|
Na podlagi 13. člena
Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/2008,
123/2008, 8/2011, 30/2011 odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZVKD-1) in 16.
člena
Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 87/2012) ter predloga
Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki jih je izdelal Zavod za varstvo
kulturne dediščine, OE Celje, novembra 2011 je Občinski svet Občine
Zreče na svoji 17. redni seji dne 6.2.2013 sprejel |
|
O D L O K |
|
O RAZGLASITVI KULTURNIH SPOMENIKOV
LOKALNEGA POMENA NA OBMOČJU OBČINE ZREČE |
|
1. člen |
|
S tem odlokom Občina
Zreče razglaša kulturne spomenike lokalnega pomena na območju Občine
Zreče. |
|
2. člen |
|
Namen odloka je, da se
ohranijo kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične, etnološke in
umetnostno-zgodovinske vrednote ter da se zagotovi njihov nadaljnji
obstoj v Občini Zreče. |
|
3. člen |
|
Če ta odlok v svojih določbah za posamezno enoto dediščine, ki se
razglaša za spomenik ne določi drugače, se za enoto dediščine pod
naslednjimi označbami odloka določa: |
|
·
pod a) natančna lokacija spomenika, |
|
·
pod b) opis lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, |
|
·
pod c) varstveni režim spomenika, |
|
·
pod d) vplivno območje, pri čemer so upoštevane zgodovinske,
funkcionalne in vizualne lastnosti ter pomen spomenika. |
|
4.
člen |
|
Kulturno dediščino
predstavljajo območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani
objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materialna
dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih
dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna
obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi
njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem
interesu. Dediščina, katere značilnosti so po strokovnih merilih
posebnega pomena za ožje in širše lokalno okolje, lahko dobi status
spomenika lokalnega pomena. |
|
Spomeniki
so posamezni premični in nepremični predmeti, njihove zbirke, stavbe,
naselja ali njihovi deli ter območja. Po svojih lastnostih so predvsem: |
|
-
arheološka najdišča so originalni
kraji deponiranja arheoloških ostalin, to je stvari in vsakršnih sledov
človekovega delovanja iz preteklih obdobij, ki so identificirani z
ustreznimi strokovnimi postopki; |
|
-
stavbe
so eno- ali
večprostorni grajeni objekti s streho. So odraz in primer
stopenj gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega, tehnološkega
in verskega razvoja. Ločimo gospodarsko/proizvodne, javne, poslovne in
stanovanjske stavbe, ki spadajo v okvir profanih stavb, ter sakralne
stavbe, ki so v osnovi namenjene bogoslužju; |
|
-
parki in vrtovi so deli odprtega
prostora, oblikovani v razmerju med grajenimi ali oblikovanimi objekti,
rastlinjem, vodo in reliefom. V to zvrst sodijo tudi drevoredi,
alpinetumi, gaji, rozariji, skalnjaki, zeliščni vrtovi in druge
vrtnoarhitekturne ureditve (ureditve javnih prostorov); |
|
-
stavbe s parki in vrtovi
so enovite celote oblikovanega odprtega prostora in grajenih objektov.
Ločimo profane stavbe s parki ali z vrtovi (dvorec s parkom ali z vrtom,
grad s parkom ali z vrtom, zdravilišče) in sakralne stavbe s parki ali z
vrtovi; |
|
-
spominski objekti ali kraji
so grajeni ali oblikovani objekti in prostori izražanja spoštovanja ter
spominjanja na neko osebo, dejavnost, dejstvo, dogodek. Ločimo domove
pomembnih osebnosti, znamenja, objekte in kraje mrtvih, kraje
zgodovinskih dogodkov, preproste vojaške objekte, kraje spominjanja na
človeško poselitev ali dejavnost; |
|
-
drugi objekti in naprave
so grajeni objekti ali večji predmeti iz več sestavljenih delov in
služijo tistim človeškim potrebam, ki niso bivanje ali opravljanje
dejavnosti v stavbi. So odraz in primer stopenj gospodarskega,
kulturnega, političnega in tehnološkega razvoja. Ločimo delovne naprave,
industrijske/gospodarske objekte, kulturne in vadbene objekte, objekte
transportne infrastruktur, objekte urbane opreme, signalne ter merilne
naprave in objekte ter zidove in jarke; |
|
-
naselja in njihovi deli
so prostori trajne človeške poselitve, združujejo bivališča z javnimi
objekti, prostori in funkcijami. Obsegajo podeželska (zaselek, vas),
trška in mestna naselja, njihove dele (trg, četrt, kolonija, ulica) ter
druga območja poselitve skupaj s pripadajočimi zemljišči; |
|
-
kulturna krajina
je del odrtega
prostora z naravnimi in grajenimi ali oblikovanimi sestavinami, katerega
strukturo, razvoj in rabo pretežno določajo človekovi posegi in
dejavnosti. Glede na strukturne značilnosti ločimo kmetijske krajine,
poseljene krajine in zgodovinske krajine. |
|
-
ostalo
je zvrst, v katero sodi
nepremična kulturna dediščina, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno od
naštetih zvrsti. |
|
5.
člen |
|
Kot kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasijo arheološka
najdišča: |
|
1. Bukovlje pri Stranicah –
Trgovska cesta Dunaj-Trst, EŠD: 16880 |
|
a.
Trasa poteka preko naslednjih
parcel: |
|
1390/2, 1421, 1568/1, k.o. Preloge |
|
Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na temeljnem topografskem
načrtu v merilu 1:5000, na DKN v merilu 1:2880 |
|
b.
V kolovozu vidni ostanki kamnitega
cestnega tlaka, ostanek komercialne ceste Dunaj – trst. Možna trasa
srednjeveške ceste in alternativne variante antične itinerarske ceste
Celeia – Petoviona. |
|
c.
Varstveni režim določa: |
|
·
v zemljišče se posega izjemoma in sicer v procesu znanstvenih proučevanj
ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možne
umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba
zagotoviti predhodno arheološko raziskavo, |
|
·
poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj mora biti omejen na
minimum, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen
kot kontrolni blok, |
|
·
v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno
izpovedanih ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih
primerno vključiti v turistično ponudbo kraja, |
|
·
če se poseg, ki je v interesu znanstvenega proučevanja opravlja na že
deloma prezentirani lokaciji, mora posegu slediti prezentacija
odkritega, |
|
·
stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru
postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih
postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč, |
|
·
prepovedano je odkopavati, nasipavati ali kako drugače posegati v teren, |
|
·
prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastukturnimi
in komunalnimi vodi, |
|
·
prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in
pobirati površinske arheološke najdbe, |
|
·
prepovedano je postavljati reklamne table ali druge napise. |
|
2. Skomarje – Arheološko najdišče
Kladnik, EŠD: 10345 |
|
a.
Trasa poteka preko naslednjih
parcel: |
|
736/3, 95, k.o. Skomarje |
|
Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu
1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Dve antični gomili, v bližini
domačije Skomarje 17; v eni odkrit nagrobnik CIL III 5290+11707 (2.
Stol.). vzidan v bližnji kapeli. |
|
c.
Varstveni režim določa: |
|
·
v zemljišče se posega izjemoma in
sicer v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru druge javne
koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega
interesa. V takšnem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko
raziskavo; |
|
· poseg, ki je v interesu znanstvenih
proučevanj, mora biti omejen na minimum, v vsakem primeru pa mora biti
del varovanega objekta ohranjen kot kontrolni blok; |
|
·
v primeru odkritja kvalitetno
ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin je le-te
treba prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v turistično
ponudbo kraja; |
|
·
stroški prezentacije odkritih
ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno razpoznaven ter
obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč;
|
|
·
prepovedano je odkopavati,
nasipavati ali drugače posegati v teren; |
|
·
prepovedano je graditi vse vrste
objektov, vključno z infrastrukturnimi in komunalnimi vodi; |
|
·
prepovedano je nepooblaščenim
osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati površinske arheološke
najdbe; |
|
·
prepovedano je postavljati reklamne
table in druge napise. |
|
·
Izjemoma je ob predhodni pridobitvi
KVP in KVS ali strokovnih podlag možno: |
|
·
po predhodni arheološki raziskavi v
robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in
komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo
projekta. |
|
3. Stranice – Arheološko najdišče Sv. Lovrenc, EŠD: 10346 |
|
a.
Trasa poteka preko naslednjih
parcel: |
|
*7, 1/1, 1/2 osrednji del, 1427/1 severovzhodni del, 1427/4
severovzhodni del, 1427/5, 1437, 1438, 1439, 1440, 160 osrednji in
vzhodni del, 164, 166/1, 166/2, 18/1 severozahodni del, 96/1, 97/1,
97/3, 97/4, 97/5, k.o. Stranice |
|
Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu
1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Na prostoru pokopališča okoli
cerkve sv. Lovrenca leži antično grobišče. V cerkev, župnišče in
pokopališki zid je vzidanih več antičnih spolij. |
|
c.
Varstveni režim določa: |
|
· v zemljišče se posega izjemoma in sicer v procesu znanstvenih proučevanj
ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti
umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba
zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; |
|
·
poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na
minimum, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen
kot kontrolni blok; |
|
·
v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno
izpovednih ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno
vključiti v turistično ponudbo kraja; |
|
·
stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru
postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih
postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč; |
|
·
prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi
in komunalnimi vodi; |
|
·
prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in
pobirati površinske arheološke najdbe; |
|
·
prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise. |
|
Izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag
možno: |
|
·
po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin
locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati
raziskav lahko pomenijo spremembo projekta. |
|
4. Zreče – Arheološko najdišče
Brinjeva gora, EŠD: 889 |
|
a.
Trasa poteka preko naslednjih
parcel: |
|
1353/1 jugovzhodni del, 355, 356, 357/2, 357/3, 358, 359, 360/2, 361,
364/1 osrednji in vzhodni del, 364/2, 364/3, 365, 366/1, 366/2, k.o.
Zreče, 487/8 jugovzhodni del, k.o. Brezje pri Oplotnici |
|
Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu
1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Pobočje pod vrhom Brinjeve gore je
prostor, ki je bil kontinuirano poseljeno od zgornje bronaste dobe do
pozne antike. Poznoantična utrjena naselbina je na mestu prazgodovinske
naselbine z žganimi in skeletnimi grobovi in gomilo iz bronaste dobe. |
|
c.
Varstveni režim določa: |
|
·
v zemljišče se posega izjemoma in sicer v procesu znanstvenih proučevanj
ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti
umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba
zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; |
|
·
poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na
minimum, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen
kot kontrolni blok; |
|
·
v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno
izpovednih ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno
vključiti v turistično ponudbo kraja; |
|
·
stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru
postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih
postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč; |
|
·
prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren; |
|
·
prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi
in komunalnimi vodi; |
|
·
prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in
pobirati površinske arheološke najdbe; |
|
·
prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise. |
|
Izjemoma je ob
predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno: |
|
·
po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin
locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati
raziskav lahko pomenijo spremembo projekta. |
|
5. Zreče – Arheološko najdišče Nova Dobrava, EŠD: 10348 |
|
a.
Trasa poteka preko naslednjih
parcel: |
|
111/1, 112/1, 112/17,
112/18, 112/19, 112/20, 112/22, 886/1 osrednji del, k.o. Zreče |
|
Meje spomenika so
vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na
digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Na zavarovanem območju leži devet
deloma prekopanih antičnih gomil, največja ima premer 11 metrov in
ohranjeno višini 0,7 metra. Ob arheološkem sondiranju v letu 2007 je
bilo v osrednjem delu parka Term Zreče odkrito prazgovodinsko najdišče
(pozna bronasta doba) občasne, pretežno gospodarske narave (drvarstvo,
glinokopi,…) |
|
c.
Varstveni režim določa: |
|
·
v zemljišče se posega izjemoma in sicer v procesu znanstvenih proučevanj
ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti
umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba
zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; |
|
·
poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na
minimum, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen
kot kontrolni blok; |
|
·
v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno
izpovednih ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno
vključiti v turistično ponudbo kraja; |
|
·
stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru
postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih
postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč; |
|
·
prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren, |
|
·
prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi
in komunalnimi vodi; |
|
·
prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in
pobirati površinske arheološke najdbe; |
|
·
prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise. |
|
Izjemoma je ob
predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno: |
|
·
po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin
locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati
raziskav lahko pomenijo spremembo projekta. |
|
6. Zreče – Arheološko najdišče Zgornje Zreče, EŠD: 10347 |
|
a.
Trasa poteka preko naslednjih
parcel: |
|
1349/2 severozahodni
del, 1350/2, 646/1 severovzhodni del, 654/3, 654/5 jugovzhodni del,
654/6, 654/7, 655/1 jugozahodni del, 655/2 jugozahodni del, 657/1,
657/2, 657/3, 663/1 jugozahodni del, k.o. Zreče |
|
Meje spomenika so
vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na
digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Ostanki prazgodovinske naselbine,
časovno sodijo v neolitik in eneolitik, podrobneje neopredeljeno. |
|
c.
Varstveni režim določa: |
|
·
v zemljišče se posega izjemoma in sicer v procesu znanstvenih proučevanj
ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti
umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba
zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; |
|
·
poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na
minimum, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen
kot kontrolni blok; |
|
·
v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno
izpovednih ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno
vključiti v turistično ponudbo kraja; |
|
·
stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru
postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih
postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč; |
|
·
prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren, |
|
·
prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi
in komunalnimi vodi; |
|
·
prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in
pobirati površinske arheološke najdbe; |
|
·
prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise. |
|
Izjemoma je ob
predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno: |
|
·
po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin
locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati
raziskav lahko pomenijo spremembo projekta; |
|
·
po predhodnih arheoloških raziskavah v urbaniziranih področjih je
sanacija obstoječih objektov in nadomestna gradnja. |
|
7. Zreče – Ruševine gradu Freudenberg, EŠD: 10349 |
|
a.
Trasa poteka preko naslednjih
parcel: |
|
519, k.o. Brezje pri Oplotnici, 367 vzhodni del, k.o. Zreče |
|
Meje spomenika so
vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na
digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Od nekdanjega gradu Freudenberg,
prvič omenjenega 1224, zadnjič pa v 15. stol., je ohranjenih le še nekaj
temeljnih zidov. V konfiguraciji zemljišča sta razvidna še dva jarka. |
|
c.
Varstveni režim določa: |
|
·
v zemljišče se posega izjemoma in sicer v procesu znanstvenih proučevanj
ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti
umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba
zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; |
|
·
poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na
minimum, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen
kot kontrolni blok; |
|
·
v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno
izpovednih ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno
vključiti v turistično ponudbo kraja; |
|
·
stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru
postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih
postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč; |
|
·
prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren; |
|
·
prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi
in komunalnimi vodi; |
|
· prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in
pobirati površinske arheološke najdbe; |
|
·
prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise. |
|
Izjemoma je ob
predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno: |
|
·
po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin
locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati
raziskav lahko pomenijo spremembo projekta. |
|
8. Loška gora pri Zrečah – Grad Lušperk, EŠD: 10350 |
|
a.
Trasa poteka preko naslednjih
parcel: |
|
200 del, 213/2 del, 213/3, k.o. Loška gora pri Zrečah, vplivna območja:
17, 200 del, 214, 216, 16/1, 208/2, 213/1, 213/2 del, 228/1, 228/3, k.o.
Loška gora pri Zrečah |
|
Meje spomenika so
vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na
digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Grad leži na strmem griču na desnem
bregu reke Dravinje v naselju Loška gora pri Zrečah. Od gradu, ki je v
virih omenjen v 13. stoletju je ohranjeno le precej visoko obodno
zidovje, pozidano na poligonalni talni ploskvi in delno viden obrambni
jarek. Njegove notranje sestavine so neopredeljive. |
|
c.
Varstveni režim določa: |
|
·
v zemljišče se posega izjemoma in sicer v procesu znanstvenih proučevanj
ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti
umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba
zagotoviti predhodno arheološko raziskavo, |
|
·
poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj mora biti omejen na
minimum, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen
kor kontrolni blok, |
|
·
v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno
izpovedanih ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih
primerno vključiti v turistično ponudbo kraja, |
|
·
stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru
postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih
postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč, |
|
·
prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren, |
|
·
prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi
in komunalnimi vodi, |
|
·
prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in
pobirati površinske arheološke najdbe, |
|
·
prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise. |
|
Izjemoma je ob
predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno: |
|
·
po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin
locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati
raziskav lahko pomenijo spremembo projekta. |
|
|
|
6.
člen |
|
Kot kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasijo stavbe: |
|
1.
Boharina – Hiša Boharina 31; EŠD:
10351 |
|
SINONIM: Pavličeva hiša |
|
a.
parc.št. 537/3 del, k.o. Loška gora |
|
Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu
DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Hiša stoji na idilični lokaciji sredi samotne jase na pobočju vzhodno od
Sopočnice. |
|
Delno zidana vrhkletna
stavba ima leseni del grajen iz tesanih brun z vogalno vezavo na križ,
zidani del pa je grobo ometan. Do glavnega vhoda vodi okoli hiše zavita
steza z lesenimi stopnicami. Na tramu v hiši in nad obokanimi vhodnimi
vrati je letnica 1709, ki priča o času postavitve, stavba pa je vrisana
tudi v Franciscejskem katastru za Štajersko iz leta 1824. Ohranjeno je
avtentično stavbno pohištvo. Lesena okna so dvokrilna, vsako krilo je
razdeljeno na tri polja. Na glavni fasadi je ohranjena freska z motivom
konja in otroka. Dvokapna streha z delnima čopoma je krita s skodlami. |
|
Že sama datacija in
zasnova dajeta hiši visoko zgodovinsko, kulturno, družbeno in gradbeno
razvojno vrednost. Z ohranjenimi likovno-arhitekturnimi elementi ter
družbenozgodovinsko pričevalnostjo ima objekt lastnosti kulturnega
spomenika lokalnega pomena. |
|
c.
Za spomenik velja varstveni režim,
ki določa: |
|
·
prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo,
znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
|
·
trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih,
krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
|
·
prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
|
·
podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju
varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične
podobe kulturnega spomenika, |
|
·
varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske
zasnove in
primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
|
·
varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s
kritino, |
|
·
varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
|
·
varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
|
·
prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj
varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno
in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem
spomenika, |
|
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
|
· omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
|
·
omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
|
·
omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim
osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
|
·
prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s
predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, |
|
· potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt
upravljanja skladno z ustreznimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
|
·
Zavarovano območje je namenjeno: |
|
·
ohranitvi značilne krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
|
·
ohranitvi obstoječih vrednot kulturne krajine in ohranitev
tradicionalnega načina obdelave kmetijskih površin; |
|
·
ohranitvi kvalitetnih vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
|
·
prepovedi vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. |
|
d.
parc. št.: 531/1,
531/2, 531/3, 535/1, 535/2, 536, 537/1, 537/2, 537/3 severni in osrednji
del, 538, 539, 726 |
|
Za vplivno
območje varstveni režim določa: |
|
·
ohranitev značilne krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
|
·
ohranitev obstoječih vrednot kulturne krajine in ohranitev
tradicionalnega načina obdelave kmetijskih površin; |
|
·
ohranitev kvalitetnih vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
|
·
prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. |
|
2. Boharina – Žaga domačije Boharina 17, EŠD: 31 |
|
SINONIM: Zajškova žaga |
|
a.
parc. Št. 287/1 del, k.o. Loška gora |
|
Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu
DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Žaga stoji ob potoku Ločnica, severozahodno od jedra vasi in od domačije
Boharina 17. Ob njej je do nedavnega stal tudi kamnit mlin s parom
kamnov na spodnji vodni pogon. |
|
Žaga je tip
venecijanke, postavljene leta 1914. Prvotno je bila na pogon z vodnim
vretenom, kasneje pa s Peltonovo turbino. Stavba je lesena, stoji pa na
kamnitih in lesenih stebrih. V podaljšku žage je bila dozidana bajta za
žagarja. Somerna dvokapnica je prekrita z opečnim zareznikom. |
|
Stavba priča o nekdanji
podobi življenja in oblikah gospodarjenja velikih kmetij na južnem
pobočju Pohorja. Lesarstvo in žagarstvo sta bili temeljni dopolnitvi
prevladujočih avtarkičnih oblik gospodarstev, danes pa so žage in mlini
tega območja večinoma porušeni ali predelani. Žaga domačije Boharina 17
predstavlja enega redkih še ohranjenih objektov tehniške dediščine v
občini, zato ji lahko pripišemo vrednost kulturnega spomenika lokalnega
pomena. |
|
c.
Za spomenik velja varstveni režim,
ki določa: |
|
·
prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo,
znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
|
·
trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih,
krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
|
·
prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
|
·
podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju
varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične
podobe kulturnega spomenika, |
|
·
varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske
zasnove in
primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
|
·
varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s
kritino, |
|
·
varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
|
·
varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
|
·
prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj
varovanega območja spomenika, vključno z
nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem
spomenika, |
|
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
|
· omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
|
·
omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
|
·
omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim
osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
|
·
prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s
predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, |
|
·
potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt
upravljanja skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
|
3. Čretvež – Hiša Čretvež 6, EŠD: 15586 |
|
SINONIM: Maksl |
|
a.
parc.št. 1722/1, k.o. Preloge |
|
Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu
DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Znotraj domačije Čretvež 6 (EŠD 15583) stoji vrhkletna zidana hiša
pravokotnega tlorisa z razporeditvijo prostorov okrog osrednje veže. V
osrednji osi je vhod, do katerega vodijo kamnite stopnice, postavljene
pravokotno na fasado in pokrite s podaljšano strešico. Stopnišče je
obdano s podpornim zidom, dva stebrička pa podpirata streho. Okrog fasad
so razporejena okna z ohranjenimi neokrnjenimi odprtinami. Vhod v kletni
del je na stranski fasadi. Hiša je v celoti gladko ometana in beljena,
dvokapna streha z delnima čopoma je krita z opečnim bobrovcem. V
notranjščini so ohranjeni številni detajli: obdelava prostorov, črna
kuhinja, krušna peč in pohištvo. |
|
Hiša je pomembna po
tipološki plati oziroma arhitekturni zasnovi in podobi, ki jo glede na
vris v Franciscejskem katastru uvrščamo v prvo polovico 19. stoletja ter
tudi po socialnem izročilu, ki priča o načinu življenja kmeta skozi 19.
in 20. stoletje. |
|
c.
Za spomenik velja varstveni režim,
ki določa: |
|
·
prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo,
znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
|
·
trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih,
krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
|
·
prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
|
·
podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju
varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične
podobe kulturnega spomenika, |
|
· varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske
zasnove in
primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
|
·
varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s
kritino, |
|
·
varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
|
·
varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
|
·
prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj
varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno
in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem
spomenika, |
|
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
|
·
omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
|
·
omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
|
·
omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim
osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
|
·
prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s
predmeti, ki so
ovrednoteni kot del spomenika, |
|
·
potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt
upravljanja skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
|
4. Dobrovlje pri Zrečah – Bucijev
mlin, EŠD: 26364 |
|
a.
parc.št. 379/3, k.o. Škalce |
|
Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu
DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Mlin stoji v sklopu domačije Dobrava 66, ob potoku Mlinščica, v južnem
delu naselja. |
Nadstropna zidana stavba je tip valjčnega mlina v treh etažah na
turbino. Postavljen je bil leta 1914. Lesena okna so dvokrilna s po
tremi polji v vsakem krilu. Dvokapna streha je krita z bobrovcem.
Notranjost mlina je izvrstno ohranjena, z vso pripadajočo opremo kot
tudi tabla z napisom 'Kohne Alojz, valčni mlin'. Ohranjeni so stroji z
Dunaja z letnico 1892 ter stroji iz mariborske tovarne iz leta 1914.
|
|
Zaradi izvrstno
ohranjenega interierja z bogato notranjo opremo predstavlja Bucijev mlin
izjemno dragocen primerek etnoloških tehniških spomenikov širše regije.
Omogoča vpogled v način življenja in dela mlinarjev ter preučevanje
razvoja mlinarstva od začetka 20. stoletja dalje. |
|
c.
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
|
·
prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo,
znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
|
·
trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih,
krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
|
·
prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
|
·
podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju
varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične
podobe kulturnega spomenika, |
|
·
varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske
zasnove in
primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
|
·
varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s
kritino, |
|
·
varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
|
·
varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
|
·
prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj
varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno
in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem
spomenika, |
|
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
|
·
omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
|
·
omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
|
·
omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim
osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
|
·
prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s
predmeti, ki so ovrednoteni kot del
spomenika, |
|
·
potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt
upravljanja skladno z ustreznimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
|
5. Gorenje pri Zrečah – Cerkev Sv. Kunigunde, EŠD: 3087 |
|
a.
parc.št. 1/4, k.o. Gorenje pri
Zrečah |
|
Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu
DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Cerkev, ki je pravilno orientiran sakralni objekt, stoji na grebenu
vzhodno od naselja, severno od vaškega pokopališča. Cerkev sestavljajo
velik, dvonadstropni zvonik na zahodu, pravokotna ladja ob kateri sta
prizidani enako visoki, tristrano zaključeni kapeli, ladji pa na vzhodu
sledi malce ožji, a enako visok prezbiterij s tristrano zaključenim
prezbiterijem, na severni strani ladje pa je ob ladjo prizidana
pritlična zakristija. Desno od zakristije je na severni strani
zunanjščine ladje kamnit pazduhast portal z letnico 1651. Zvonik opasuje
močan gotski pristrešen talni zidec, ladja je brez talnega zidca.
Pristrešen talni zidec opasuje tudi obe kapeli. Zvonica je križno
obokana in z lokom prislonjena na ladjo. Zidano emporo z leseno ograjo
nosita dva toskanska stebra Ladja ima 3 pare preprostih slopov, ki
nosijio tri obočne pole križno grebenastega oboka. med ladjo in
prezbiterijem je slavolok, ki je polkrožno zakljulčen. Prezbiterij je
banjasto obokan s parom sosvodnic Tlak (iz l. 1724) v notranjščini je
enoten, marmornat, v kapelah dvignjen za dve stopnici. Glavni oltar, oba
stranska oltarja (posvečena Angelu varuhu in sv. Valentinu) ter prižnico
je izdelal Martin Spilar (iz Vojnika) v baročni tradiciji okoli leta
1864. Kip Angela varuha je baročna plastika. Oltarja sv. Vida in Lurške
Matere božje sta iz obdobja neorenesanse. Notranjost cerkve je okrašena
s 14 baročnimi (druga polovica 18. stoletja) slikami Križevega pota.
Orgle na empori so preprosto delo iz 19. stoletja. Od opreme velja
omeniti tudi plastiko Kiržanega v naravni velikosti, ki je kvalitetno
delo iz prve polovice 18. stoletja. Cerkev se arhivsko prvič omenja l.
1391. Najstarejši del objekta predstavlja zvonik (14. stoletje), ki je
imel kot campanille na vzhodu sprva leseno, ravno stropano ladjo. K
zvoniku so prizidali ladjo s prezbiterijem, v sredini 16 stoletja so
ladji prizidali obe kapeli, ladjo obokali in preoblikovali prezbiterij.
v letu 1651 (kar dokazuje letnica na portalu) so s portalom prebili
severno steno ladje. Najmlajša stavbna elementa sta zakristija in empora
(iz 18. stoletja). Leta 1882 so cerkev regotizirali, temu pa je leta
1889 in 1899 sledil še zvonik in del ladje. |
|
c.
Za spomenik velja varstveni režim,
ki določa: |
|
·
prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo,
znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika., |
|
·
trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih,
krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
|
· prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
|
· podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju
varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične
podobe kulturnega spomenika, |
|
·
varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske
zasnove in
primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
|
·
varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s
kritino, |
|
·
varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
|
·
varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
|
·
prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj
varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno
in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem
spomenika, |
|
·
izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag
možno po izvedeni predhodni arheološki raziskavi minimalno posegati v
strukturne elemente dediščine, ki
vključuje tudi nepremično arheološko kulturno dediščino, vendar
rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta in prezentacijo
ostalin in situ (na mestu odkritja), |
|
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
|
· omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
|
·
poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na
minimum, zagotovljene morajo biti predhodne arheološke raziskave, v
vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot
kontrolni blok, |
|
·
omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
|
·
omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim
osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
|
·
prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s
predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, |
|
·
potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt
upravljanja skladno z ustreznimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika, |
|
·
v primeru oboroženega spopada se spomenik označi z znakom Haške
konvencije. |
|
d.
parc.št. 359/2, 48/, 49, 50, 51,
53/1, 53/3, 54, 6/1, 6/3, 67/2, 7/2, 7/3, 7/4, 7/5, 7/6, 7/7, 9, 939,
|
|
940/1, 941, 942, 954, 955, 961, 962, k.o. Gorenje pri Zrečah |
|
Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa: |
|
·
ohranitev značilne krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
|
·
ohranitev obstoječih vrednot kulturne krajine in ohranitev
tradicionalnega načina obdelave kmetijskih površin; |
|
·
ohranitev kvalitetnih vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
|
·
prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. |
|
6. Gračič – Gospodarsko poslopje na domačiji
Gračič 4, EŠD: 15582 |
|
SINONIM: Kozjak |
|
a.
parc.št. 786 del, k.o. Radana vas |
|
Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu
DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Gospodarsko poslopje je nadstropna stavba, ki je v pritličnem delu
zidana in ometana, v nadstropnem (pod, parna, kašča in skedenj) pa je
lesena iz tesanih brun, ki se na vogalih povezujejo z utorom na križ.
Vzdolž glavne fasade je v nadstropju gank z latami za sušenje pridelkov.
Somerna dvokapnica je krita z opečnim zareznikom. Na poslopju najdemo
vrezano letnico 1838, vrisano pa je tudi že v Franciscejski kataster za
Štajersko iz leta 1825, kar najverjetneje kaže na zgodnejšo zasnovo.
Kljub nekaterim kasnejšim posegom (prizidka k stranskima fasadama,
oblika strehe) je stavba ohranila veliko mero neokrnjenosti, odlikujejo
pa jo tudi številni detajli, tlakovanje v hlevih, uporaba lesenih klinov
in kovanih žebljev, opečni oboki in vrezana letnica 1838. Zaradi
navedenih značilnosti in uporabnosti ima stavba lastnost kulturnega
spomenika. |
|
c.
Za spomenik velja varstveni režim,
ki določa: |
|
·
prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo,
znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
|
·
trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih,
krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
|
·
prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
|
·
podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju
varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične
podobe kulturnega spomenika, |
|
·
varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske
zasnove in
primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
|
·
varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s
kritino, |
|
· varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
|
·
varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
|
·
prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj
varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno
in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem
spomenika, |
|
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
|
·
omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
|
·
omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
|
·
omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim
osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
|
·
prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s
predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, |
|
·
potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt
upravljanja skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
|
d.
parc.št. 537, 538, 539, 786
jugozahodni del, k.o. Radana vas |
|
·
Za vplivno območja velja varstveni režim, ki določa: |
|
·
ohranitev značilne krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
|
·
ohranitev obstoječih vrednot kulturne krajine in ohranitev
tradicionalnega načina obdelave kmetijskih površin; |
|
·
ohranitev kvalitetnih vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
|
·
prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. |
|
7. Koroška vas na Pohorju –
Preužitkarska hiša Koroška vas 3, EŠD: 10353 |
|
SINONIM: Pavličeva koča |
|
a.
parc.št. 1392/2 del, k.o. Gorenje
pri Zrečah |
|
Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu
DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Na osameli jasi severozahodno od vaškega jedra stoji deloma lesena,
deloma zidana vrhkletna preužitkarska hiša pravokotnega tlorisa. Bruna,
iz katerih je grajen večji del hiše, so tesana in imajo vogalno vezavo
na križ. Deloma je ohranjeno avtentično leseno stavbno pohištvo.
Dvokapna streha z delnima čopoma je krita s skodlami. Nekoč je bila hiša
namenjena preužitku, danes pa med drugim služi taborniškemu društvu.
Datiramo jo lahko v prvo polovico 19. stoletja, kar potrjujeta tudi ob
glavnem vhodu napisana letnica 1835 in vris v Franciscejskem katastru za
Štajersko iz leta 1824. Stavba je pomembna predvsem s socialnega vidika,
saj omogoča vpogled v življenje preužitkarjev od začetkov 19. stoletja
dalje, sama zasnova in
način gradnje iz pretežno lesene konstrukcije pa ji dajeta tudi
precejšnjo gradbenorazvojno vrednost. Zaradi vsega navedenega
ocenjujemo, da ima hiša vrednost kulturnega spomenika lokalnega pomena. |
|
c.
Za spomenik velja varstveni režim,
ki določa: |
|
·
prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo,
znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
|
·
trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih,
krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
|
·
prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
|
·
podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju
varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične
podobe kulturnega spomenika, |
|
·
varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske
zasnove in
primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
|
·
varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s
kritino, |
|
·
varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
|
· varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
|
·
prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj
varovanega območja spomenika, vključno z
nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem
spomenika, |
|
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
|
· omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
|
·
omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
|
·
omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim
osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
|
·
prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s
predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, |
|
·
potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt
upravljanja skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
|
d.
parc.št. 1391, 1392/1, 1392/2
osrednji in južni del, k.o. Gorenje pri Zrečah |
|
Za vplivno območje velja režim, ki določa: |
|
·
ohranitev značilne krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
|
·
ohranitev obstoječih vrednot kulturne krajine in ohranitev
tradicionalnega načina obdelave kmetijskih površin; |
|
·
ohranitev kvalitetnih vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
|
·
prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. |
|
8. Radana vas – Hiša Radana vas 11, EŠD: 10355 |
|
SINONIM: Černeceva hiša |
|
a.
parc.št. 753, k.o. Radana vas |
|
Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu
DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Stanovanjska hiša je zidana pritlična stavba podolžnega tlorisa.
Zgrajena je bila leta 1844, o čemer priča letnica na kamnitem portalu
glavnega vhoda. Prvemu lastniku je služila tudi kot gostilna oz.
»pušlšank«, naseljena pa je bila do leta 1986. Vris v Franciscejskem
katastru za Štajersko najverjetneje nakazuje na starejšo zasnovo.
Zgrajena je v tradiciji t.i. kmečkega klasicizma z izrazito somernostjo
v oblikovanju zunanjščine in razporeditve notranjih prostorov. Gladko
zaribana fasada ima ohranjeno bogato členitev in avtentično stavbno
pohištvo. V notranjosti je ohranjena stara peč, obokan strop in lesen
pod. Čopasta dvokapnica je krita deloma z bobrovcem, deloma pa s
cementno kritino. Hiša je ena redkih primerov dolinskih stavb s celovito
ohranjeno klasicistično členitvijo na zunanjščini, zaradi česar je
pomembna za preučevanje razvoja stavbarstva in uveljavljanja posameznih
likovnih slogov tudi na sicer preprostejši podeželski arhitekturi. |
|
c.
Za spomenik velja varstveni režim,
ki določa: |
|
·
prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo,
znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
|
·
trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih,
krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
|
·
prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
|
·
podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju
varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične
podobe kulturnega spomenika, |
|
·
varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske
zasnove in
primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
|
·
varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s
kritino, |
|
·
varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
|
·
varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
|
·
prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj
varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno
in podzemno infrastrukturo ter nosilci
reklam, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem odobri
ZVKDS v skladu z vsebino in značajem spomenika, |
|
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
|
·
omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
|
·
omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
|
·
omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim
osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
|
·
prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s
predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, |
|
·
potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt
upravljanja skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
|
d.
parc.št. 43/1 severozahodni del,
59, 60/2, 736/1, 736/3, 754, k.o. Radana vas |
|
Za vplivno območje velja režim, ki določa: |
|
·
ohranitev značilne krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
|
·
ohranitev obstoječih vrednot kulturne krajine in ohranitev
tradicionalnega načina obdelave kmetijskih površin; |
|
·
ohranitev kvalitetnih vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
|
·
prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. |
|
9. Radana vas – Mlin na domačiji
Radana vas 6, EŠD: 15581 |
|
SINONIM: Jeričev mlin |
|
a.
parc.št. 7/1, k.o. Radana vas |
|
Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu
DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Vodni mlin je zasnovan kot preprosta enocelična stavba pravokotnega
tlorisa in je v celoti lesen, s pokončno zbitimi deskami. Postavljen je
ob mlinščici reke Dravinje z jezom in zapornicami. V notranjščini je
ohranjen mlinski mehanizem z enim parom mlinskih kamnov, s pogonom enega
mlinskega kolesa na spodnjo vodo. Mlin je bil po pripovedovanju
postavljen leta 1922. Čeprav gre za mlajšo tehniško dediščino,
predstavlja posebnost v oblikovanju, izrednega pomena pa je njegova
funkcija, saj ga lastniki še vedno uporabljajo za lastne potrebe. Mlin
je pomemben zaradi funkcije, stopnje ohranjenosti, arhitekturne
posebnosti in postavitve v prostoru. |
|
c.
Za spomenik velja varstveni režim,
ki določa: |
|
·
prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo,
znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
|
·
trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih,
krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
|
·
prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
|
·
podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju
varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične
podobe kulturnega spomenika, |
|
·
varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske
zasnove in
primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
|
·
varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s
kritino, |
|
·
varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
|
·
varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
|
·
prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj
varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno
in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem
spomenika, |
|
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
|
·
omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
|
·
omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
|
·
omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim
osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
|
·
prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s
predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, |
|
·
potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt
upravljanja skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
|
d.
parc.št. 7/1 južni del, 740/1
osrednji del, 8 jugovzhodni del, k.o. Radana vas |
|
Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa: |
|
·
ohranitev značilne krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
|
·
ohranitev obstoječih vrednot kulturne krajine in ohranitev
tradicionalnega načina obdelave kmetijskih površin; |
|
·
ohranitev kvalitetnih vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
|
·
prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. |
|
10. Radana vas – Zidanica pri hiši
Radana vas 20a, EŠD: 15580 |
|
SINONIM: Pirjekova gorca |
|
a.
parc.št. 766, k.o. Radana vas |
|
Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu
DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Zidanica je pritlična stavba, zidana iz kamna in ometana. Streha je
somerna dvokapnica z delnima čopoma, krita z bobrovcem. Strešni napušč
je v obliki segmentnega loka. Edina odprtina so široka lesena dvokrilna
vrata, ki se zapirajo z redko ohranjenim mehanizmom na notranji zapah,
ki ga največkrat srečamo pri kaščah v Savinjski dolini. Zapah se odpira
skozi manjšo odprtino z ustrezno oblikovanim prijemalom z zunanje
strani. V notranjščini je po tleh zbita zemlja. Zidanico odlikuje
stavbna masa preprostega, a stilno zanimivega oblikovanja. Je ena redkih
na južnih obronkih Pohorja, ki je neokrnjena in s postavitvijo v
prostoru predstavlja avtentično krajinsko podobo. Stavba je vrisana
Franciscejski kataster za Štajersko, kar njeno gradnjo postavlja v prvo
četrtino 19. stoletja. |
|
c.
Za spomenik velja varstveni režim,
ki določa: |
|
·
prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo,
znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
|
·
trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih,
krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
|
·
prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
|
·
podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju
varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične
podobe kulturnega spomenika, |
|
·
varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske
zasnove in
primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
|
·
varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s
kritino, |
|
·
varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
|
·
varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
|
· prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj
varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno
in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem
spomenika, |
|
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
|
·
omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
|
·
omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
|
·
omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim
osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
|
·
prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s
predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, |
|
·
potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt
upravljanja skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
|
d.
parc.št. 108, 109, 110, 111, 112,
90/2, 92/2, k.o. Radana vas |
|
Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa: |
|
·
ohranitev značilne krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
|
·
ohranitev obstoječih vrednot kulturne krajine in ohranitev
tradicionalnega načina obdelave kmetijskih površin; |
|
·
ohranitev kvalitetnih vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
|
·
prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. |
|
11. Radana vas – Zidanica pri hiši
Radana vas 26, EŠD: 15579 |
|
a.
parc.št. 768, k.o. Radana vas |
|
Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu
DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Zidanica je pritlična stavba, zidana iz kamna, ometana in beljena z
beležem opečnega barvnega tona. Streha je somerna dvokapnica z delnima
čopoma, obnovljena in krita z novejšim opečnim zareznikom. Strešni
napušč je ob glavni fasadi nazobčane oblike, sicer je zaobljen. Glavno
fasado krasijo bogato izrezljana dvokrilna vrata, obdana z lesenim
portalom. Na zatrepni fasadi so line v obliki kare, ostale kletne line
so pravokotne. Stavba je vrisana v Franciscejski kataster za Štajersko,
kar izkazuje, da je bila postavljena pred letom 1825. Zidanico odlikuje
mogočna stavbna masa, ki v socialnem pogledu odraža način življenja
premožnega kmeta-vinogradnika. Je ena redkih na južnih obronkih Pohorja,
ki je neokrnjena in s postavitvijo v prostoru predstavlja avtentično
krajinsko podobo. Uvrščamo jo v prvo četrtino 19. stoletja. |
|
c.
Za spomenik velja varstveni režim,
ki določa: |
|
·
prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo,
znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
|
·
trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih,
krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
|
·
prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
|
·
podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju
varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične
podobe kulturnega spomenika, |
|
· varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske
zasnove in
primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
|
·
varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s
kritino, |
|
·
varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
|
· varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
|
·
prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj
varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno
in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem
spomenika, |
|
· omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
|
·
omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
|
· omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
|
·
omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim
osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
|
·
prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s
predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, |
|
·
potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt
upravljanja skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
|
d.
parc.št. 326/1, 327/1, k.o. Radana
vas |
|
Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa: |
|
·
ohranitev značilne krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
|
·
ohranitev obstoječih vrednot kulturne krajine in ohranitev
tradicionalnega načina obdelave kmetijskih površin; |
|
·
ohranitev kvalitetnih vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
|
·
prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. |
|
12. Resnik – Cerkev Sv. Jakoba,
EŠD: 3088 |
|
a.
parc.št. 75/5, k.o. Resnik |
|
Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu
DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Pravilno orientirana cerkev stoji na grebenu vzhodno od vasi. Objekt
sestavljajo pravokotna ladja, ki ima na vzhodni strani ožji, tristrano
zaključeni prezbiterij. Ta ima na svoji južni strani prizidan zvonik v
katerem se v pritličju nahaja zakristija. Ladja in prezbiterij sta krita
s skriljem, zvonik s čebulasto streho pa je prav tako krit s skriljem.
Ladja ima banjast obok, s štirimi pari celih in enim parom polovičnih
sosvodnic. Obok prezbiterija je sestavljen iz petih ostroločnih
sosvodnic z robovi, zakristija pa ima banjast obok. Notranjščina objekta
ima dekorativno figuralno poslikavo iz leta 1885. Veliki oltar, delo
Ignacija Oblaka je iz druge polovice 19. stoletja. Stranska oltarja (sv.
Simona, Jude in oltar Device Marije) sta preprosta primera zlatih
oltarjev iz sredine 17. stoletja. Desno od glavnega oltarja je
kropilnik, ki nosi letnico 1715. V cerkvi so tudi slike Križevega pota
iz prve polovice 18. stoletja. Tlak objekta je marmornat, na stopnici
pod slavolokom nosi letnico 1715 (17 VBAV15). |
|
V zvoniku, ki je bil
prizidan v 18. stoletju, visi zvon iz 15. stoletja.Najstarejša dela
stavbe sta prezbiterij in vzhodni del ladje (prvotno rano krite) in sta
iz preloma 15. in 16. stoletja. Ostali del cerkve (zvonik in zahodni del
ladje) sta iz 18. stoletja, ko so prvotno ravno stropano ladjo obokali.
|
|
c.
Za spomenik velja varstveni režim,
ki določa: |
|
·
prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo,
znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
|
·
trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih,
krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
|
·
prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
|
·
podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju
varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične
podobe kulturnega spomenika, |
|
·
varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske
zasnove in
primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
|
·
varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s
kritino, |
|
·
varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
|
· varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
|
·
prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj
varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno
in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem
spomenika, |
|
·
izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag
možno po izvedeni predhodni arheološki raziskavi minimalno posegati v
strukturne elemente dediščine, ki vključuje tudi nepremično arheološko
kulturno dediščino, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo
projekta in prezentacijo ostalin in situ (na mestu odkritja), |
|
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
|
·
omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
|
·
poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na
minimum, zagotovljene morajo biti predhodne arheološke raziskave, v
vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot
kontrolni blok, |
|
·
omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
|
·
omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim
osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
|
·
prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s
predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, |
|
·
potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt
upravljanja skladno z ustreznimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika, |
|
·
v primeru oboroženega spopada se spomenik označi z znakom Haške
konvencije. |
|
d.
parc.št. 131 zahodni del, 133
jugozahodni del, 134, 136/5 južni del, 309/1 severni del, 316/4 južni
del, 316/5, 316/6, 70/2, 70/3 vzhodni del, 72 vzhodni del, 74/3, 74/4,
74/5, 75/1, 75/2, 75/3, 75/4, 78/1, 78/2, 78/3, 79 severozahodni del,
86/1 zahodni del, 86/2 zahodni del, 87, 88, 89 zahodni del |
|
Varstveni režim vplivnega območja določa: |
|
· ohranitev značilne krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
|
·
ohranitev obstoječih vrednot kulturne krajine in ohranitev
tradicionalnega načina obdelave kmetijskih površin; |
|
·
ohranitev kvalitetnih vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
|
·
prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. |
|
Vplivno
območje je namenjeno trajni ohranitvi kulturnih vrednot, povečanju
pričevalnosti spomenika, ohranitvi vedute na spomenik ter pedagoškemu in
znanstveno-raziskovalnemu delu. |
|
13. Resnik – Hiša Resnik 22, EŠD: 16892 |
|
SINONIM: Vidmar |
|
a.
parc.št. 177/4, k.o. Resnik |
|
Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu
DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Severno od cerkve sv. Jakoba, v osrednjem delu naselja, stoji vrhkletna
hiša, ki je postavljena s krajšo fasado ob breg. Grajena je iz tesanih
brun z vogalno vezavo na lastovičji rep, vse štiri fasade pa so obite z
lesenim opažem iz pokončnih, v zatrepnem delu pa iz vodoravnih desk.
Kletni del je zidan s kamnom in ometan. Somerna dvokapnica je krita z
eternitom in ima na vsaki strešini po eno frčado. Stavbno pohištvo je
leseno, okna imajo lesena polkna. V notranjosti je ohranjena peč in
precej pohištva.
Stavba je vrisana že v
Franciscejski kataster za Štajersko iz leta 1824, letnica 1852, ki jo
najdemo na tramu v hiši pa najverjetneje priča o času, ko je stavba
dobila končno podobo. V času narodnoosvobodilnih bojev je bil v tej hiši
sedež IV. operativne cone, v letih 1990 in 1991 pa tajno skladišče
orožja teritorialne obrambe, zaradi česar je Zveza veteranov vojne za
Slovenijo na glavno fasado postavila zahvalno tablo. Hiša Resnik 22 s
svojo postavitvijo in tlorisno zasnovo omogoča vpogled v način življenja
na podeželju od sredine 19. stoletja dalje, kar ji daje precejšen
družbenozgodovinski pomen. Zaradi lesene konstrukcije ni zanemarljiva
niti gradbenorazvojna vrednost, zgodovinsko pa je pomembna tudi zaradi
namembnosti, ki jo je imela v vojnih časih. |
|
c.
Za spomenik velja varstveni režim,
ki določa: |
|
·
prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo,
znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
|
·
trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih,
krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
|
·
prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
|
·
podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju
varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične
podobe kulturnega spomenika, |
|
·
varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske
zasnove in
primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
|
·
varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s
kritino, |
|
·
varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
|
· varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
|
· prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj
varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno
in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem
spomenika, |
|
· omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
|
· omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
|
·
omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
|
·
omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim
osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
|
· prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s
predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, |
|
·
potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt
upravljanja skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
|
14. Skomarje – Cerkev Sv. Lamberta,
EŠD: 3362 |
|
a.
parc.št. 811, k.o. Skomarje |
|
Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu
DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Pravilno orientirana cerkev stoji na robu, nad zahodnim koncem vasi.
Pravokotna ladja, katere zahodni del je najstarejši, ima na zahodni
strani šilastoločni gotski portal s posnetnim robom iz 15. stoletja.
Vstop do njega predstavljajo preproste pravokotne stopnice. V osi nad
portalom sta dve šilastoločni okenski odprtini. Ladja ima na južni
strani prizidano enako visoko triosminsko zaključeno kapelo. Ladji proti
vzhodu sledi enako visok triosminsko zaključen prezbiterij. Med kapelo
in prezbiterijem je vrinjen dvonadstropni zvonik s piramidasto streho.
Vse strehe, vključno s streho zvonika, so krite s skriljem. Zunanjščina
objekta je preprosta, s preprostim, rahlo izstopajočim, talnim zidcem.
Na južni fasadi ladje je, levo od okenske odprtine, vzidana spominska
plošča, posvečena Juriju Vodovniku (1900), desno od okenske odprtine pa
je razpelo, krito s preprosto strešico. Prezbiterij ima na zunanjščini
robov preprosto, monokromno dekorativno poslikavo. Vsa notranjščina
objekta je banjasto obokana, s sosvodnicami. Notranjščina je
nerazčlenjena, preprosta, z leseno pevsko emporo. Ladjo in prezbiterij
povezuje polkrožno zaključen slavolok, ki nosi plastiki sv. Uršule in
sv. Antona Puščavnika. Tlak cerkve je marmornat. Notranjščina je
figuralno-dekorativno poslikana, avtor te poslikave iz leta 1892 je
Andrej Pavlič iz Buč (učenca znamenitega Tomaža Fantonija). Marijin
oltar v kapeli (druga polovica 18. stoletja) in prižnica z bogato
figuraliko (prva polovica 18. stoletja) sta kvalitetni baročni deli.
Glavni oltar pa je delo Jožefa Vrenka iz 19. stoletja (1841), stranski
oltar pa delo podobarja Andreja Spilerja iz l. 1864. V zvoniku se
nahaja zvon (bogato baročno okrašen) iz leta 1723, ki ga je izdelal
(vlil) Franc Keisser iz Celja. Cerkev je arhivsko prvič omenjena leta
1313. Najstarejši del današnjega objekta je zahodni del ladje, iz. 15.
stoletja. v prvem desetletju 18. stoletja so prizidali vzhodni del ladje
skupaj s prezbiterijem, takrat so celoto tudi na novo obokali. V
naslednjem desetletju (1723) so prizidali današnji zvonik, leta 1834 pa
Marijino kapelo. |
|
c.
Za spomenik velja varstveni režim,
ki določa: |
|
·
prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo,
znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
|
·
trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih,
krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih
vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje
vseh vedut na objekt, |
|
·
prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
|
·
podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju
varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične
podobe kulturnega spomenika, |
|
·
varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske
zasnove in
primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
|
·
varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s
kritino, |
|
·
varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
|
·
varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
|
·
prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj
varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno
in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem
spomenika, |
|
·
izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag
možno po izvedeni predhodni arheološki raziskavi minimalno posegati v
strukturne elemente dediščine, ki vključuje tudi nepremično arheološko
kulturno dediščino, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo
projekta in prezentacijo ostalin in situ (na mestu odkritja), |
|
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
|
· omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
|
·
poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na
minimum, zagotovljene morajo biti predhodne arheološke raziskave, v
vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot
kontrolni blok, |
|
·
omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
|
·
omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim
osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
|
·
prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s
predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, |
|
· potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt
upravljanja skladno z ustreznimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika, |
|
·
v primeru oboroženega spopada se spomenik označi z znakom Haške
konvencije. |
|
d.
Kulturni spomenik nima svojega
vplivnega območja, ker kot dominanta stoji sredi varovanega naselja,
naselbinskega kulturnega spomenika Skomarje – Vas (EŠD 10344) |
|
Varstveni režim vplivnega območja določa: |
|
·
ohranitev značilne krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
|
·
ohranitev obstoječih vrednot kulturne krajine in ohranitev
tradicionalnega načina obdelave kmetijskih površin; |
|
·
ohranitev kvalitetnih vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
|
·
prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. |
|
15. Skomarje – Hiša
Skomarje 31, EŠD: 10356 |
|
SINONIM: Štucova koča |
|
a.
parc.št. 806, k.o. Skomarje |
|
Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu
DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Severno od šole stoji strnjenem delu naselja vrhkletna, deloma lesena,
deloma zidana hiša, ki je z ožjo fasado postavljena ob breg. Leseni del
je izveden iz tesanih tramov z vezavo na lastovičji rep. Kletni del ima
ometano fasado v svetlo rumeni barvi z belimi obrobami fasadnih odprtin.
Na čelni fasadi je prizidana kapelica z razpelom in kipom Jezusa. Hiša
ima lesena okna na križ in s salonitno valovnico krito somerno dvokapno
streho. Datiramo jo lahko v prvo polovico 19. stoletja. Dobro ohranjene
lesene hiše ima visoko vrednost z gradbenorazvojne perspektive, poleg
tega pa je hiša pomembna tudi zaradi svoje družbenozgodovinske
pričevalnosti, saj omogoča preučevanje načina življenja preteklih
generacij od prve polovice 19. stoletja dalje. Posebnost hiše Skomarje
31 je kapelica, ki je prizidana ob južno fasado. |
|
c.
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
|
·
prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo,
znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
|
·
trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih,
krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
|
·
prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
|
·
podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju
varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične
podobe kulturnega spomenika, |
|
·
varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske
zasnove in
primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
|
·
varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s
kritino, |
|
·
varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
|
·
varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
|
·
prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj
varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno
in podzemno infrastrukturo ter nosilci
reklam, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem odobri
ZVKDS v skladu z vsebino in značajem spomenika, |
|
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
|
·
omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
|
·
omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
|
·
omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim
osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
|
·
prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s
predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, |
|
·
potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt
upravljanja skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
|
16. Skomarje – Hiša Skomarje 30,
EŠD: 649 |
|
SINONIM: Štrucova hiša, Skomarska
hiša |
|
a.
parc.št. 348/2, k.o. Skomarje |
|
Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu
DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Pritlična stanovanjska hiša
podolžnega tlorisa je postavljena na kamnitem podstavku, s krajšo fasado
ob pobočje nad cesto. Skupaj s še nekaj hišami in osnovno šolo ustvarja
manjši zaselek. Postavljena je bila leta 1803, kar potrjuje tudi vris v
Franciscejskem katastru za Štajersko iz leta 1824. Vzhodni, kletni del
in temelji so zidani in ometani, medtem ko je preostali pritlični del
lesen, grajen iz tesanih brun, ki se na vogalih povezujejo z utori na
lastovičji rep. Prvotno tlorisno zasnovo so okrog leta 1900 razširili in
vzdolž retrofasade je stavba dobila prizidek. Hišo zaključuje masivna
strešna konstrukcija, čopasta streha pa je prekrita s skodlami. Stavba
je pomembna zaradi svoje celovite ohranjenosti ter kot tip prehodne
oblike med dimnico in hišo s črno kuhinjo, kar ji daje posebno mesto v
gradbenorazvojnem merilu. Pomembna je tudi za preučevanje načina
življenja vaškega proletariata, saj je služila kot dom rokodelca
(mizarja, kolarja in sodarja). |
|
c.
Za spomenik velja varstveni režim,
ki določa: |
|
·
prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo,
znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
|
·
trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih,
krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
|
· prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
|
·
podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju
varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične
podobe kulturnega spomenika, |
|
· varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske
zasnove in
primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
|
·
varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s
kritino, |
|
·
varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
|
·
varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
|
·
prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj
varovanega območja spomenika, vključno z
nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem
spomenika, |
|
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
|
·
omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
|
·
omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
|
·
omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim
osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
|
· prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s
predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, |
|
·
potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt
upravljanja skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
|
17. Skomarje – Ošlakova kovačija,
EŠD: 650 |
|
a.
parc.št. 837 del, k.o. Skomarje |
|
Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu
DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
V sklopu Ošlakove domačije, ki leži v gruči ob izlivu Ločnice v
Dravinjo, je najti Ošlakovo kovačijo. Gre za stavbo podolžnega tlorisa s
tremi zidanimi stenami, četrta, vzdolž katere poteka vodno korito, pa je
lesena. Po pisnih virih naj bi bila kovačija postavljena okrog leta
1770, nad vhodom na južni fasadi pa je ob vrsti kovaškega okrasja še
letnica 1789, ki izpričuje čas, ko je stavba dobila današnjo podobo.
Vrisana je tudi v Franciscejski kataster za Štajersko iz leta 1824.
Kovaški mehanizem poganja vodno kolo z lopatami na spodnjo vodo. V
glavnem prostoru stavbe je kovaška delavnica, v manjšem pa skladišče za
material in izdelke. V podaljšku kovačije sta še odprt prostor za vozove
in oglje ter zaprt prostor, v katerem je nekoč obratovala hišna
elektrarna. V notranjosti najdemo kovaške priprave na vodni pogon, na
primer repač (kovaško kladivo) in brus. Zračna batna dvostranska
tlačilka, ki predstavlja edini poznani primer tega tipa, ne obratuje
več, prav tako tlačilka za zrak z vodnim padcem, imenovana »vodno
puhalo«, ki je obratovala do leta 1880. Stavbo prekriva dvokapnica,
kritina je bobrovec. Na Ošlakovi domačiji sta v dolgoletni družinski
tradiciji združeni avtohtoni obliki predelave lesa in obdelovanja
železa. Kompleks je pomemben za preučevanje tehniške kulture in znanj
prebivalcev na tem območju. Pogon večine priprav s pomočjo vodne sile
daje tej poselitveni enoti izjemno spomeniško vrednost. Skoraj vsi
tehnični pripomočki so unikati. |
|
c.
Za spomenik velja varstveni režim,
ki določa: |
|
·
prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo,
znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
|
·
trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih,
krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
|
· prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
|
· podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju
varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične
podobe kulturnega spomenika, |
|
· varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske
zasnove in
primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
|
·
varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s
kritino, |
|
·
varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
|
·
varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
|
· prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj
varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno
in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem
spomenika, |
|
· omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
|
·
omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
|
·
omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
|
· omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim
osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
|
· prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s
predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, |
|
·
potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt
upravljanja skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
|
18. Skomarje – Ošlakova žaga, EŠD:
15081 |
|
a.
parc.št. 838 del, k.o. Skomarje |
|
Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu
DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
V sklopu Ošlakove domačije, ki leži v gruči ob izlivu Ločnice v
Dravinjo, je najti tudi Ošlakovo žago. Vodna žaga je venecijanka
starejšega tipa s pogonom na vodno kolo z lopatami na spodnjo vodo.
Okrog leta 1770 je bila postavljena v prvotni obliki s starim pogonom na
vreteno (špulo), vrisana pa je tudi v Franciscejski kataster za
Štajersko iz leta 1824. Stavba je pretežno lesena, le skladiščni del je
zidan. Dvokapnica je prekrita z bobrovcem in s cementno opeko. Na
Ošlakovi domačiji sta v dolgoletni družinski tradiciji združeni
avtohtoni obliki predelave lesa in obdelovanja železa. Kompleks je
pomemben za preučevanje tehniške kulture in znanj prebivalcev na tem
območju. Pogon večine priprav s pomočjo vodne sile daje tej poselitveni
enoti izjemno spomeniško vrednost. Skoraj vsi tehnični pripomočki so
unikati. |
|
c.
Za spomenik velja varstveni režim,
ki določa: |
|
·
prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo,
znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
|
· trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih,
krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
|
·
prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
|
·
podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju
varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične
podobe kulturnega spomenika, |
|
·
varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske
zasnove in
primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
|
·
varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s
kritino, |
|
·
varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
|
·
varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
|
·
prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj
varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno
in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem
spomenika, |
|
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
|
· omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
|
·
omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
|
·
omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim
osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
|
· prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s
predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, |
|
·
potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt
upravljanja skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
|
19. Skomarje – Župnišče, EŠD: 10357 |
|
a.
parc.št. 812, k.o. Skomarje |
|
Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu
DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Župnišče stoji ob poti, ki vodi iz bolj strnjenega dela vasi proti
podružnični cerkvi sv. Lamberta. Hiša je dvoetažna in zidana, značilna
pa je zaradi svojega kvadratastega tlorisa in strehe s polnimi čopi, ki
je na novo prekrita z bobrovcem. Postavljena je bila leta 1788, o čemer
priča letnica na kletnem podboju, vendar je bila kasneje deležna več
prezidav in sprememb zunanjščine. Vrisana je v Franciscejski kataster za
Štajersko iz leta 1824. V zasnovi je stavba vrhkletna, klet pa je do
polovice vkopana v brežino, tako da je na retrofasadi vidna le pritlična
etaža. Klet je deloma obokana. |
|
Stavba je pomembna
zaradi svoje gradbene zasnove, ki je za to okolje nenavadna. Poleg tega
omogoča preučevanje tovrstne arhitekture, ki je nastajala v območjih
cerkva in bila namenjena stalnemu ali začasnemu bivališču duhovnikov. |
|
c.
Za spomenik velja varstveni režim,
ki določa: |
|
·
prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo,
znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
|
· trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih,
krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
|
·
prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
|
·
podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju
varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične
podobe kulturnega spomenika, |
|
·
varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske
zasnove in
primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
|
·
varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s
kritino, |
|
·
varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
|
·
varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
|
·
prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj
varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno
in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem
spomenika, |
|
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
|
·
omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
|
·
omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
|
·
omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim
osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
|
·
prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s
predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, |
|
·
potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt
upravljanja skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
|
20. Stranice – Cerkev Sv. Lovrenca,
EŠD: 3396 |
|
a.
parc.št. 166/1, k.o. Stranice |
|
Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu
DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Pravilno orientirana cerkev stoji v naselju. Objekt obdaja nizek
pokopališki zid, pokrit s krovnimi ploščami. Na notranji strani
pokopališkega zidu sta prizidani dve kapeli. Cerkev sestavljajo
pravokotna ladja, ki ima prizidani tristrano zaključeni kapeli, ladji
sledi ožji in nižji prezbiterij, ki je tristrano zaključen, prezbiterij
pa ima na svoji severni strani prizidan zvonik, na južni strani
prezbiterija pa je nadstropna zakristija. Prezbiterij in zvonik obteka
gotski talni zidec. Vse strešine so krite s skriljem. Nad vhodnim
portalom na zahodu je vzidana rimska spolija z reliefom moške figure. Na
severni zunanjščini ladje je kamnit portal z letnico 1658. Celotno
tlakovanje notranjščine predstavlja šamotni tlak, ki je v prezbiteriju
dvignjen za dve stopnici. Ladjine stene notranjščine členijo trije pari
polslopov, ki nosijo tri oproge med katerimi se pnejo trije kupolasti
oboki neenotnih velikosti. Trije slavoloki vodijo v prezbiterij in obe
stranski kapeli. Stene teh prostorov so nerazgibane (nerazčlenjene), nad
prostori se pnejo kupolasti oboki. Ostenje celotne notranjščine
prekrivajo freske akademske slikarke Elde Piščanec iz leta 1940. V
notranjščini so trije oltarji; veliki in dva stranska, ki so vsi delo
Martina Spillerja iz Vojnika, nastali med letoma 1861 – 1864, narejeni v
baročni tradiciji. Spovednica (izdelal Jožef Vrenko leta 1870) in orgle
pa sta iz druge polovice 19. stoletja. V zvoniku se nahaja bronast,
bogato ornamentiran zvon iz l. 1905, posvečen sv. Cirilu in Metodu. Od
prvotne poznogotske cerkve so se ohranili vzhodni del ladje, prezbiterij
in zvonik. Ladja je dobila današnjo podobo v 17. stoletju, tej pa so
leta 1861 prizidali obe stranski kapeli ter nadzidali zakristijo,
zgrajeno leta 1786. Ladja je bila obokana četa 1873, nekaj pozneje pa še
prezbiterij. leta 1905 so povišali zvonik, iz tega leta pa je tudi
bronasti zvon. |
|
c.
Za spomenik velja varstveni režim,
ki določa: |
|
·
prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo,
znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
|
·
trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih,
krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
|
· prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
|
· podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju
varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične
podobe kulturnega spomenika, |
|
· varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske
zasnove in
primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
|
·
varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s
kritino, |
|
·
varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
|
·
varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
|
·
prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj
varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno
in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem
spomenika, |
|
· izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag
možno po izvedeni predhodni arheološki raziskavi minimalno posegati v
strukturne elemente dediščine, ki vključuje tudi nepremično arheološko
kulturno dediščino, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo
projekta in prezentacijo ostalin in situ (na mestu odkritja), |
|
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih
varovanih vrednot ter omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne
ogroža varovanja spomenika, |
|
·
omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
|
·
poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na
minimum, zagotovljene morajo biti predhodne arheološke raziskave, v
vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot
kontrolni blok, |
|
·
omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
|
·
omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim
osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
|
· prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s
predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, |
|
·
potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt
upravljanja skladno z ustreznimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika, |
|
·
v primeru oboroženega spopada se spomenik označi z znakom Haške
konvencije. |
|
d.
parc.št. *7, 1/1, 1/2, 1427/1
severni del, 1427/4 severni del, 1427/5, 1437, 1438, 1439, 1440, 160
vzhodni del, 164, 166/1 v zahodnem delu te parcele je cerkev, ostali del
parcele je vplivno območje, 166/2, 18/1 zahodni del, 22/3, 22/4, 22/5,
23, 24/4, 97/1, 97/3, 97/4 |
|
Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa: |
|
·
ohranitev značilne krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
|
·
ohranitev obstoječih vrednot kulturne krajine in ohranitev
tradicionalnega načina obdelave kmetijskih površin; |
|
·
ohranitev kvalitetnih vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
|
·
prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. |
|
21. Zlakova - Cerkev Sv. Martina,
EŠD: 3534 |
|
a.
parc.št. *115, k.o. Zlakova |
|
Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu
DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Pravilno orientirana cerkev stoji na griču nad naseljem Zlakova. Cerkev
sestavljajo pravokotna ladja, ki ji proti vzhodu sledi enako širok, a
malo nižji tristrano zaključen prezbiterij, ki ima na severni strani
prizidan trinadstropni zvonik. Vse strehe so v celoti krite s skriljem.
Zunanjščina objekta je preprosta, robove objekta in zvonik členi le
ornamentalna poslikava z motivom pisma, okenske odprtine so obrobljene z
enobarvnim svetlo okrastim opleskom. Nad zahodnim portalom ladje je
preprosta pultasta enokapna streha. Notranjščina ladje ima na zahodni
strani zidano pevsko emporao, ki počiva na dveh toskanskih stebrih, pod
njo sta dva križna oboka, tretjo obočno polo pod emporo pa predstavlja
stopnišče. Ladjo členijo trije pari kombiniranih pilastrov, pokrivajo
pa jo tri pole križnega oboka, ki jih ločuje štukirane oproge. Stene
prezbiterija so nerazčlenjene, pokriva pa ga banjast obok s
sosvodnicami. Na slavoloku, ki loči ladjo od prezbiterija je letnica
1739. Iz prezbiterija vodi portal (z letnico 1686) v pritličje zvonika –
zvonico, ki je obenem zakristija. Slednja ima križni obok. Vzhodno od
zakristije je polžasto stopnišče, ki vodi v nadstroje zvonika. Prvotni
vhod v zvonik je bil v prvem nadstropju. Glavni, veliki oltar sv.
Martina je kvalitetno delo iz leta 1709 (napis na zadnji strani oltarja)
z bogatim akantovjem. Stebre oltarja krasijo angelske glavice. V atiki
oltarja je kip Brezmadežne, ki pa v atiko po velikosti ne sodi in je
sekundarno vstavljena (iz l. 1873) Stranska oltarja (posvečena sv.
Ožbaltu in sv. Luciji) sta enakega koncepta a različna v detajlih.
Stranska oltarja sta starejša kot glavno oltar in sta iz leta 1664, leta
1873 pa ju je obnovil Ignacij Oblak. Posebno vrednost notranjščini
objekta daje Jožefinski Križev pot, ki ima nekoliko spremenjen vrstni
red postaj. Najstarejši del objekta je vzhodni del ladje, ki je bila
nekoč ravno stropana in je po južnem portalu sodeč še poznogotska.
Prezbiterij in zvonik sta bila dozidana leta 1686, zahodni del ladje s
pevsko emporo pa leta 1739, ko je ladja dobila enoten obok. |
|
c.
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
|
·
prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo,
znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
|
· trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih,
krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
|
·
prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
|
·
podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju
varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične
podobe kulturnega spomenika, |
|
·
varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske
zasnove in
primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
|
· varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s
kritino, |
|
·
varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
|
·
varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
|
· prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj
varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno
in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem
spomenika, |
|
· izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag
možno po izvedeni predhodni arheološki raziskavi minimalno posegati v
strukturne elemente dediščine, ki vključuje tudi nepremično arheološko
kulturno dediščino, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo
projekta in prezentacijo ostalin in situ (na mestu odkritja), |
|
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
|
·
omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
|
·
poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na
minimum, zagotovljene morajo biti predhodne arheološke raziskave, v
vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot
kontrolni blok, |
|
·
omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
|
·
omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim
osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
|
·
prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s
predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, |
|
·
potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt
upravljanja skladno z ustreznimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika, |
|
·
v primeru oboroženega spopada se spomenik označi z znakom Haške
konvencije. |
|
d.
Parc. št. *148, *155, *156, 531/2, 535/1, 535/2, 535/3, 536, 537, 538,
542, 543, 545/3, 545/4, 545/5, 545/6, 547, 549, 550/1, 550/2, 551, 552,
553/1, 553/2, 556/1, 556/2, 556/3, 557, 558, 559, 560, 561/1, 561/2,
561/3, 562/1, 562/2, 564, 565/1, 565/3, 565/4, 565/5, 566/1, 566/2,
567/2, 571, 573, 574, 661, 673/1, 673/2, 673/3, 675, 676, 679, 681, 684,
685/1, 685/2, 686, 689, 690/1, 690/2, 692/1, 692/2, 692/3, 693, 694,
699, 704, 706 vzhodni del, 707, 708, 710, 711, 713, 714, 720, 989, 990/1
južni del, 990/2, 485/12, 485/6, k.o. Zlakova |
|
Za vplivno območje
velja varstveni režim, ki določa: |
|
·
ohranitev značilne krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
|
·
ohranitev obstoječih vrednot kulturne krajine in ohranitev
tradicionalnega načina obdelave kmetijskih površin; |
|
·
ohranitev kvalitetnih vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
|
·
prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. |
|
22. Zlakova – Hiša Zlakova 6, EŠD: 15577 |
|
SINONIM: Marninki |
|
a.
parc.št. *109, k.o. Brezje pri
Oplotnici |
|
Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu
DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Hiša je pritlična, delno zidana delno lesena stavba pravokotnega
tlorisa. Lesena tesana bruna se na vogalih povezujejo z utorom na
lastovičji rep. Dvokapna streha je krita z opečnim zareznikom. Okna so
novejša, dvokrilna in simetrično razporejena okrog štirih fasad. Prvotno
je bil leseni del beljen z apnenim beležem, ki je mestoma še ohranjen.
Vhodna vrata so baročnega videza in oblike. Tloris je klasičen z
razvrstitvijo prostorov okrog prehodne veže – lope. Ohranjena je črna
kuhinja, ki je razmeroma velikih dimenzij. Opaziti je nekatere detajle,
ki pričajo o dimničnem izvoru hiše s kasnejšimi gradbeno-razvojnimi
fazami. Hiša je izrednega pomena za proučevanje stavbnega razvoja
(tipološka posebnost) in socialnega izročila. Kljub posegom v stavbnem
pohištvu je hiša ohranila svojo značilno maso in neokrnjenost. Vrisana
je v Franciscejskem katastru za Štajersko iz leta 1824, vendar jo glede
na izvor uvrščamo že v drugo polovico 18. stoletja s predelavami in
posegi v 19. in 20. stoletju. |
|
c.
Za vplivno območje velja varstveni
režim, ki določa: |
|
·
prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo,
znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
|
·
trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih,
krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
|
·
prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
|
·
podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju
varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične
podobe kulturnega spomenika, |
|
·
varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske
zasnove in
primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
|
·
varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s
kritino, |
|
·
varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
|
·
varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
|
·
prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj
varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno
in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem
spomenika, |
|
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
|
·
omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
|
·
omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
|
·
omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim
osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
|
·
prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s
predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, |
|
·
potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt
upravljanja skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
|
d.
Parc.št. *107, *147, 767/2, 767/3,
768/4 vzhodni del |
|
Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa: |
|
· ohranitev značilne krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
|
· ohranitev obstoječih vrednot kulturne krajine in ohranitev
tradicionalnega načina obdelave kmetijskih površin; |
|
·
ohranitev kvalitetnih vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
|
·
prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. |
|
23. Zreče – Cerkev Matere božje na
Brinjevi gori, EŠD: 3535 |
|
a.
parc.št. 365, k.o. Zreče |
|
Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu
DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Pravilno orientirana cerkev stoji na vrhu Brinjeve gore, severozahodno
nad Zrečami. Objekt sestavljajo pravokotna ladja z nadzidanim
trinadstropnim zvonikom in enako visok apsidalno zaključen prezbiterij
in na jugu prizidana nadstropna zakristija večje dimenzije. Fasada ladje
ima na zahodu poudarjen osrednji del z izstopajočim zvonikom s
piramidasto-čebulasto-laternasto streho. Ravna stranska krila fasade pa
zaključujeta konkavna čela. Celotno zunanjščino (z izjemo prezbiterija)
obtekajo delilni zidci in nizek talni zidec, dodatno pa so fasade
razčlenjene še z lizenami. Na južnem delu ladijske zunanjščine je vzidan
portal z letnico 1724, prinešen z bližnje cerkve sv. Neže. Na južni
fasadi zakristije, v nadstroju pa je naslikana sončna ura. Strehe so
krite s skriljem, z izjemo zvonika in apsidalnega dela, ki sta krita s
pločevino. Na zahodu notranjščine objekta je pevska empora, ladja ima
tri pare kombiniranih slopov, ki nosijo dve potlačeni kupoli, na vzhodu
je apsidalni zaključek. Celotna notranjščina je poslikana enotno, prav
tako enotno tlakovana z marmornim tlakom. Poslikava je dekorativno –
figuralna, izvedel jo je Matija Bradaška leta 1911. Izjemo predstavlja
iluzionistična poslikava oltarnega nastavka v apsidalnem zaključku, ki
jo je izvedel Petrovški mojster iz tretje četrtine 18. Stoletja, danes
znan kot Anton Jožef Lerhinger. Veliki oltar iz leta 1872 je delo Ignaca
Oblaka, stranska oltarja pa sta delo Jožefa Vrenka, oba iz leta 1840.
Orgle na empori in prižnica so iz srede 19. stoletja. V zakristiji se
nahaja kip Marije zavetnice, kvalitetno ljudsko delo sredine 17.
stoletja. Kip je bil prinešen naknadno iz bližnje kapele. V zvoniku visi
bronast zvon z letnico 1585. Najstarejši del objekta predstavlja njen
vzhodni del (iz leta 1769), zahodni del objekta (empora, zvonik,
zakristija z oratorijem) pa je bil prizidan leta 1833. |
|
c.
Za vplivno območje velja varstveni
režim, ki določa: |
|
·
prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo,
znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
|
·
trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih,
krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
|
·
prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
|
·
podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju
varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične
podobe kulturnega spomenika, |
|
·
varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske
zasnove in
primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
|
·
varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s
kritino, |
|
·
varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
|
·
varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
|
· prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj
varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno
in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam,
razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v
skladu z vsebino in značajem spomenika, |
|
·
izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag
možno po izvedeni predhodni arheološki raziskavi minimalno posegati v
strukturne elemente dediščine, ki vključuje tudi nepremično arheološko
kulturno dediščino, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo
projekta in prezentacijo ostalin in situ (na mestu odkritja), |
|
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
|
·
omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
|
·
poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na
minimum, zagotovljene morajo biti predhodne arheološke raziskave, v
vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot
kontrolni blok, |
|
·
omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
|
·
omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim
osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
|
·
prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s
predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, |
|
·
potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt
upravljanja skladno z ustreznimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika, |
|
·
v primeru oboroženega spopada se spomenik označi z znakom Haške
konvencije. |
|
d.
Parc.št. 359, 360/2, 361, 362, 363,
364/1, 364/2, 364/3, 366/1, 366/2, 367, 371, 372, 373, 375/3, 375/5,
375/6, 375/7, 375/8, 376/1, 376/2, 377, 378/11, 378/12, 378/13, 378/14,
378/15, 378/16, 378/3, 378/4, 378/5, 378/9, k.o. Zreče |
|
Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa: |
|
· ohranitev značilne krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
|
·
ohranitev obstoječih vrednot kulturne krajine in ohranitev
tradicionalnega načina obdelave kmetijskih površin; |
|
·
ohranitev kvalitetnih vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
|
·
prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. |
|
24. Zreče – Cerkev Sv.
Egidija, EŠD: 3533 |
|
a.
parc.št. 870/30, k.o. Zreče |
|
Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu
DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Nepravilno orientirana cerkev stoji na južnem koncu naselja, na terasi
Dravinje. Na jugovzhodni strani starejšega objekta je prislonjena nova
cerkev. Cerkev sestavljajo zelo dolga in ozka ladja, kateri sta
prizidani osno simetrični in tristrano zaključeni kapeli (ob straneh /
boku ladje), tej pa sledi pravokotno zaključen prezbiterij z nadzidanim
zvonikom s piramidasto streho. Zvonik opirata na jugu dva stopnjevana
opornika s pultasto strešico. K severni strani prezbiterija (in deloma
ob ladji) je prizidana pritlična zakristija. Vse strehe so krite s
skriljem. Na zahodni fasadi je zašiljen kamnit portal, s posnetim robom
na ajdovo zrno. Desno do portala se nahaja baročni portal, ki se je svoj
čas nahajal na Zreškem dvorcu (danes porušen). Kronogram na tem portalu
predstavlja letnico 1718. Portal, ki vodi v zvonico ima letnico 1758.
Današnje stanje okenskih odprtin je produkt predelav objekta v 17.
stoletju. V zahodnem delu notranjščine je zidana pevska empora, ki
počiva na dveh toskanskih stebrih. Pritličje empore pokrivata dva
banjasta oboka s štirimi sosvodnicami. Notranjščina ladje in
prezbiterija je nerazčlenjena, oba prostora pa sta tudi enotno banjasto
obokana. Bočni kapeli členijo naslikani pilastri in ozka greda. Kapeli
imata banjast obok s paroma sosvodnic in tristranim zaključkom.
Zakristija je obokana banjasto, z vrezanimi sosvodnicami. Vanjo vodi iz
prezbiterija portal, ki nosi letnico 1662. Glavni oltar sv. Egidija iz
leta 1850 je delo Janeza Rangusa. Ta oltar je leta 1951 obnovil celjski
kipar Miloš Hohnjec. Tudi oltar južne kapele je delo istega mojstra,
baročna kipa Janeza Nepomuka in Frančiška Ksaverija iz prve polovice 18.
stoletja pa sta pripisana Mihaelu Pogačniku. Oltar Cirila in Metoda iz
leta 1866 je delo Ignacija Oblaka. Krstilnik je iz leta 1643, kropilnik
pri stranskih vratih nosi letnico 1640. V zvoniku je zvon iz leta 1728.
Današnja cerkev je pozidana na ostankih romanske predhodnice s kornim
zvonikom. Od nje je danes ohranjena zahodna stena zvonika, prezbiterij
ter morebiti še vzhodni del ladje. Vzhodni del zvonika je iz obdobja
gotike (iz prve polovice 14. stoletja), biforne line in ladja pa so
poznogotskega nastanka. V letu 16692 so prizidali zvoniku na severni
strani še zakristijo, v istem letu pa so predelali okenske odprtine,
obokali in s tem povišali ladjo. V 18. stoletju so prizidali južno
kapelo, leta 1848 podaljšali zakristijo (proti koru), leta 1878 pa so
zgradili še severno kapelo. |
|
c.
Za spomenik velja varstveni režim,
ki določa: |
|
·
prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo,
znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
|
·
trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih,
krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
|
·
prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
|
·
podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju
varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične
podobe kulturnega spomenika, |
|
·
varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske
zasnove in
primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
|
·
varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s
kritino, |
|
·
varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
|
· varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
|
·
prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj
varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno
in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem
spomenika, |
|
·
izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag
možno po izvedeni predhodni arheološki raziskavi minimalno posegati v
strukturne elemente dediščine, ki vključuje tudi nepremično arheološko
kulturno dediščino, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo
projekta in prezentacijo ostalin in situ (na mestu odkritja), |
|
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
|
·
omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
|
·
poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na
minimum, zagotovljene morajo biti predhodne arheološke raziskave, v
vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot
kontrolni blok, |
|
·
omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
|
·
omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim
osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
|
·
prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s
predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, |
|
·
potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt
upravljanja skladno z ustreznimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika, |
|
·
v primeru oboroženega spopada se spomenik označi z znakom Haške
konvencije. |
|
d.
Parc.št. 852, 854/1, 854/2, 870/26
severozahodni del, 870/5, k.o. Zreče |
|
Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa: |
|
·
ohranitev značilne krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
|
·
ohranitev obstoječih vrednot kulturne krajine in ohranitev
tradicionalnega načina obdelave kmetijskih površin; |
|
·
ohranitev kvalitetnih vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
|
·
prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. |
|
25. Zreče – Hlev pri Winterju, EŠD:
27547 |
|
a.
parc.št. 529/13 del, k.o. Zreče |
|
Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu
DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Pod Brinjevo Goro leži v nekdanjih Zgornjih Zrečah domačija, ki je bila
nekoč znana pod imenom pri Marniku, ko se je k hiši priženil nekdanji
župan Jože Winter pa se je posesti prijelo ime pri Winterju. Sestavljajo
jo stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje in svinjak. Po I. sv. vojni
je namesto pogorelega starega hleva g. Winter postavil novo poslopje
impresivnega videza in dimenzij. Danes na domačiji biva priznan
konjerejec g. Jože Kovše, lastnica pa je ga. Vida Borlak. Nadstropno
poslopje je zidano in ometano ter izrazito podolžnega tlorisa. Izstopa
predvsem po vzdolž celotne južne fasade raztezajočem se ganku z ograjo
iz umetelno izrezljanih lesenih letvic. Somerna dvokapna streha je
prekrita z bobrovcem. Stavba je izrazito multifunkcionalna. V zgornjem
nadstropju je najti stanovanje, v katerem so večinoma živeli furmani z
družinami. Soba in nekdanja kuhinja danes nista v uporabi, v shrambi pa
sušijo žito. Zraven stanovanja je senik z ločenim vhodom, ki je še danes
poln sena za krmo. Vzdolž severne fasade je prislonjen kozolec s tremi
okni in lopa za drva ipd., na mestu katere je bila nekoč preša. V
glavnem spodnjem prostoru je hlev, v katerem je še g. Kovše imel 6-8
konjev, s katerimi je osvojil marsikatero priznanje. Vgraditi je dal
tudi napajalnike za konje, pred tem pa se je napajalo zunaj. Danes je
hlev večinoma prazen, notri je le še nekaj kokoši, sosednji prostor pa
se uporablja za garažo. |
|
Je eno redkih dobro
ohranjenih tovrstnih poslopij, ki pričajo o bogati tradiciji konjereje
na tem področju. Poleg tega je vir informacij o bivanju furmanov in
njihovih družin. Slikovit videz daje poslopju poleg socialne in
gradbenorazvojne tudi visoko estetsko vrednost. |
|
c.
Za spomenik velja varstveni režim,
ki določa: |
|
·
prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo,
znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
|
·
trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih,
krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
|
·
prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
|
·
podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju
varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične
podobe kulturnega spomenika, |
|
·
varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske
zasnove in
primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
|
·
varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s
kritino, |
|
·
varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
|
·
varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
|
·
prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj
varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno
in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem
spomenika, |
|
· omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
|
· omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
|
·
omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
|
·
omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim
osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
|
·
prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s
predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, |
|
·
potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt
upravljanja skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
|
d.
Parc.št. 1363/1 jugozahodni del,
1363/2 vzhodni del, 1364/2 severni del, 453/8, 529/18 južni in vzhodni
del, 529/14, 529/2, 529/3, 529/4, 529/5 vzhodni del, 529/8, 532/5,
533/2, k.o. Zreče |
|
Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa: |
|
·
ohranitev značilne krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
|
·
ohranitev obstoječih vrednot kulturne krajine in ohranitev
tradicionalnega načina obdelave kmetijskih površin; |
|
·
ohranitev kvalitetnih vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
|
·
prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja odpadkov; |
|
·
ohranitev hišnega drevesa znotraj domačije. |
|
26. Zreče – Hiša Breg 7, EŠD: 10359 |
|
SINONIM: Kropf |
|
a.
parc.št. 594/2, k.o. Zreče |
|
Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu
DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Vzhodno od jedra naselja stoji vrhkletna zidana in ometana hiša s
širokim vhodnim napuščem. Do vhoda vodijo kamnite enoramne stopnice, na
portalu glavnega vhoda pa je letnica 1646, ki priča o času postavitve.
Hiša je seveda vrisana tudi v Franciscejskem katastru za Štajersko iz
leta 1825. Glavni atributi v notranjosti so grebenasti oboki v kleti in
leseni strop v nadstropju. Somerna dvokapna streha z delnima čopoma je
krita z bobrovcem. Hiša ima visoko socialno in zgodovinsko vrednost že
zaradi datacije v sredino 17. stoletja. S svojo zasnovo omogoča vpogled
v razvoj stavbarstva in način življenja preteklih generacij v obdobju
več kot 350 let. Zaradi njene družbenozgodovinske pričevalnosti in
gradbenorazvojnega pomena ji lahko pripišemo vrednost kulturnega
spomenika lokalnega pomena. |
|
c.
Za spomenik velja varstveni režim,
ki določa: |
|
·
prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo,
znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
|
·
trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih,
krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
|
· prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
|
· podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju
varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične
podobe kulturnega spomenika, |
|
·
varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske
zasnove in
primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
|
·
varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s
kritino, |
|
·
varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
|
·
varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
|
·
prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj
varovanega območja spomenika, vključno z
nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem
spomenika, |
|
· omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
|
·
omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
|
·
omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
|
·
omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim
osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
|
·
prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s
predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, |
|
·
potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt
upravljanja skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
|
d.
Parc.št. 594/1, 594/3, k.o. Zreče |
|
Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa: |
|
·
ohranitev značilne krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
|
·
ohranitev obstoječih vrednot kulturne krajine in ohranitev
tradicionalnega načina obdelave kmetijskih površin; |
|
·
ohranitev kvalitetnih vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
|
·
prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. |
|
27. Zreče – Pavlakova
hiša, EŠD: 15584 |
|
a.
parc.št. 1089/2, k.o. Zreče |
|
Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu
DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Vrhkletna zidana stavba pravokotnega tlorisa je postavljana pravokotno
na plastnice. Predstavlja tip viničarije z obokano vinsko kletjo in
skromnim tlorisom v pritličju: veža, črna kuhinja, hiša in »štiblc« so
prostori, namenjeni bivanju, na desni strani hiše pa je prostor z
odprtim ostrešjem s stiskalnico, imenovanim »prešnica«. V hiši je
ohranjena številna oprema, pretežno iz prve polovice 20. stoletja in
kasneje (omare, miza, klopi, kredenca s posodo) in številen drobni
inventar, ki priča o načinu življenja zadnjega prebivalca do 90. let 20.
stoletja. Čopasta dvokapnica je krita z bobrovcem. Hiša je ohranila
svojo stavbno neokrnjenost s številnimi originalnimi, dobro ohranjenimi
elementi. Je priča o nekdanjem vinogradniškem območju posestva Jamlje
in je pomembna za preučevanje socialnega izročila viničarjev. Glede na
izvor jo uvrščamo v prvo četrtino 19. stoletja, kar potrjuje vris v
Franciscejskem katastru za Štajersko iz leta 1825. |
|
c.
Za spomenik velja vplivno območje,
ki določa: |
|
·
prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo,
znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
|
·
trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih,
krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
|
· prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
|
·
podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju
varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične
podobe kulturnega spomenika, |
|
· varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske
zasnove in
primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
|
·
varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s
kritino, |
|
·
varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
|
·
varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
|
· prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj
varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno
in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem
spomenika, |
|
· omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
|
· omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
|
·
omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
|
·
omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim
osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
|
·
prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s
predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, |
|
·
potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt
upravljanja skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika. |
|
d.
Parc.št. 1076/1, 1077, 1078/1,
1078/2, 1089/1, 1089/3, 1090/1, 1091/2 k.o. Zreče |
|
Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa: |
|
·
ohranitev značilne krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
|
·
ohranitev obstoječih vrednot kulturne krajine in ohranitev
tradicionalnega načina obdelave kmetijskih površin; |
|
·
ohranitev kvalitetnih vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
|
·
prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. |
|
7.
člen |
|
Kot kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasijo spominski objekti
in kraji: |
|
1. Stranice – Spominsko območje
Frankolovo, EŠD: 6655 |
|
a.
parc.št. 1434/1 del parcele (ceste
od jugovzhodnega vogala parc.št. 628 do jugozahodnega vogala parc.št.
709/1), 627/1, 627/2, 700/3, 700/4, 701/2, 701/3, 703/3, 705, 706,
707/1, 707/2, 708, 709/1, 709/2, 716/1, 716/2, 718, k.o. Stranice |
|
Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu
DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
12. februarja 1945 je ob cesti Celje - Maribor, v zaselku Graben na
grozovit način izgubilo življenje sto slovenskih domoljubov, talcev, ki
so jih Nemci obesili na obcestna drevesa. Obešanje 99 talcev, eden je
bil ustreljen ob poskusu bega, je okupator storil kot maščevanje in
povračilo za partizanski napad, skupine Bračičeve brigade na nemško
kolono 2. februarja 1945, v katerem je bil smrtno ranjen eden
najpomembnejših nacističnih funkcionarjev, celjski okrožni vodja in
deželni svetnik Anton Dorfmeister. Nacisti so izbrali talce v
mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporih, med njimi tudi precej
ranjenih in bolnih partizanov. Trupla so ostali zaporniki pokopali v dve
pripravljeni jami. Spominsko območje obeležujeta dve grobišči, ki sta
bili urejeni v 60-tih letih 20 stoletja in ob povezovalni poti
postavljeno granitno obeležje s slovenskimi imeni talcev. Na nasprotni
strani ceste je bila leta 2004 zgrajena muzejska hiša s stalno muzejsko
postavitvijo. Območje v Grabnu pri Stranicah pri Frankolovem je
prizorišče enega najgrozovitejših dejanj okupatorjevega terorja v II.
svetovni vojni, zato ima vrednost spomenika lokalnega pomena. |
|
c.
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
|
·
prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo,
znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
|
·
trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih,
krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
|
·
prepoved predelav vseh sestavnih delov in
likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomenika, |
|
·
podrejanje vsake rabe in posegov na objektu
ohranjanju in vzdrževanju varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj
kvalitetne historične podobe kulturnega spomenika, |
|
·
varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih
gabaritov, konstrukcijske zasnove in primarnih gradiv (gradbenih
materialov), |
|
· varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z
arhitekturno členitvijo, fasadnimi detajli, likovnimi elementi in
obliko in nakloni strešin s kritino, |
|
·
varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
|
·
zarovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
|
· prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj
varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno
in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem
spomenika, |
|
· izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag
možno po izvedeni predhodni arheološki raziskavi minimalno posegati v
strukturne elemente dediščine, ki
vključuje tudi nepremično arheološko kulturno dediščino, vendar
rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta in prezentacijo
ostalin in situ (na mestu odkritja), |
|
· omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
|
· omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
|
· poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na
minimum, zagotovljene morajo biti predhodne arheološke raziskave, v
vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot
kontrolni blok, |
|
·
omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
|
·
omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim
osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
|
· prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s
predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, |
|
·
potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt
upravljanja skladno z ustreznimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika, |
|
·
v primeru oboroženega spopada se spomenik označi z znakom Haške
konvencije. |
|
d.
Parc.št. 626/1, 626/2, 703/1, 703/2, 711/1, 711/5, 711/7, 732/3 vzhodni
del parcele do severa vogala parc.št. 711/1, k.o. Stranice, 1360/3 k.o.
Preloge |
|
Za vplivno območje
velja varstveni režim, ki določa: |
|
·
ohranitev značilne krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
|
·
ohranitev obstoječih vrednot kulturne krajine in ohranitev
tradicionalnega načina obdelave kmetijskih površin; |
|
·
ohranitev kvalitetnih vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
|
·
prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. |
|
2. Skomarje – Vas, EŠD: 10344 |
|
a.
parc.št. *128, *9, 1, 10/1, 10/2,
10/3, 10/4, 10/5, 11, 12, 14/1, 14/2, 14/3, 146/1, 146/3, 146/4, 146/5,
146/6, 146/7, 147, 148, 149, 15, 150/1, 150/2, 151, 152/1, 152/2, 153,
154/1, 154/2, 155, 156/1, 16, 17/1, 17/2, 18, 19, 2, 20, 21, 22, 23,
24/1, 24/2, 24/3, 25, 26, 27, 3, 336, 338/1, 338/2, 340/1, 340/2, 340/3,
340/4, 340/5, 341/1, 341/2, 342, 343/1, 343/2, 345, 346/1, 346/2, 346/3,
346/4, 346/5, 347/1, 347/2, 348/2, 349, 350, 351, 352, 353, 354, 355,
356, 357, 358, 359/1, 360/1, 360/2, 361/1, 361/2, 362/1, 362/2, 362/3,
363/1, 363/2, 364/1, 364/2, 365, 367, 368, 369/1, 370, 372, 4/2, 4/3,
436, 439/1, 439/2, 440, 60/2, 7/1, 7/2, 725, 729/2 osrednji del, 740,
741, 742/1, 742/4, 770 južni del, 776, 8/1, 8/2, 805, 806, 807, 808,
809, 810, 811, 812, 813, 814, 815, 818, 819, 862, 9, k.o. Skomarje |
|
Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu
DKN v merilu 1:2880. |
|
b.
Skomarje je razloženo naselje, ki se razprostira na južnih pobočjih
Rogle, na nadmorski višini 944 metrov. Razloženo vas sestavlja več
domačij, šola, župnišče in dominanta naselja – cerkev sv. Lamberta.
Naselje je nastalo na krčevinah gozdnatega pobočja Rogle. Okoliške
obdelovalne površine, gručasti domovi in gozdne proge so izoblikovali
značilno pokrajino, ki se je ob ustaljenem načinu življenja dolgo
ohranila. Vas s svojim celotnim stavbnim fondom, zlasti s cerkvijo kot
dominanto, predstavlja tipičen krajinski poudarek v prostoru, ki je v
celoti ohranil svojo prostorsko zasnovo kot tudi svoj arhaični videz.
|
|
c.
Za spomenik velja varstveni režim,
ki določa: |
|
· prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo,
znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, |
|
· trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih,
krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, |
|
· prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so
ovrednotene kot del spomenika, |
|
· podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju
varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične
podobe kulturnega spomenika, |
|
·
varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske
zasnove in primarnih gradiv (gradbenih materialov), |
|
· varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo,
fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s
kritino, |
|
·
varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in
notranjo opremo, |
|
·
varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, |
|
· prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj
varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s
kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem
spomenika, |
|
· izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag
možno po izvedeni predhodni arheološki raziskavi minimalno posegati v
strukturne elemente dediščine, ki vključuje tudi nepremično arheološko
kulturno dediščino, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo
projekta in prezentacijo ostalin in situ (na mestu odkritja), |
|
· omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter
omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika, |
|
· omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki
omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove
pričevalnosti, |
|
· poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na
minimum, zagotovljene morajo biti predhodne arheološke raziskave, v
vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot
kontrolni blok, |
|
·
omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, |
|
·
omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim
osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, |
|
·
prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s
predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, |
|
·
potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt
upravljanja skladno z ustreznimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev
spomenika, |
|
·
v primeru oboroženega spopada se spomenik označi z znakom Haške
konvencije. |
|
d.
Zajema širšo okolico spomenika, ki
je določena z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in
socialnega vidika. V vplivnem območju je mogoča obnova in rekonstrukcija
obstoječih stavb ter izvedba prizidkov, ki so nujni za funkcioniranje
obstoječih objektov. Novogradnje so izjemoma sprejemljive kot
funkcionalna dopolnitev obstoječih stavbnih kompleksov oziroma domačij s
pogojem ohranjanja in zagotavljanja kontinuitete tradicionalnega vzorca
gradnje. |
|
Za vplivno območje
velja varstveni režim, ki določa: |
|
·
ohranitev značilne
krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije; |
|
·
ohranitev obstoječih
vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina obdelave
kmetijskih površin; |
|
·
ohranitev kvalitetnih
vedut na spomenik kot prostorske dominante; |
|
·
prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. |
|
8. člen |
|
Lastnik oziroma
posestnik spomenika mora v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti
omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop
ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlati ne
njegove osnovne namembnosti. |
|
9. člen |
|
Za vsako spremembo
funkcije spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik,
njegove dele ali zemljišče in vplivno območje, so potrebni predhodni
kulturno-varstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturno-varstveno
soglasje zavoda. |
|
10. člen |
|
Podrobnejše pogoje za
raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje,
pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika
za javnost in časovne okvire dostopnosti ter posamezne druge ukrepe
določa zakon. |
|
Varstveni režim lahko
omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za
izvajanje varstva spomenika. |
|
11. člen |
|
Meje območij kulturnih
spomenikov in njihovih vplivnih območij so vrisane na digitalnem
katastrskem načrtu v merilih 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu
DKN v merilu 1:2880. |
|
Izvirnika načrtov, ki
sta sestavni del tega odloka, hranita zavod in občina. |
|
12.
člen |
|
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravlja Inšpektor Republike Slovenije, pristojen za
področje kulturne dediščine. |
|
13. člen |
|
Pravni status
kulturnega spomenika se zaznamuje v zemljiški knjigi kot zaznamba na
podlagi tega odloka. |
|
Pristojno sodišče po
uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnih
spomenikov in vplivnih območij na parc.št., navedenih v 5., 6. in 7.
členu tega odloka. |
|
14. člen |
|
Z dnem veljavnosti tega
odloka preneha veljati Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih
spomenikov v Občini Zreče (Ur. list RS, št. 86/1998) in Odlok o
spremembi in dopolnitvi odloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih
spomenikov v Občini Zreče (Ur. list RS, št. 27/2004). |
|
15.
člen |
|
Ta odlok začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
|
|
Številka: 610-0003/2011-10 |
|
Zreče, dne 6.2.2013 |
|
|
|
|
Občina
Zreče |
|
|
|
mag. Boris Podvršnik, župan |
|