|
|
|
Na podlagi 36. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08 in 79/09) je Občinski svet
Občine Črenšovci na 29. seji dne 30. 6. 2010 sprejel |
|
P O S L O V N I K |
|
Občinskega sveta
Občine Črenšovci |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter
način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v
nadaljevanju: člani). |
|
V poslovniku
uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so
uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. |
|
2. člen |
|
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko
v skladu s tem poslovnikom ureja v aktih o ustanovitvi delovnih teles,
lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
3. člen |
|
Občinski svet in
njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
4. člen |
|
Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. Javnost dela se lahko omeji ali
izključi samo, če je zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma
materialov ali iz drugih razlogov tako predpisano z zakonom. |
|
5. člen |
|
Svet dela na rednih,
izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
|
Svet ima redne seje
praviloma enkrat na mesec oziroma najmanj enkrat v treh mesecih.
|
|
Izredne seje se
sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki
veljajo za redne seje. |
|
Dopisne seje se
sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni
pogoji za sklic redne ali izredne seje. |
|
Slavnostne seje se
sklicujejo ob občinskem prazniku in drugih svečanih prireditvah. |
|
6. člen |
|
Svet predstavlja
župan. |
|
II.
KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA |
|
7. člen |
|
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče župan v 20 dneh po izvolitvi članov, vendar
ne kasneje kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana jo skliče
predsednik občinske volilne komisije. |
|
Obvezni dnevni red
konstitutivne seje je: |
|
- poročilo občinske
volilne komisije o izidu volitev članov občinskega sveta in volitev
župana; |
|
- poročilo posebne
občinske volilne komisije o izidu volitev člana občinskega sveta -
predstavnika romske skupnosti; |
|
- potrditev mandatov
članom občinskega sveta; |
|
- potrditev mandata
županu; |
|
- imenovanje komisije
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
O dnevnem redu
konstitutivne seje svet ne razpravlja. |
|
8. člen |
|
Do potrditve mandata
županu, vodi sejo župan, ki ima mandat. |
|
Na prvi seji izvoli
svet izmed članov tričlansko komisijo za potrditev mandatov, ki pregleda
kateri člani so po poročilu volilne komisije bili izvoljeni in predlaga
verifikacijo mandatov za člane in župana. |
|
Člane komisije
predlaga župan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje najprej o
županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih članov po vrstnem
redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. |
|
9. člen |
|
Svet na prvi seji
obravnava poročilo o izidu volitev v občini in verificira mandate
izvoljenih članov ter mandat župana. Mandate članov in župana potrdi
svet na predlog komisije za potrditev mandatov, potem, ko dobi njeno
poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti
morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatnih list. |
|
Svet odloči skupaj o
potrditvi mandatov članov, ki niso sporni, posebej pa o vsakem spornem
mandatu. |
|
Član občinskega
sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil
tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatnih list. |
|
Svet odloči posebej o
potrditvi mandata župana. |
|
10. člen |
|
Ko se svet
konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni
člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom
občinskega sveta in županu pa preneha. |
|
S prenehanjem mandata
članov občinskega sveta preneha članstvo v nadzornem odboru ter stalnih
in občasnih delovnih telesih občinskega sveta. |
|
Članom občinskega
sveta, ki jim je prenehal mandat, preneha članstvo v vseh občinskih
organih. |
|
11. člen |
|
Ko je svet
konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija
mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih
organih in delovnih telesih. |
|
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA |
|
1. Splošne določbe |
|
12. člen |
|
Člani imajo pravice
in dolžnosti, določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. |
|
13. člen |
|
Člani imajo pravico
in dolžnost udeleževati se sej sveta in sodelovati pri delu občinskega
sveta. |
|
14. člen |
|
Člani imajo pravico
in dolžnost sodelovati pri delu delovnih teles sveta, katerih člani so.
|
|
Člani se lahko
udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in na njih razpravljajo, če
tako sklene delovno telo, vendar brez pravice glasovanja. |
|
15. člen |
|
Člani lahko
postavljajo vprašanja županu in občinski upravi ter zahtevajo
informacijo o delu organov občine (župana, občinske uprave, delovnih
teles) in druge informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo in
odločanje v svetu. |
|
Župan, občinska
uprava in delovno telo so dolžni odgovoriti na vprašanja svetnikov in
jim posredovati zahtevane informacije. Če član to posebej zahteva se mu
mora odgovoriti na vprašanje oziroma posredovati informacijo tudi v
pisni obliki. |
|
16. člen |
|
Član občinskega sveta
ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki,
državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim
predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
|
Član občinskega sveta
ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v
skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta. |
|
17. člen |
|
Član občinskega sveta
ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki
ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
|
Član občinskega sveta
nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in
dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
|
2. Vprašanja in
pobude svetnikov |
|
18. člen |
|
Na vsaki redni seji
sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja
in pobude članov. |
|
19. člen |
|
Vprašanje oziroma
pobuda člana mora biti kratko in postavljeno tako, da je vsebina jasno
razvidna. V nasprotnem primeru župan člana na to opozori in ga pozove,
da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
|
20. člen |
|
Pri obravnavi
vprašanj in pobud članov morajo biti na seji obvezno prisotni župan in
javni uslužbenci - uradniki občinske uprave. Če so župan in javni
uslužbenci - uradniki občinske uprave zadržani, določijo, kdo jih bo
nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude svetnikov. |
|
21. člen |
|
Član ima pravico
postaviti vprašanje županu, delovnemu telesu in javnim uslužbencem
občinske uprave. Vprašanje se postavi pisno oziroma če to dovoli župan
tudi ustno. Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute.
|
|
Pisno postavljeno
vprašanje mora župan takoj posredovati tistemu (predsedniku delovnega
telesa in javnim uslužbencem občinske uprave) na katerega se nanaša.
Odgovor na takšno vprašanje mora biti podan v pisni obliki na prvi
naslednji seji. |
|
Če je član zahteval
pisni odgovor na svoje ustno vprašanje se mora podati pisni odgovor
posredovan skupaj z vabilom za naslednjo sejo, najkasneje pa na prvi
naslednji seji. |
|
22. člen |
|
Na ustno in pisno
postavljena vprašanja na sami seji sveta se odgovori na isti seji sveta,
na kateri je bilo vprašanje postavljeno. |
|
Ustno se odgovori na
seji sveta na vsa pisna vprašanja, ki so bila podana pred sejo sveta, pa
član, ki je postavil vprašanje ni zahteval pisnega odgovora. Župan,
občinska uprava in posamezno delovno telo lahko tudi v takih primerih
pripravijo pisni odgovor. |
|
Če tisti, na katerega
je bilo vprašanje naslovljeno obrazloži, da na postavljeno vprašanje ne
more odgovoriti takoj (na sami seji), mora podati pisni odgovor
najkasneje z vabilom za naslednjo sejo. |
|
Na dobljeni odgovor
na vprašanje ima svetnik pravico postaviti dopolnilno vprašanje. |
|
23. člen |
|
Če član z odgovorom
ni zadovoljen, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni
zadovoljen, lahko predlaga, da se o zadevi opravi razprava, o čemer
odloči svet z glasovanjem. |
|
Če svet sprejme
odločitev (sklep), da se o zadevi opravi razprava v občinskem svetu,
uvrsti župan to vprašanje na dnevni red prve naslednje seje. |
|
24. člen |
|
Član ima pravico dati
pobudo županu, delovnemu telesu ali občinski upravi za ureditev
določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov. |
|
Član lahko da pobudo
pisno ali ustno na seji občinskega sveta. Ustno dana pobuda ne sme
trajati več kot pet minut. |
|
25. člen |
|
Pisno pobudo
posreduje župan občinski upravi ali delovnemu telesu, ki morajo nanjo
odgovoriti najkasneje do dneva sklica naslednje seje sveta. |
|
Če se pobuda nanaša
na delo občinskega sveta mora župan na njo odgovoriti takoj oziroma jo
uvrstiti na dnevni red prve naslednje seje. Če član z odgovorom župana
ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji
seji. O tem odloči svet z glasovanjem. |
|
3. Odgovornost in
ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles |
|
26. člen |
|
Član se je dolžan
udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. Sej delovnih
teles se morajo udeleževati tudi ostali člani delovnih teles.
|
|
Član, ki ne more
priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem
in o razlogih obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa ali
javnega uslužbenca občinske uprave najpozneje do začetka seje. Če zaradi
višje sile ali drugih razlogov, član ne more obvestiti o svoji
odsotnosti župana oziroma delavca občinske uprave občine, mora to
storiti takoj, ko je to mogoče. |
|
27. člen |
|
Če župan oceni, da je
potrebno lahko na seji sveta posebej poroča o tem, kateri član so na
prejšnji seji izostali neupravičeno. |
|
Če član brez
opravičila večkrat ne pride na sejo sveta, mora župan na to opozoriti
svet, o tem pa mora obvestiti tudi politično stranko, katere član je
svetnik, ki se brez opravičenih razlogov večkrat ne udeleži teh sej
sveta. |
|
O razlogih za
odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih se lahko opravi obravnava
tudi v okviru posebne točke dnevnega reda seje sveta. |
|
IV. DELOVNO PODROČJE
SVETA |
|
28. člen |
|
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
|
29. člen |
|
Pristojnosti
občinskega sveta so podrobneje urejene v statutu občine. |
|
V. SEJE SVETA |
|
1. Sklicevanje sej,
predsedovanje in udeležba na seji |
|
30. člen |
|
Seje sveta sklicuje
župan. Župan sklicuje seje sveta na lastno pobudo, po sklepu sveta ali
na zahtevo najmanj četrtine članov občinskega sveta. |
|
31. člen |
|
Vabilo za sklic sveta
s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najmanj 7 dni pred dnem,
določenim za sejo. Skupaj z vabilom se članom pošlje tudi gradivo, ki je
bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. |
|
Vabilo za sklic sveta
se skupaj z gradivom pošlje tudi županu, javnim uslužbencem občinske
uprave, ki jih določi župan, sredstvom javnega obveščanja v regiji in
predsedniku nadzornega odbora. |
|
Vabilo z gradivom se
pošlje po redni in elektronski pošti. |
|
32. člen |
|
Izredno sejo sveta
skliče župan na svojo pobudo, na predlog delovnega telesa, na zahtevo
najmanj petine članov sveta ali na zahtevo nadzornega odbora.
|
|
Izredna seja se
skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev
za sklic redne seje. |
|
V zahtevi za sklic
izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora
biti priloženo gradivo o zahtevah, o katerih naj občinski svet odloča.
|
|
Če župan na pisno
zahtevo upravičenega predlagatelja ne skliče seje v roku 7 (sedem) dni
od prejema zahteve za sklic, lahko skliče sejo tisti, ki je sklic
zahteval, vabilu pa hkrati predloži tudi ustrezno gradivo. V tem primeru
lahko predlagatelj sejo tudi vodi. |
|
Vabilo za izredno
sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom občinskega
sveta najkasneje tri dni pred sejo. |
|
Če razmere terjajo
drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v skrajnem roku,
ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje
lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami
seji, na sami seji pa se lahko predloži članom tudi gradivo za sejo. |
|
33. člen |
|
Dopisna seja se
opravi kadar ni pogojev za sklic redne ali izredne seje. Na dopisni seji
ni mogoče odločati o proračunu ali zaključnem računu občine. Dopisno
sejo občinskega sveta lahko skliče le župan, kadar je potrebno sprejeti
neko odločitev ali zavzeti določeno stališče in bi bilo sklicevanje
redne seje časovno neizvedljivo. |
|
Dopisna seja se
izvede v fizični ali elektronski obliki s predlogom sklepa, ki naj se
sprejme ter z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po
elektronski pošti ali preko SMS sporočil. |
|
Predlog sklepa, ki je
predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je za sklep glasovala večina
članov. |
|
O dopisni seji
odgovorna oseba občinske uprave napiše zapisnik, ki se ga posreduje
članom sveta v potrditev na prvi naslednji seji. |
|
34. člen |
|
Na seje sveta se
vabijo tudi poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi
župan. |
|
Glede na dnevni red
se pošlje vabilo tudi drugim, katerih navzočnost je zaradi nemotenega
dela na seji potrebna. |
|
Po odločitvi župana
so lahko na sejo povabljene tudi druge osebe. |
|
35. člen |
|
Predlog dnevnega reda
seje sveta pripravi župan. Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi
vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. |
|
V predlog dnevnega
reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so
izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
|
Na dnevni red se
prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. |
|
36. člen |
|
Svet ne more odločati
o zadevah, glede katerih članom ni bilo poslano oziroma izročeno gradivo
in h katerim ni dal svojega mnenja oziroma ni zavzel stališče župan,
kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta
poslovnik. |
|
37. člen |
|
Seji sveta predseduje
župan. Kadar je župan zadržan predseduje seji sveta podžupan. Po
pooblastilu župana lahko vodi posamezno sejo sveta podžupan, čeprav je
župan na seji navzoč. |
|
Kadar nastopijo
razlogi, da se že sklicane seje ne moreta udeležiti niti župan niti
podžupan, vodi sejo član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne
določi pa najstarejši član občinskega sveta. |
|
38. člen |
|
Člani imajo pravico
in dolžnost udeleževati se sej sveta in sodelovati pri delu in odločanju
na sejah. |
|
Župan in delavci
občinske uprave imajo pravico udeleževati se sej sveta in na njih
razpravljati o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu. |
|
Župan lahko predlaga
razpravo tudi o drugih vprašanjih, ki niso na dnevnem redu. O uvrstitvi
takšne točke na dnevni red odloči svet z glasovanjem. |
|
39. člen |
|
Seje občinskega sveta
so javne. |
|
Javnost seje se
zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah občinskega sveta. |
|
Predstavnike sredstev
javnega obveščanja v občini se povabi na sejo z vabilom in gradivom.
Vabilo z gradivom se objavi tudi na spletni strani občine. |
|
Občan, ki se želi
udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom
občinskega sveta za to sejo. |
|
Predsedujoči mora
poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta
poteka primeren prostor, ki mora biti ločen od prostora za člane
občinskega sveta. |
|
Občan, ki spremlja
sejo in predstavnik sredstva javnega obveščanja nima pravice
razpravljati ali kako drugače motiti delo občinskega sveta. |
|
Če občan, ki spremlja
sejo ali predstavnik sredstev javnega obveščanja moti delo občinskega
sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha
motiti dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
40. člen |
|
Župan predlaga
občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev
varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki
so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
Kadar svet sklene, da
bo kako vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči kdo je
lahko poleg članov navzoč na seji sveta. |
|
2. Potek seje |
|
41. člen |
|
Ko župan začne sejo,
obvesti svet, kateri izmed članov so ga obvestili, da so zadržani in se
seje ne morejo udeležiti. |
|
Župan nato ugotovi,
ali je svet sklepčen. |
|
Župan obvesti svet
tudi o tem kdo je povabljen na sejo. |
|
Na začetku seje lahko
predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
|
42. člen |
|
Občinski svet na
začetku seje določi dnevni red. Pred pričetkom razprave po posameznih
točkah dnevnega reda svet odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
|
|
Član lahko da
pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno
spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev
zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
|
Zapisnik se lahko
sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se
sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
43. člen |
|
Pri določanju
dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve
umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in
nato o morebitnih predlogih za hitri postopek sprejemanja odlokov.
|
|
Zadeve, katere na
dnevni red predlaga župan se na njegovo zahtevo brez razprave in
glasovanja umaknejo z dnevnega reda. |
|
Predlogi za
razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi zanj
nastali po sklicu seje in če je bilo članom izročeno gradivo, ki je
podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. |
|
O predlogih za
razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
|
Po sprejetih
posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda, da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
44. člen |
|
Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu.
|
|
Med sejo lahko svet
spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. |
|
45. člen |
|
Na začetku obravnave
vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan
oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev.
Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ 10 minut. |
|
Kadar svet tako
sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
|
|
Po podani dopolnilni
obrazložitvi dobijo besedo člani po vrstnem redu, kot so se pri županu
priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana praviloma ne sme biti
daljša kot 10 minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih
razlogov lahko razpravlja dalj časa. |
|
46. člen |
|
Član sme govoriti le
o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se član ne drži dnevnega reda ali
prekorači čas za razpravo, ga župan opomni. Če se tudi po drugem opominu
ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z govorom oziroma razpravo, mu
župan lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko član ugovarja. O
ugovoru odloči svet brez razprave. |
|
Določbe o vodenju in
poteku seje, dolžini razprave, vzdrževanju reda idr. veljajo oziroma se
smiselno uporabljajo tudi za vse druge (župana, delavci občinske uprave
idr.), ki sodelujejo na seji sveta. |
|
47. člen |
|
Članu, ki želi
govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
|
Nato poda župan
pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni
zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
|
|
Če član zahteva
besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem
mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po posebnem
pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se
mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot 5
minut. |
|
48. člen |
|
Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi pri posamezni točki dnevnega
reda, sklene razpravo. Če je na podlagi razprave treba pripraviti
predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega
reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
|
Župan lahko med sejo
prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave
predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve
dodatnih strokovnih mnenj ipd. V primeru prekinitve župan določi, kdaj
se bo seja nadaljevala. |
|
Predsedujoči prekine
delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna
posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene
svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni možno zagotoviti niti v nadaljevanju seje,
predsedujoči sejo konča. |
|
49. člen |
|
Če svet o zadevi, ki
jo je obravnaval ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali
če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. |
|
50. člen |
|
Župan konča sejo, ko
so obravnavane vse točke dnevnega reda. |
|
3. Vzdrževanje reda
na seji |
|
51. člen |
|
Za red na seji skrbi
župan oziroma predsedujoči. Na seji sveta se ne more razpravljati dokler
članu sveta predsedujoči ne da besede. |
|
Župan skrbi, da
govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali
mu seže v besedo le župan oziroma predsedujoči. |
|
52. člen |
|
Za kršitev reda na
seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
|
- opomin,
|
|
- odvzem besede,
|
|
- odstranitev s seje
ali z dela seje. |
|
53. člen |
|
Opomin se lahko
izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega
sogovorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji.
|
|
Odvzem besede se
lahko izreče članu, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega
poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red
in določbe tega poslovnika. |
|
Odstranitev s seje
ali z dela seje se lahko izreče članu, če kljub opominu ali odvzemu
besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. |
|
54. člen |
|
Član, ki mu je
izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti
prostor, v katerem je seja. |
|
55. člen |
|
Župan lahko odredi,
da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug
udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji oziroma s svojim
ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
|
Če je red na seji
hudo kršen, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
|
56. člen |
|
Če župan z rednimi
ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta jo prekine. |
|
4. Odločanje |
|
57. člen |
|
Svet veljavno odloča
(je sklepčen), če je na seji navzoča večina vseh članov sveta.
|
|
Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost članov v sejni dvorani. |
|
58. člen |
|
Navzočnost članov na
seji se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku
nadaljevanja prekinjene seje. |
|
59. člen |
|
Svet praviloma odloča
z javnim glasovanjem. |
|
Tajno se glasuje le
kadar tako določa zakon ali statut, in kadar to zahteva večina navzočih
članov sveta. |
|
60. člen |
|
Glasovanje se opravi
po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. |
|
Župan po vsakem
opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
|
61. člen |
|
Pri javnem odločanju
(glasovanju, izrekanju) lahko posamezen član glasuje »za« sprejem
predlagane odločitve, ali »proti« sprejemu predlagane odločitve. |
|
62. člen |
|
Javno glasovanje se
opravi z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem. Poimensko se glasuje,
če tako odloči svet na predlog predsedujočega ali najmanj petine vseh
članov sveta. |
|
Če se glasuje s
poimenskim izjavljanjem, predsedujoči sveta kliče člane po abecednem
redu njihovih priimkov, vsak pa glasno izjavi »za«, ali »proti«. |
|
63. člen |
|
Tajno se glasuje z
glasovnicami. Za glasovanje se natisne toliko glasovnic, kot je članov
sveta. Glasovnice morajo biti overjene z občinskim žigom. |
|
Glasovnica vsebuje
predlog, o katerem se odloča, in opredelitev »za« in »proti«. Član
glasuje tako, da obkroži besedo »za« ali »proti«. |
|
64. člen |
|
Tajno glasovanje vodi
župan s pomočjo dveh članov, ki ju izvoli svet na predlog župana.
Posamezna administrativno-tehnična opravila opravlja občinska uprava.
Članom se vročijo glasovnice pri mizi župana, glasujejo pa na prostoru,
določenem za glasovanje. V seznamu članov sveta se sproti označi, kateri
člani so dvignili glasovnico. Ko član izpolni glasovnico, odda
glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
65. člen |
|
Ko je glasovanje
končano, župan in izvoljena člana ugotovijo izid glasovanja. Pri tem se
umaknejo v poseben prostor. |
|
Poročilo o izidu
glasovanja vsebuje naslednje podatke: |
|
- število razdeljenih
glasovnic, |
|
- število oddanih
glasovnic, |
|
- število neveljavnih
glasovnic, |
|
- število veljavnih
glasovnic, |
|
- število glasov »za«
in število glasov »proti«, oziroma pri glasovanju o kandidatih, število
glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
|
- ugotovitev, da je
predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan,
pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je izvoljen.
|
|
O ugotovitvi
rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so
vodili glasovanje. |
|
Predsedujoči takoj po
ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
|
66. člen |
|
Občinski svet
sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih
članov, razen, če zakon ali statut določa drugačno večino. Svet lahko
veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.
|
|
Predlagana odločitev
je sprejeta, če se je večina opredeljenih glasov navzočih članov izrekla
»ZA« njen sprejem. |
|
67. člen |
|
Če član sveta
utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja,
se lahko glasovanje ponovi. |
|
O ponovitvi
glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana sveta, ki ugovarja
poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O
isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega
glasovanja se ne ponavlja. |
|
5. Zapisnik seje
sveta |
|
68. člen |
|
O delu na seji sveta
se piše zapisnik. |
|
Zapisnik obsega
podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o
predlogih, o katerih se je razpravljalo z imeni razpravljavcev, o izidih
glasovanja o posameznih zadevah in o sklepih, ki so bili sprejeti.
Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo
predloženo oziroma obravnavano na seji. |
|
Na vsaki redni seji
občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in
vseh vmesnih izrednih ali dopisnih sej sveta. Vsak član občinskega sveta
ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči
občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
|
Sprejeti zapisnik
podpišeta predsedujoči in javni uslužbenec občinske uprave, ki je vodil
zapisnik. |
|
Po sprejemu se
zapisnik objavi na spletni strani občine. |
|
Zapisnik nejavne seje
oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje
občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo občinskega sveta
in ne objavlja. |
|
69. člen |
|
O delu seje se vodijo
tudi zvočni zapisi (magnetogram seje), ki se hranijo skupaj z zapisnikom
in drugim gradivom. |
|
Vsak govornik ima
pred objavo pravico pregledati zapis iz prejšnjega odstavka in pravico
redakcijskih popravkov svojega govora na seji občinskega sveta. Popravki
ne smejo spremeniti smisla in bistva njegovega izvajanja. V dvomu odloči
o dopustnosti popravka župan. Pregled zapisnikov govornik potrdi s
podpisom. |
|
Dobesedni zapisi se
na zahtevo izročijo svetnikom, predlagateljem in županu. |
|
Zvočni zapisi javnih sej občinskega sveta so dostopni tudi občanom
Občine Črenšovci na sedežu občine. |
|
70. člen |
|
Izvirniki odlokov in
drugih aktov sveta ter vso gradivo, ki ga je obravnaval svet ali njegova
delovna telesa, se hrani v arhivu občinske uprave. |
|
O arhiviranju in
rokih hranjenja gradiva izda natančnejša navodila župan občine, v skladu
s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. |
|
71. člen |
|
Člani in župan imajo
pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki je bilo obravnavano na seji
in se hrani v občinski upravi. |
|
V primerih zaupnih
materialov se z njimi postopa v skladu z zakonskimi določili. |
|
72. člen |
|
Strokovna in
administrativno tehnična opravila za svet zagotavlja župan z zaposlenimi
v občinski upravi. |
|
Za pripravo zapisnika
skrbijo javni uslužbenci občinske uprave. |
|
Župan zagotavlja z
zaposlenimi v upravi strokovna in administrativno tehnična opravila tudi
za delovna telesa občinskega sveta. |
|
6. Delovna telesa
sveta |
|
73. člen |
|
Občinski svet lahko
ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja
v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
|
Komisije in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njihove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
74. člen |
|
Stalna delovna telesa
občinskega sveta, ustanovljena s statutom občine so: |
|
- odbor za proračun,
finance in gospodarske dejavnosti, |
|
- odbor za družbene
dejavnosti, |
|
- odbor za
infrastrukturo in komunalo. |
|
Odbori imajo od pet
do sedem članov. |
|
75. člen |
|
Odbor za proračun,
finance in gospodarske dejavnosti obravnava predlog proračuna in
zaključnega računa ter vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju gospodarstva in gospodarskih javnih
služb, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih
svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče. |
|
Odbor za proračun,
finance in gospodarske dejavnosti obravnava stanje na področju
gospodarstva v občini in daje predloge občinskemu svetu za razvoj
gospodarstva v občini. |
|
76. člen |
|
Odbor za družbene
dejavnosti obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju negospodarstva in družbenih dejavnosti,
ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje
mnenje in občinskemu svetu poda stališče. |
|
Odbor za družbene
dejavnosti spremlja razvoj predšolskega varstva, vzgoje in
izobraževanja, kulturne dejavnosti, socialne politike v občini in druge
zadeve, ki sodijo v pristojnost odbora. |
|
77. člen |
|
Odbor za
infrastrukturo in komunalo obravnava vse predloge aktov in drugih
odločitev iz pristojnosti občine na področju infrastrukture, komunale,
varstva okolja in gospodarskih javnih služb, ki so občinskemu svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu
poda stališče. |
|
78. člen |
|
Stalna in občasna
delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
79. člen |
|
Člane odborov in
komisij imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov
izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
|
Predsednika odbora
imenuje občinski svet izmed svojih članov. |
|
Prvo sejo odbora
skliče župan. |
|
Članstvo v komisiji
ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
|
80. člen |
|
Predsednik delovnega
telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega
telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in
predloge v občinskem svetu. |
|
Seje delovnih teles
se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu občinskega sveta, na
podlagi dnevnega reda seje sveta ali na zahtevo župana. |
|
Gradivo za sejo
delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri
dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih
primerih. |
|
Delovno telo dela na
sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na
seji navzoča večina njegovih članov, svoje odločitve - mnenja, stališča
in predloge pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
|
|
Glasovanje v delovnem
telesu je javno. |
|
Za delo delovnih
teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo
na delo občinskega sveta. |
|
81. člen |
|
Na sejo delovnega
telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci občinske uprave, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega
sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
|
VI. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
|
82. člen |
|
Imenovanje
funkcionarjev, ki jih po statutu občine imenuje svet, se opravijo po
določbah tega poslovnika. |
|
Svet pred glasovanjem
odloči ali se bo izvedlo javno ali tajno glasovanje. |
|
Če svet odloči, da se
bo izvedlo tajno glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za tajno glasovanje. |
|
83. člen |
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako da se na glasovnici obkroži
zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
|
|
Če se glasuje za ali
proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži
beseda »za« ali »proti«. |
|
84. člen |
|
Kandidat je izvoljen,
če je zanj glasovala večina navzočih svetnikov, če s statutom ni
določena drugačna večina. Pri tajnem glasovanje se za navzoče štejejo
člani sveta, ki so prevzeli glasovnice. |
|
85. člen |
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatih pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem
glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov
dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se
izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom
glasov določi z žrebom. |
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po
abecednem vrstnem redu. |
|
Na glasovnici pri
drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
|
86. člen |
|
Če kandidat ne dobi
potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne
dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek
glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
1. Imenovanje članov
delovnih teles sveta |
|
87. člen |
|
Delovna telesa sveta
imenuje svet na podlagi liste kandidatov, ki jo pripravi komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
Če kandidatna lista
ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji imenujejo člani
posamično. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo
novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji
sveta. |
|
Če tudi na ta način
iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega
telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede
manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
2. Postopek za
razrešitev |
|
88. člen |
|
Svet razrešuje
funkcionarje po enakem postopku, kot je določen za imenovanje.
|
|
Postopek za
razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom
občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije,
je pristojna tudi za predlaganje njihovih razrešitev. |
|
Če je župan pristojen
za predlaganje kandidatov za izvolitev oziroma imenovanje je pristojen
tudi za predlaganje njihove razrešitve. |
|
Odločitev o
razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo
imenovanje. |
|
3. Odstop članov
občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
|
89. člen |
|
Člani občinskega
sveta in občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
|
Pravico odstopiti
imajo tudi člani delovnih teles in člani nadzornega odbora ter drugi
voljeni in imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. |
|
Izjava o odstopu mora
biti v pisni obliki in poslana županu. Župan mora o odstopu obvestiti
svet na prvi naslednji seji sveta. |
|
Članom občinskega
sveta, funkcionarjem in drugim voljenim in imenovanim preneha mandat z
dnem, ko je svet sprejel ugotovitveni sklep o odstopu. |
|
Sklep o prenehanju
mandata občinskega funkcionarja se pošlje občinski volilni komisiji.
|
|
Sklep o razrešitvi
imenovanega se pošlje komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. |
|
VII. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN SVETOM |
|
90. člen |
|
Župan predstavlja
občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
|
Župan in svet ter
njihova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
91. člen |
|
Župan predlaga svetu
v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna ter odloke in
druge akte iz občinske pristojnosti. |
|
Kadar svet obravnava
odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako
zadevo, ki je na dnevnem redu poročevalca izmed javnih uslužbencev
občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi
odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
92. člen |
|
Župan ima pravico
razpravljati na seji sveta o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu,
tudi če sam ni predlagatelj zadeve in o njih izraziti svoje stališče ali
mnenje. |
|
93. člen |
|
Župan skrbi za
izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki seji sveta poroča župan,
ali po njegovem pooblastilu podžupan ali zaposleni v občinski upravi o
izvrševanju sklepov sveta. |
|
V poročilu o
izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki
niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
|
Če sklepa sveta župan
ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno
izvršiti. |
|
94. člen |
|
Župan skrbi za objavo
odlokov in drugih splošnih aktov. |
|
95. člen |
|
Župan zagotavlja
materialne in tehnične pogoje za delo sveta in delovnih teles sveta. |
|
96. člen |
|
Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
|
Če meni, da je
splošni akt občinskega sveta neustaven ali nezakonit, zadrži objavo
takega akta in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na
prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Župan
mora uvrstiti ponovno odločanje o zadržanem splošnem aktu na prvo
naslednjo sejo. |
|
97. člen |
|
Župan skrbi za
izvrševanje občinskega proračuna. Če župan ugotovi, da sredstva
proračuna za posamezni namen ne bodo zadoščala za pokritje proračunskih
izdatkov, mora o tem obvestiti svet in predlagati ustrezne ukrepe.
|
|
Če svet sklene, da je
potrebno nalogo izvršiti, kot je bila načrtovana in da je mogoče
uresničiti s predvidenimi sredstvi mora zagotoviti ustrezna sredstva za
izvršitev naloge. |
|
VIII. AKTI OBČINSKEGA
SVETA |
|
1. Splošne določbe |
|
98. člen |
|
Občinski svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
|
|
- poslovnik
občinskega sveta, |
|
- proračun občine in
zaključni račun, |
|
- planske in razvojne
akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
|
– akte ravnanja s stvarnim premoženjem občine (program razpolaganja s
stvarnim premoženjem občine) |
|
- odloke,
|
|
- odredbe,
|
|
- pravilnike,
|
|
- navodila,
|
|
- sklepe.
|
|
Občinski svet
sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb
statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v
skladu z zakonom ali statutom občine. |
|
Vsebina splošnih
aktov je določena z zakonom ali statutom občine. |
|
99. člen |
|
Župan predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu
določeno, da jih predlaga župan. |
|
Komisije in odbori
občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski
svet na predlog župana. |
|
100. člen |
|
Akte, ki jih sprejema
občinski svet podpisuje župan. |
|
Izvirnike aktov
občinskega sveta se pečati in shrani v arhivu občinske uprave. |
|
2. Postopek za
sprejem proračuna |
|
101. člen |
|
S proračunom občine
se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja
javne porabe občini. |
|
Občinski proračun se
sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim
letom za državni proračun. |
|
102. člen |
|
Predlog proračuna
občine za naslednjo leto mora župan predložiti občinskemu svetu
najkasneje v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru.
|
|
V letu rednih
lokalnih volitev predloži župan občinskemu svetu proračun v roku šestih
mesecev po začetku mandata. |
|
Župan predloži skupaj
s predlogom proračuna občine tudi izhodišča za sestavo proračuna.
|
|
Župan pošlje
predsednikom delovnih teles in vsem članom občinskega sveta predlog
proračuna občine in izhodišča za sestavo proračuna ter obvestilo o
sklicu seje, na kateri bo občinski svet opravil splošno razpravo o
predlogu proračuna občine. |
|
Na seji občinskega
sveta župan predstavi predlog proračuna občine. Predstavitev ni časovno
omejena. O predstavitvi ni razprave. |
|
103. člen |
|
Predsedniki delovnih
teles v desetih dneh od vložitve predloga proračuna občine skličejo sejo
delovnega telesa, na kateri župan in predstavniki občinske uprave
pojasnijo predlog proračuna občine. Občinski svet opravi splošno
razpravo o predlogu proračuna občine najkasneje v desetih dneh po
preteku roka iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
Občinski svet po
končani splošni razpravi sklene, da nadaljuje postopek sprejemanja
predloga proračuna občine, v skladu s tem statutom in poslovnikom
občinskega sveta, ali da predlog proračuna občine ne sprejme in hkrati
določi rok, v katerem mora župan pripraviti nov predlog proračuna
občine. |
|
104. člen |
|
V desetih dneh po
opravljeni splošni razpravi lahko člani občinskega sveta k predlogu
proračuna predložijo županu pisne pripombe in predloge. |
|
Vsak predlagatelj
predloga oziroma pripombe mora upoštevati pravilo o ravnovesju med
proračunskimi prejemki in izdatki. |
|
105. člen |
|
Župan se najkasneje v
petnajstih dneh opredeli do vloženih pripomb in predlogov ter pripravi
dopolnjen predlog proračuna občine ter skliče sejo občinskega sveta, na
kateri se bo razpravljalo in odločalo o sprejetju proračuna. |
|
106. člen |
|
Na dopolnjen predlog
proračuna lahko člani občinskega sveta vložijo amandmaje v pisni obliki
najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta. |
|
Amandmaji se v roku
iz prvega odstavka tega člena dostavijo županu. Amandma mora upoštevati
pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. |
|
107. člen |
|
Pred začetkom
razprave, v kateri občinski svet razpravlja o posameznih delih predloga
proračuna občine, lahko župan ali predstavnik občinske uprave dodatno
obrazloži predlog proračuna občine. Občinski svet glasuje najprej o
amandmajih, ki jih je vložil župan in šele nato o drugih amandmajih. |
|
108. člen |
|
Ko je končano
glasovanje po delih, predsedujoči ugotovi, ali je proračun medsebojno
usklajen po delih ter glede prihodkov in odhodkov. |
|
Če je proračun
usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim
sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
|
109. člen |
|
Če župan ugotovi, da
proračun ni usklajen, določi rok, v katerem se pripravi predlog za
uskladitev, in sicer datum naslednje seje oziroma trajanje odmora, v
katerem strokovna služba pripravi predlog uskladitve. |
|
Ko je predlog
uskladitve proračuna dan na dnevni red, ga župan obrazloži. |
|
Občinski svet glasuje
o predlogu uskladitve, in če je predlog sprejet, glasuje občinski svet o
proračunu v celoti. |
|
110. člen |
|
Če proračun ni
sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov
predlog proračuna. Nov predlog proračuna občine občinski svet obravnava
in o njem odloča po določbah statuta, ki veljajo za hitri postopek za
sprejem odloka. |
|
111. člen |
|
Župan lahko med letom
predlaga rebalans proračuna občine. |
|
Rebalans proračuna
občine sprejema občinski svet po določbah statuta, ki veljajo za sprejem
odloka po skrajšanem postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu
proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in mora biti
obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi
prihodki in izdatki. |
|
3. Razpolaganje s premoženjem občine |
|
111.a člen
Program razpolaganja s stvarnim premoženjem vsebuje načrt pridobivanja
nepremičnega premoženja in načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem
občine. Program sprejme občinski svet na predlog župana, ki ga predloži
v sprejem skupaj s predlogom proračuna. |
|
111.b člen
Nepremično premoženje se lahko pridobi v last občine brezplačno, razen
če bi taka pridobitev povzročila večje stroške ali če bi bilo lastništvo
povezano s pogoji, ki bi povzročili nesorazmerne obveznosti za občino
glede na koristi brezplačne pridobitve.
Soglasje za brezplačno pridobitev premoženja večje vrednosti da občinski
svet. |
|
111.c člen
Brezplačna odsvojitev, odprodaja, zamenjava ter nakup finančnega in
stvarnega premoženja občine se izvede po postopku in na način, kot ga
določa zakon in predpisi izdani na njegovi podlagi. |
|
IX.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
112. člen |
|
Za sprejem sprememb
in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe statuta in tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov. |
|
Spremembe in
dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov. |
|
113. člen |
|
Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta
poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine
obravnavo točke dnevnega reda in naloži komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, da pripravi razlago posamezne določbe poslovnika.
|
|
Vsak član občinskega
sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja odloči občinski svet. |
|
X. KONČNE DOLOČBE |
|
114. člen |
|
Ta poslovnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
115. člen |
|
Z dnem uveljavitve
tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta Občine
Črenšovci, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št.
69/95, 33/99, 27/01 in 131/06. |
|
Št. OS-179/29-10 |
|
Črenšovci, dne 30.
junija 2010 |
|
Župan |
|
Občine Črenšovci
|
|
Anton Törnar l.r. |
|
Dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine
Črešnovci (
Uradni list Republike Slovenije, št. 62/2016 ) vsebujejo naslednjo
prehodno in končno določbo: |
|
3. člen |
|
Dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Črenšovci začnejo veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Dopolnitve Poslovnika
Občinskega sveta Občine Črešnovci ( Uradni list Republike Slovenije, št.
66/2017 ) vsebujejo naslednjo prehodno in končno določbo:
2. člen
Dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Črenšovci začnejo veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
|