Na podlagi 115. in 119 člena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 61/2017) ter Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 3/2016) je Občinski svet občine Vojnik na seji dne 21.5.2020 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL PROSTORSKE ENOTE EUP VO-14 V VOJNIKU

ID št. prostorskega akta: 1145

I. Splošne določbe

1. člen

(pravna podlaga)

(1) V skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin 59/16, 6/17-spremembe in dopolnitve OPN) Občinski svet občine Vojnik sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del prostorske enote EUP VO-14 v Vojniku z identifikacijsko številko 1145, (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 171-2018, ki ga je izdelal biro URBANISTI, d.o.o., Celje.

(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN iz prejšnjega odstavka je dana v Zakonu o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 61/2017).

II.  Vsebina

2. člen

(vsebina OPPN)

(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.

(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:

·  območje OPPN

·  opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN

·  umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji, vrste dopustnih dejavnosti, rešitve načrtovanih objektov in površin in pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo

·  zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

·  rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

·  rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave

·  rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

·  načrt parcelacije

·  etapnost izvedbe prostorske ureditve

·  velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

·  usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN

(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:

GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela OPN občine Vojnik''

GRAFIČNI NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem''

GRAFIČNI NAČRT 3: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''

GRAFIČNI NAČRT 4: ''Zazidalna situacija''

GRAFIČNI NAČRT 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture''

GRAFIČNI NAČRT 6: ''Načrt parcelacije''

(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:

·  izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta

·  prikaz stanja prostora

·  geodetski načrt s certifikatom (Geoides, d.o.o., Celje, št. 167/2018, datum: november 2018)

·  geološko – geotehnično mnenje (Geoekspert Igor Resanovič s.p.., št. proj. 67/2018, december 2018)

·  načrt električnih  inštalacij in električne opreme (Remcola-Remchem, d.o.o.., št. proj. 36/2019, maj 2019)

·  Elaborat ekonomike (RCI-Razvojni center Inženiringi Celje d.o.o., št. proj. 1146/2020, februar 2020)

·  smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora

·  obrazložitev in utemeljitev

·  povzetek za javnost

III.  Območje

3. člen

(območje OPPN)

(1) Območje izdelave OPPN se nahaja na vzhodnem robu delu naselja Vojnik.. Okvirno območje OPPN meri cca 0,48 ha in obsega zemljiške parcele 525/4, 525/7, 525/9, 525/8, 525/10, 525/11 k.o. Vojnik okolica. Na severu je omejeno z nepozidanimi stavbnimi zemljišči, na jugu z lokalno cesto, na vzhodu in zahodu pa s stanovanjskimi stavbami.

(2) V kolikor prihaja do odstopanj med navedbo parcel v prejšnjem odstavku tega odloka ter med grafičnimi načrti, velja podatek o parcelah iz grafičnega načrta.

IV.  Opis prostorske ureditve

4. člen

(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)

(1) Za del območja enote urejanja prostora (EUP) VO-14 je v skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin 59/16, 6/17-spremembe in dopolnitve OPN) v nadaljevanju: OPN) predviden občinski podrobni prostorski načrt z oznako VO-14.

(2) V skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov podajajo pogoje za prostorsko umestitev petih eno do dvostanovanjskih stanovanjskih stavb.

(3) Znotraj območja OPPN je poleg gradnje stavb predvidena ustrezna rešitev prometa, tudi mirujočega, in ostale gospodarske infrastrukture. 

(4) Pri zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila Prostorskega reda Slovenije (Ur.l. RS, št. 122/04).

V.  Umestitev načrtovane ureditve v prostor

5. člen

(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)

(1) Ureditveno območje se nahaja na vzhodnem robu naselja Vojnik. Ob južnem robu OPPN poteka občinska cesta, s čimer je že zagotovljen neposreden dostop na javno cestno omrežje.

(2) S predvideno prostorsko ureditvijo se bo že obstoječa gradnja v tem delu naselja zapolnila, pri čemer se bo izkoristila že obstoječa gospodarska infrastruktura. Načrtovana gradnja ne bo predstavljala dodatnih obremenitev naselja.

6. člen

(vrste dopustnih dejavnosti)

(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN je predvidena gradnja naslednjih stavb:

·  enostanovanjske stavbe (šifra 11100 v skladu s tehničnimi smernicami TSG-V-006: 2018 Razvrščanje objektov Uredbe o razvrščanju objektov, Ur.l. RS, št. 37/2018; v nadaljevanju: uredba) in sicer samostojne stanovanjske stavbe in dvojčke

·  dvostanovanjske stavbe (šifra 11100 v skladu z uredbo) in sicer samostojne stanovanjske stavbe in dvojčke v katerih sta po dve stanovanji

·  enostavnih in nezahtevni objektov, skladno s 5. odstavkom 7. člena tega odloka

(2) Dovoljena je gradnja gradbeno inženirskih objektov (šifra 2 v prilogi uredbe), ki predstavljajo komunalno opremljanje zemljišč ali služijo dejavnostim v stavbnih območjih in niso v nasprotju z namensko rabo območja.

7. člen

(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)

(1) Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del

Na območju OPPN je dopustna:

·  gradnja novega objekta,

·  rekonstrukcija,

·  odstranitev objekta in

·  vzdrževanje.

(2) Stavbe

Znotraj vsake parcele, namenjene gradnji je dovoljena gradnja ene samostojne stanovanjske stavbe ali dveh stikajočih se stavb - dvojčka, v katerih sta lahko po eno ali največ dve stanovanji. Stavbe so lahko etažnosti do največ K+P+M ali P+1+M s kolenčnim zidom do 1,50 m. Tlorisna velikost posameznih stavb ni posebej določena, vendar ne sme presegati naslednje faktorje izkoriščenosti posamezne parcele namenjene gradnji: Fz (faktor zazidanosti) = 0,4. Tlorisni gabariti, upoštevaje nadstreške in nezahtevne ter enostavne objekte, morajo biti podolgovati in pravokotni ter umeščeni z daljšo stranico vzporedno s plastnicami. Masa objektov naj bo enostavna, brez izzidkov, fasadnih pomolov in stolpičev. Strehe so lahko simetrične dvokapnice z naklonom strešin med 35° in 45° in usmerjenost slemena v smeri daljše stranice objekta in vzporedno s plastnicami, večkapnice , enokapnice, ravne v minimalnem naklonu ali v kombinaciji z dvokapnico. Dovoljene so gradnje frčadi. Finalne obdelave fasadnih površin naj bodo izvedene v ubito belem barvnem tonu, v odtenkih svetlo sive ali pastelnih zemeljskih barvah, vzorčaste večbarvne fasade ali fasade tonirane v živih, nenaravnih tonih niso sprejemljive in dopustne. Možne so sodobne kombinacije fasad, s pokončnimi lesenimi oblogami.

(3) Od sosednjih parcel mora biti stavba oddaljena najmanj 4.0 m. Možni so tudi manjši odmiki od navedenih ob predhodnem pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča. Vsi odmiki od meje parcel in med objekti morajo omogočati preprečitev širjenja požara na sosednje objekte oz. morajo biti skladni z zakonodajo s področja varstva pred požari.

(4) Zunanja ureditev

Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in posameznim drevesi, dopustne so zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom, v primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne sme uporabljati škropiv. Zaradi gradnje v brežini je dopustna izvedba opornih zidov v višini do 1,00 metra, v primeru večjih višin pa je potrebno oporne zidove kaskadno zalomiti na način, da posamezna kaskada ne presega 1,00 metra. Oporne zidove je potrebno obvezno ozeleniti.

(5) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov

Nezahtevne in enostavne objekte je dovoljeno postavljati znotraj parcele, namenjene gradnji legalno zgrajenih objektov. Dovoljena je postavitev ograje višine do 1.80 m okoli objekta in sicer na sam rob parcele, namenjene gradnji, od roba cestišča pa mora biti oddaljena najmanj 1.00 m. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, ograje ne smejo presegati višine 0.80 m. Dovoljena je tudi gradnja nadstreškov, ut in samostojnih garaž, bazenov in drugih nezahtevnih objektov za lastne potrebe ter enostavnih objektov za lastne potrebe, ki morajo biti oddaljeni od sosednjih parcel najmanj 2.00 m. Možni so tudi manjši odmiki od navedenih ob predhodnem pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča. Oblikovanje mora biti usklajeno s stanovanjsko stavbo, tako v materialih, naklonih strehe kot v tlorisu, ki mora biti obvezno podolgovat in pravokoten. Dimenzije drugih dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov morajo biti skladne z veljavno področno zakonodajo.

(6) Geomehanski pogoji in usmeritve

Za vsako gradnjo, za katero je potrebna statična presoja,  je potrebno pridobiti predhodno geološko mnenje. Za ostale gradnje geološkega mnenja ni potrebno pridobiti, vendar je v primeru nastanka škode na objektu ali njegovi okolici v času gradnje ali kasneje, ki je posledica erozije ali drugih vplivov, ki bi jih bilo mogoče predvideti s predhodno geološko raziskavo tal, za kritje škode odgovoren investitor gradnje. Objekti morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.

Izkope je potrebno varovati in jih izvajati kampadno ter jih takoj zapirati in to v sušnem obdobju, saj je možen pojav starih fosilnih plazov. Izkope je prepovedano pustiti nezavarovane in nepodprte več dni. Upošteva naj se dopustna nosilnost temeljnih tal 100 kPa (nedrenirani pogoji). Za dimenzioniranje dostopnih cest in parkirišč naj projektant uporabi CBR 3%. Koeficienti modula reakcije tal pa znaša Cv=9.500,00 kN/m3. Okoli objekta naj se na koti temeljenja, za preprečitev dotoka podzemnih vod, položi horizontalna drenaža s kontroliranim odvodom vode. Drenažna cev naj se položi na podložni beton, zasipa s prodnatim filtrskim materialom in zaščiti z uporabo ločilnega geosintetika 250g/m2. Zasip za plitvimi temelji naj se izvede s kvalitetnim, zmrzlinsko odpornim peščeno prodnim zasipom. Reši, uredi in izvede naj se kontroliran odvod vseh ostalih vod (meteornih, precejnih, zalednih, fekalnih), ki se morajo odvesti iz neposrednega območja objekta. Za morebiten izračun ponikanja naj se uporabi koeficient propustnosti 1x10-6 m/s. V primeru nasipov, naj se uporabijo kvalitetni nasipni materiali.

VI.  Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

8. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Dovoz oziroma dostop do obravnavanega območja je omogočen po obstoječi cestni mreži. Neposredno napajanje območja pa je preko JP 965822, Pot na Dobrotin. S te javne poti se bodo odcepili vsi hišni priključki. Objekta 4 in 5 bosta imela še dodatni cestni priključek, ki se razcepi in z dvema odcepoma dovozne ceste, omogoča dovoz do obeh objektov. Parkiranje v območju  bo urejeno na dovozih predvidenih hiš, drugih parkirnih površin OPPN ne obravnava.

9. člen

(energetska infrastruktura)

(1) Energija za napajanje predvidenih objektov, je na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah obstoječe transformatorske postaje TP Dom Vojnik (točka A), ki se nahaja na parceli št.: 625/16 k.o. 1065-Vojnik trg. V obstoječi TP ni prostega varovalnega podnožja, zato je potrebno pred priključitvijo predmetnih objektov dograditi NN stikalni blok v TP.

(2) Od transformatorske postaje TP Dom Vojnik, do nove elektro razvodne omare R1 (točka B), se bo položil nov dovodni NN zemeljski kabel E-AY2Y-J 4x150mm2 + 1,5mm2, dolžine L = 240m! V delih, kjer bo kabel položen pod povozno površino, bo kabel položen v ob-betonirano Mapitel cev 110mm. Iz nove elektro razvodne omare R1 (točka B), se bodo napajali vsi novi objekti v območju OPPN.

(3) Kabelsko priključne merilne omarice PMO, bodo prosto-stoječe omarice, locirane ob meji parcele na uvozu do posamezne stanovanjske hiše. Omarice PMO bodo dimenzij 450 mm x 600 mm x 320 mm IP54, na PVC podstavku višine h = 1,0m (od tega 0,5m nad koto terena) in izdelane v stopnji zaščite IP54.

(4) V nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno upoštevati idejni projekt - Načrt električnih  inštalacij in električne opreme (Remcola-Remchem, d.o.o.., št. proj. 36/2019, maj 2019) ter pridobiti projektne pogoje in soglasje od Elektra Celje, d.d. 

10. člen

(telekomunikacijska infrastruktura)

(1) Telekom Slovenije

Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije. Trase se določijo z zakoličbo. S projektom je potrebno predvideti novo telekomunikacijsko omrežje in v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije možnost priključitve na obstoječe.  Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave PGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom preostalih komunalnih vodov.

(2) Telemach

Na obravnavanem območju se ne nahaja kabelsko komunikacijski sistem v lasti in upravljanju Telemach d.o.o. Priključitev novih objektov na KKS je možna z izgradnjo cevi ustreznega premera Ø 110 mm z zaključkom v vmesnih revizijskih jaških KK KKS. Dovodna cevna KK KKS do vsakega posameznega objekta mora biti izvedena v sistemu zvezdišča s PVC cevmi premera  Ø 50 mm iz revizijskih jaškov KK KKS. Zvezdišče mora biti projektirano tako, da so dovodne cevi z glavnimi linijami povezane preko revizijskih jaškov.

11. člen

(meteorna in fekalna kanalizacija)

(1) Na obravnavanem območju bo ločen sistem kanalizacije. Fekalne odpadnie vode bodo priključene na javno kanalizacijo. Meteorna kanalizacija se preko primerno dimenzioniranega zadrževalnika odvaja v obstoječi odprti jarek. Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in smernice upravljalca VO-KA, Celje. Potrebni so ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v kanalizacijo oz. v vodotoke (Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Vojnik - UL RS, št. 73/14, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo - UL RS, št. 47/05, 45/07, 79/09), zato je potrebno za meteorne vode s streh in povoznih površin predvideti zadrževalni bazen, ki morajo biti prikazane v projektu. Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod se lahko spelje v obstoječi odprti vodotok.

(2) Priključitev internih kanalskih priključkov na predvideno kanalizacijo izvede javno podjetje Vodovod-kanalizacija d.o.o. na stroške investitorjev, ko bo javna kanalizacija zgrajena v skladu z obravnavanim OPPN predana v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o.. Priključitve na javni kanal se izvedejo preko revizijskih jaškov s kronsko navrtavo ali z izgradno novega revizijskega jaška. Revizijski jaški morajo biti iz prefabriciranih AB cevi premera 1000 mm z nastavki z gumjastim tesnilom. Dimenzije 800 mm so lahko le jaški globine manj kot 1 m. Revizijski jaški morajo biti opremljeni s prezračevalnimi pokrovi.

(3) Kanalizacijo je potrebno projektirati najmanj 3 m stran od objektov. Kanali naj bodo v javnih površinah (ulicah in parkirnih površinah), kjer bo po izgradnji omogočen nemoten dostop za vzdrževalna dela.

(4) Pred izdajo soglasja k projektnim rešitvam za prvi objekt iz območja OPPN je potrebno za predvideno kanalizacijo, tako fekalno kot meteorno, izdelati načrt in si zanj pridobiti soglasje upravljavca. Predvidena kanalizacija mora biti zgrajena in predana v last občini in v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o. pred izdajo soglasja za priključitev za prvi objekt iz območja OPPN.

12. člen

(vodovod)

(1) Obravnavano območje se nahaja v območju vodovodnega sistema Celje, zato lastna oskrba objektov s pitno vodo ni dovoljena. Pri projektiranju je potrebno upoštevati tudi zahteve glede zagotavljanja požarne varnosti, zato se predvidi izgradnja hidrantnega omrežja. Na trasi javnega vodovoda in vodovodnih priključkov ni dovoljeno graditi objektov, saditi dreves in drugih trajnih nasadov ter postavljati škarp, ograje ali drogov. 

(2) Za oskrbo predvidenih stavb z vodo se predvidi nov vodovod, ki bo navezan na javni vodovod PE 90 mm, takoj za regulacijskim ventilom. Predvidena je hidrantna veja iz Duktilne litine premera DN 80 mm na katero se navezuje 1 nadzemni hidrant. Vsi hišni priključki so iz PEHD 32 mm cevi. Vodovodne cevi je potrebno projektirati na globini najmanj 1,2 m pod koto terena. Zaradi zagotavljanja kvalitete pitne vode na vodovodu ni dovoljeno projektirati slepih vodov. Za gradnjo vodovoda premera DN 80 in več naj se uporabijo cevi iz duktilne litine z neizvlečljivim spojem, ki je zavarovan proti izvleku z varovalnim obročem. Za gradnjo vodovoda, manjšega premera od DN 80, naj se uporabijo polietilenske cevi. Za spajanje PE cevi se ne sme uporabljati zobatih nabijalnih spojk.

(3) Predvideni objekti morajo biti oddaljeni najmanj 3 m od osi vodovoda. Pri projektiranju in gradnji infrastrukturnih vodov je potrebno upoštevati odmike teh vodov od osi vodovoda, ki pri približevanju znaša najmanj 1 m in pri križanju najmanj 0,5 metra.

(4) Pred izdajo soglasja k projektnim rešitvam za prvi objekt iz območja OPPN je potrebno za predviden vodovod izdelati načrt in si zanj pridobiti soglasje upravljavca. Predviden vodovod mora biti zgrajen in predan v last občini in v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o. pred izdajo soglasja za priključitev za prvi objekt iz območja OPPN.

13. člen

(obveznost priključevanja)

(1) Stavba se mora priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo.

VII. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

14. člen

(enote kulturne dediščine)

(1) Na obravnavanem območju ter v območju vplivov novih posegov na okolje se ne nahajajo enote kulturne dediščine:

VIII.  Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave

15. člen

(varstvo voda)

(1) Vsi načrtovani objekti se bodo priključili na javno fekalno kanalizacijo. Padavinske vode se bodo preko meteornih zadrževalnikov speljale v površinski odvodnik. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga izda Direkcija RS za vode.

16. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 43/18) sodi obravnavano območje v naslednja območja varstva pred hrupom, za katera veljajo v oklepaju navedene mejne dnevne / mejne nočne vrednosti kazalcev hrupa:

·  II. območje varstva pred hrupom (55 dBA / 45  dBA).

(2) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.

17. člen

(varstvo zraka)

(1) Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni. 

18. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Za vse stavbe je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen skupen prostor ob skupnih zunanjih parkirnih površinah, kamor se postavijo zabojniki za ločene komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

19. člen

(varstvo tal)

(1) Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin. Rodovitni del prsti se lahko uporabi tudi za ureditve dela zelenih površin.

20. člen

(ohranjanje narave)

(1) Območje leži izven območja, ki bi imelo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status.

IX.  Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

21. člen

(obramba)

(1) Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območjih ali objektov za obrambo.

22. člen

(potresna varnost)

(1) Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,125 (ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije - projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, datum podatka: 1.2.2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.

23. člen

(požarna varnost)

(1) Pri pripravi OPPN so v skladu s predpisi s področja požarne varnosti upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.

24. člen

(varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice)

(1) Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s 7. členom tega odloka je potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.

(2) Pri gradnji novih objektov je potrebno upoštevati najmanj naslednje lastnosti podtalnice na območju OPPN (vir podatkov: Agencija RS za okolje, ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/mpportal/, Vodna telesa podzemne vode, 1.2.2010):

25. člen

(varstvo pred škodljivim delovanjem erozije, varstvo pred plazovi)

(1) Ureditveno območje je potencialno plazljivo. Gradnja mora biti načrtovana v skladu s 87. in 88. členom Zakona o vodah, ki določa erozijska in plazljiva območja ter omejuje in prepoveduje posege na teh območjih.

(2) Pred določenimi posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno skladno s 7. členom tega odloka pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.

26. člen

(dopolnilna in druga zaščita)

(1) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi. 

(2) Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.

X.  Načrt parcelacije

27. člen

(parcelacija)

(1)  Načrt parcelacije vsebuje načrt parcel, namenjenih gradnji. Skupaj je določenih 5 parcel, namenjenih gradnji stanovanjskih stavb.

XI.  Etapnost izvedbe prostorske ureditve

28. člen

(etapnost)

(1) V prvi fazi je potrebna izgradnja načrtovane gospodarske javne infrastrukture, ki je določena s tem odlokom. Po njeni izgradnji se lahko prične z izgradnjo posameznih stanovanjskih stavb v poljubnem vrstnem redu.

XII. Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev

29. člen

(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)

(1) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.

(2) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.

(3) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.

XIII.  Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti oppn

30. člen

(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)

(1) OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Vojnik. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.

XIV. Končne določbe

31. člen

(dostopnost)

(1) Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Vojnik in na Upravni enoti Celje.

32. člen

(nadzor)

(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

33. člen

(začetek veljavnosti)

(1) Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin..

Številka: 350/10/2018-18

Datum:  21.5.2020