniku. |
61.
člen |
Pogostost ugotavljanja lastnosti odpadne vode se določa glede na letno
porabo vode. |
Pri
porabi vode večji od 1000 m3 se ugotavljajo lastnosti odpadne vode
2-krat letno. Pri porabi manjši od 1000 m3 enkrat letno. Upravljalec
lahko na osnovi rezultatov analiz zmanjša ali poveča število ugotavljanj
lastnosti odpadne vode pri posameznem onesnaževalcu. |
62.
člen |
Zaradi
nadzora lastnosti odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, se
opravljajo kontrolne analize odpadne vode. |
Vzorec
odpadne vode za kontrolno analizo se praviloma vzame v prisotnosti
predstavnika uporabnika javne kanalizacije in predstavnika izvajalca
javne službe. O odvzemu vzorca se napravi zapisnik. |
Kadar
se s kontrolno analizo ugotovi, da odpadna voda vsebuje škodljive snovi
nad določenimi mejnimi koncentracijami, mora uporabnik javne
kanalizacije takoj pristopiti k sanaciji razmer in izvajalcu javne
službe povrniti morebitno nastalo škodo na objektih javne kanalizacije
ter stroške kontrolne analize. |
63.
člen |
Za
ugotavljanje lastnosti odpadne vode je odločilna analiza
reprezentativnega vzorca, za ugotavljanje mejnih koncentracij
škodljivih snovi pa meje določene v 58. členu oziroma normativi določeni
v predpisih o emisijah snovi in toplote. |
64.
člen |
V
primeru večjih okvar na napravah posameznega uporabnika javne
kanalizacije, ki bi lahko povzročile izpust odpadne vode v javno
kanalizacijo, kateri ne ustreza predpisom, se opravijo izredne analize
odpadne vode na stroške uporabnika. V takih primerih se takoj obvesti
inšpektorat za varstvo okolja. |
65.
člen |
Onesnaženost odpadne vode se ugotavlja po njenih fizikalnih, kemijskih
in biokemijskih lastnostih. |
Onesnaženost odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se
ugotavlja po naslednji kriterijih: |
–
usedljivost (U) po Imhoffu v ml/l v 120 minutah, |
–
kemijska potreba po kisiku (KPK) s K-bikromatom (K2 Cr2 O7), |
–
strupenost (S) za bakterije, kot faktor potrebne razredčenosti odpadne
vode, da ta ne delujejo več zaviralno na razvoj bakterij, |
–
vsebnost težkih kovin (K) in drugih snovi, ki presegajo mejne vrednosti
v 58. členu ali vrednosti ustrezne za posamezno dejavnost. |
66.
člen |
Pri
uporabnikih javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo pri opravljanju
dejavnosti se ugotavlja faktor onesnaženosti odpadne vode. Faktor
onesnaženosti (F) je razmerje med onesnaženostjo odpadne vode (i) in
med onesnaženostjo komunalne odpadne vode (f). |
Faktor
onesnaženosti je lahko eno od meril za določitev prispevka za čiščenje
odpadne vode. |
67.
člen |
Za
izračun faktorja onesnaženosti se uporablja naslednja formula: |
F
= 0,40 x Ui/ Uf + 0,60 x KPKi/ KPKf + 0,15 x Si/Sf ++ 0,15 x Ki/ Kf |
V
formuli uporabljeni izrazi pomenijo: |
|
– F |
= faktor onesnaženosti, |
– Ui |
= usedljivost industrijske
odpadne vode po Imhoffu v 120 minutah, |
– Uf |
= usedljivost komunalne
odpadne vode po Imhoffu v 120 minutah, ki je določena kot
konstanta 5 ml/l, |
– KPKi |
= izmerjena kemijska potreba
po kisiku izmerjene odpadne vode s K-bikarbonatom, |
– KPKf |
= kemijska potreba po kisiku
komunalne odpadne vode s K-bikromatom, ki je določena kot
konstanta 250mg O2/l, |
– Si |
= strupenost industrijske
odpadne vode kot faktor razredčenosti, da odpadna voda ne deluje
več zaviralno za razvoj bakterij (test po Offhausovi metodi), |
– Sf |
= strupenost komunalne
odpadne vode kot faktor razredčenosti, da odpadna voda ne deluje
več zaviralno za razvoj bakterij (test po Offhausovi metodi), |
– Ki |
= vsebnost težkih kovin in
snovi, ki presegajo mejne vrednosti v 58. členu ali uredbah
omejene vrednosti, |
– Kf |
= mejne koncentracije težkih
kovin in snovi, ki presegajo mejne vrednosti v 58. členu ali
uredbah omejene vrednosti. |
|
Kadar
je onesnaženost odpadne vode (i) po posameznih kriterijih manjša, kot je
določena za komunalno odpadno vodo (f), se v števcu uporabi konstanta,
določena za komunalno odpadno vodo. Kriterija S in K se prištevata samo,
kadar je količnik ulomka večji od ena. |
68.
člen |
Za
izračun faktorja onesnaženosti se uporabljajo podatki iz analiz
reprezentativnih vzorcev. Za kontrolno analizo se lahko uporabi tudi
trenutni vzorec, vendar se faktor onesnaženosti uporabi samo za mesec, v
katerem je bil vzorec odvzet. Kadar se ta ugotovi z analizo
reprezentativnega vzorca, se tako izračunan faktor onesnaženosti
uporablja do naslednjega rednega odvzema takega vzorca. |
Podatki
iz kontrolne analize se uporabijo samo, če so ugotovljene koncentracije
višje kot pri analizi reprezentativnega vzorca. |
69.
člen |
Faktor
onesnaženosti se lahko uporablja za obračun storitve za čiščenje. |
70.
člen |
Pri
določanju količin odpadne vode, mejnih koncentracij škodljivih snovi ali
potrebnih učinkov prečiščenja lahko izvajalec javne službe predlaga
upravnemu organu za določenega uporabnika: |
–
namesto najvišjih dopustnih koncentracij škodljivih snovi, predlaga
najvišjo dovoljeno dnevno količino onesnaženja, |
–
predpiše strožje pogoje, kot so predpisani, |
–
določi izjemne pogoje za izpuščanje odpadnih voda v skladu s predpisi. |
VII.
ZAGOTAVLJANJE OBRATOVANJA, VZDRŽEVANJA IN NADZORA JAVNE IN NOTRANJE
KANALIZACIJE |
71.
člen |
Izvajalec javne službe ima ob vsakem času pravico dostopa do vseh
javnih kanalizacijskih objektov in naprav zaradi njihovega vzdrževanja,
meritev ali snemanj, zaznamovanj in drugih dejavnosti, ne glede na to,
kdo je lastnik oziroma imetnik pravice uporabe teh objektov oziroma
naprave ali zemljišča, na katerem so kanalizacijski objekti ali naprave. |
72.
člen |
Vsakdo,
ki povzroči materialno škodo na kanalizacijskem omrežju, objektih in
napravah oziroma povzroči škodo zaradi škodljivih odpadnih voda, je
dolžan to škodo povrniti. |
73.
člen |
Izvajalec javne službe je dolžan skrbeti za nemoteno obratovanje,
vzdrževanje ter nadzor delovanja in uporabe javne kanalizacije. Nadzor
uporabe javne kanalizacije obsega tudi nadzor obratovanja in vzdrževanja
notranje kanalizacije. O obratovanju, vzdrževanju in nadzoru objektov
javne kanalizacije se mora voditi posebna evidenca. |
74.
člen |
Pri
vzdrževanju javne kanalizacije mora izvajalec javne službe zagotavljati
predvsem: |
–
tekoči nadzor stanja na objektih javne in notranje kanalizacije, ki
obsega sistematične preglede, kontrolo iztokov in spojnih kanalov,
zasledovanje in analiziranje podatkov iz kontrolnih instrumentov ter
zbiranje predlogov in pripomb uporabnikov javne kanalizacije, |
–
sistematično čiščenje in vzdrževanje objektov javne kanalizacije, |
–
čiščenje in popravilo javne kanalizacije. |
Za
redno obratovanje in vzdrževanje črpališč in ČN mora izvajalec javne
službe sprejeti poslovnik o obratovanju za posamezen objekt, za druge
objekte pa letni plan vzdrževanja. |
75.
člen |
Ravnanje gošč iz čistilnih naprav, se opravlja po poslovniku ČN. |
76.
člen |
Enkrat
letno se mora na vseh kanalizacijskih objektih opraviti deratizacijo v
skladu s predpisi o deratizaciji. |
77.
člen |
O
obratovanju, vzdrževanju, intervencijah in drugi problematiki v zvezi z
odvajanjem in čiščenjem odpadne vode se najmanj enkrat letno sestavi
pisno poročilo, ki je na voljo organom nadzora in kontrole. Rok
hranjenja tega poročila je 5 let od datuma sestave poročila. |
78.
člen |
Izvajalec javne službe vodi kataster javne kanalizacije v skladu s
predpisi o podzemnem katastru. |
79.
člen |
Za vsak
objekt javne kanalizacije mora biti izdelan projekt izvedenih del v
skladu s predpisi o podzemnem katastru. |
Vsebovati mora podatke, ki jih uporablja kataster izvajalca javne
službe. |
80.
člen |
Projekt
izvedenih del mora investitor predati izvajalcu javne službe skupaj z
ostalo v Zakonu o graditvi objektov predpisano dokumentacijo ob predaji
objekta v upravljanje ali pa izdelavo takega projekta naročiti pri
izvajalcu javne službe pred začetkom gradnje. |
81.
člen |
Izvajalec javne službe mora voditi posebno evidenco priključkov na
javno kanalizacijo. |
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
82.
člen |
Uporabniki javne kanalizacije, ki morajo v skladu z Odlokom o odvajanju
in čiščenju odpadne komunalne in padavinske vode zgraditi naprave za
predčiščenje odpadne vode, lovilce olj in maščob ter kontrolne jaške,
morajo to storiti najkasneje v roku dveh let po uveljavitvi tega
pravilnika. |
83.
člen |
Lastniki obstoječih greznic morajo le-te preurediti v skladu s
pravilniki in standardi v nepropustne ali zgraditi malo čistilno napravo
v rokih navedenih v Pravilniku o nalogah, ki se izvajajo v okviru
obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07). |
84.
člen |
Z
uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o tehnični
izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje odpadnih in
padavinskih voda, ter nadzora nad gradnjo javne kanalizacije in
kanalizacijskih priključkov (z dne 17. 5. 1999). |
85.
člen |
Ta
pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
Direktor JP Komunala Črnomelj |
Slavko
Malešič
l.r. |