Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS št. 32/93 in 30/98), 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS št. 32/92 in 1/92), 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah na območju Občine Destrnik - Trnovska vas (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/95) ter 6. in 15. člena Statuta občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 1/99), je Občinski svet Občine Destrnik na 20. redni seji, dne 18.05.2001 sprejel

ODLOK

o odvajanju in čiščenju komunalnih

odpadnih in padavinskih voda na

območju občine Destrnik

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta odlok določa pogoje in način odvajanja in čiščenja odpadnih voda, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo za odvajanje in čiščenje odplak, nastalih v gospodinjstvih, industriji in pri drugih uporabnikih, odvajanje padavinske vode iz naselij, ki so priključena na javno kanalizacijsko omrežje in obveznosti, pravice in odgovornosti upravljavca in uporabnikov teh objektov in naprav, vire financiranja gospodarske javne službe ter način njihovega oblikovanja in elemente, pomembne za opravljanje in razvoj službe.

2. člen

Gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka obsega:

1. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer obstajajo sistemi javne kanalizacije;

2. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer ni sistemov javne kanalizacije;

3. odvajanje padavinskih voda v javno meteorno ali javno kanalizacijo mešanega tipa;

4. odvajanje tehnoloških odpadnih voda v sisteme javne kanalizacije;

5. čiščenje komunalnih, tehnoloških odpadnih voda in njihovih mešanic;

6. čiščenje padavinskih odpadnih voda;

7. redno vzdrževanje objektov in naprav javne kanalizacije;

8. izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnično-tehnoloških izboljšav.

3. člen

Gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine Destrnik upravlja koncesionar (v nadaljevanju besedila upravljavec).

4. člen

Za uporabnika javne kanalizacije se šteje vsak posameznik in vsaka pravna oseba, ki odvaja odpadne vode v javno kanalizacijo.

Za naprave, s katerimi upravlja in razpolaga uporabnik in so njegova last, štejejo objekti in naprave, navedene v šestem členu tega odloka, ne glede na dolžino in profil, do priključka na javno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami v zgradbah in na zemljiščih.

5. člen

Javna kanalizacija je celotno kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih voda ter je v upravljanju in vzdrževanju upravljavca.

1. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCA

6. člen

1. Objekti in naprave, ki so v lasti uporabnika

Objekti in naprave uporabnika so:

- kanalizacijski priključek,

- interna kanalizacija,

- začasne naprave in objekti za predčiščenje odpadnih voda (lokalne čistilne naprave, greznice, za čas do priključitve na javno kanalizacijo),

- interna črpališča odpadnih vod,

- vodomeri na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo,

- merna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav.

Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na svoje stroške.

Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode ter da voda pred iztokom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja ( Uradni list RS št. 35/96).

7. člen

Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo se izvede le v revizijski jašek.

Kanalizacijski priključek poteka od objekta, ki se priključuje, do revizijskega jaška na javnem omrežju, v katerega se naveže in mora biti vedno dostopen upravljavcu zaradi nadzora. Izgradnjo kanalizacijskega priključka financira uporabnik in je njegova last.

8. člen

Interna kanalizacija je kanalizacija v zgradbi in na zemljišču do prvega jaška na kanalizacijskem priključku.

9. člen

Objekti in naprave upravljavca, ki so v lasti Občine Destrnik

Objekti in naprave upravljavca so:

a) sekundarno omrežje in naprave

- kanalizacija mešanega in ločenega sistema za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem območju (v stanovanjskih, industrijskih, turističnih in manjših naseljih),

- črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju,

- naprave za čiščenje odpadne vode v posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem,turističnem in manjšem naselju).

b) primarno omrežje in naprave

- kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih in turističnih območij, manjših naselij),

- črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode iz več stanovanjskih in drugih območij, turističnih območij, manjših naselij),

- naprave za čiščenje odpadnih voda za več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih in turističnih območij, manjših naselij).

c) magistralno omrežje in naprave

- kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda regijskega ali medregijskega pomena

- črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju, - naprave za čiščenje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju (centralne čistilne naprave).

10. člen

Upravljavec je dolžan voditi kataster kanalizacijskega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 9. člena tega odloka ter register kanalskih priključkov.

3. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO

11. člen

Komunalne in tehnološke odpadne vode se praviloma odvaja do čistilnih naprav ločeno od padavinskih odpadnih vod. Le izjemoma se odvajajo skupaj v mešanem kanalizacijskem sistemu. Meteorne odpadne vode je po predhodnem čiščenju v peskolovilcih in po potrebi v koalescenčnih lovilcih mineralnih olj, potrebno ponikati ali odvesti po meteorni kanalizaciji in odvodnih jarkih do vodotokov, v skladu s soglasjem upravljavca vodotoka. Način odvodnje meteornih vod določita upravljavca v soglasjih.

12. člen

Objekte, ki še niso priključeni, je treba priključiti na javno kanalizacijo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka, če to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.

13. člen

Uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo opustiti greznice in upravljavcu omogočiti nadzor nad kanalskim priključkom.

14. člen

Upravljavec izdaja soglasja:

- k prostorskim izvedbenim aktom,

- k lokacijski dokumentaciji,

- na projekt za pridobitev gradbenega ali enotnega gradbenega dovoljenja,

- za priključitev na javno kanalizacijo,

- za pridobitev uporabnega dovoljenja,

- na priglasitve manjših gradbenih del, v primerih, ko se na priglasitev izvajajo objekti odvajanja in čiščenja odpadnih vod.

Upravljavec sodeluje pri tehničnih pregledih novo zgrajenih objektov in naprav javne kanalizacije.

15. člen

Uporabnik k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta predloži naslednjo dokumentacijo:

a) z a soglasja k lokacijski dokumentaciji:

- lokacijsko dokumentacijo,

- situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,

- opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode in karakteristike onesnaževanja.

b) za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega ali enotnega gradbenega dovoljenja:

- pravnomočno lokacijsko dovoljenje (v primeru pridobivanja gradbenega dovoljenja),

- lokacijsko dokumentacijo(v primeru pridobivanja enotnega gradbenega dovoljenja)

- situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,

- projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom zunanje ureditve, ki določa način odvodnje komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih vod,

- soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, last uporabnika, oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje,

- izračun biokemijske obremenitve,

- opis tehnološkega postopka s podatki o odpadnih in nevarnih snoveh v proizvodnji.

c) soglasje za priključitev obstoječih objektov in soglasje za priključitev, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:

- pravnomočno gradbeno dovoljenje, (zemljiškoknjižni izpisek),

- katastrski načrt (mapna kopija),

- situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,

- načrt strojne (vodovodne) napeljave,

- soglasje lastnikov, upravljavcev oz. uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek, oz. sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,

- projekt interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka.

d) soglasje za priglasitve manjših gradbenih del, objektov odvajanja in čiščenja odpadnih vod:

- minimalno tehnično dokumentacijo s kopijo katastrskega načrta, situacijo z vrisano traso objekta v merilu 1:1000 ali 1:500, geodetskim posnetkom, vzdolžnimi profili in popisi del,

- soglasje lastnikov, upravljavcev oz.

uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal vod, oz. sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.

16. člen

Priključek na javno kanalizacijo se izvede praviloma za vsak objekt posebej. Če se zaradi racionalnosti izvedbe poveže več objektov z enim priključkom, je treba na priključku, kjer se cevovodi združijo, izvesti revizijski jašek.

17. člen

Upravljavec je dolžan dovoliti priključitev na javno kanalizacijo, ko je uporabnik izpolnil vse pogoje, določene s soglasji in predložil vso potrebno dokumentacijo. Uporabnik mora pred izvedbo priključka lastniku - občini poravnati povračilo za priključek na kanalsko omrežje ali pri ustreznem organu le-te pridobiti potrdilo o oprostitvi plačila povračila. Uporabnik poravna enkraten znesek povračila, ne glede na to, ali se priključuje samo na javno fekalno kanalizacijo, javno meteorno kanalizacijo, na obojno hkrati, ali (v izjemnih primerih) na mešani sistem javne kanalizacije.

Če priključitev ni možna, mora upravljavec o tem obvestiti uporabnika.

18. člen

Vsa dela pri graditvi objektov javne kanalizacije in priključkov nadzira upravljavec.

Priključitev na javno kanalizacijo izvede pod nadzorom upravljavca le izvajalec, ki je za to usposobljen in ima pisno pooblastilo upravljavca za izvajanje tovrstnih del. Pisno pooblastilo se izda za dobo enega leta in ni prenosljivo.

Upravljavec po priključitvi vpiše uporabnika javne kanalizacije v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi.

Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključnega objekta. Priključek objekta odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Upravljavec po odjavi zbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.

4. PREVZEM JAVNIH OBJEKTOV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VOD V UPRAVLJANJE

19. člen

Investitor graditve objektov javne kanalizacije in čiščenja odplak mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje upravljavcu.

Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije in čiščenja odplak v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

- kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno tehnično dokumentacijo, soglasja, pozitivno opravljen preizkus vodotesnosti, kataster, evidenco priključkov, uporabno dovoljenje, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska - razmerja itd.,

- za objekte čiščenja odplak, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno dokumentacijo, soglasja, poslovnik o obratovanju, navodila za obratovanje, uporabno dovoljenje, servisne in garancijske listine, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti,

- izračunana in sprejeta mora biti cena odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje javnih prevzetih objektov in naprav, ali na drugi način zagotovljeno pokrivanje stroškov obratovanja,

- postopek prevzema mora biti izveden dokumentirano z zapisniki o primopredaji:

dokumentacije, evidence, knjigovodski podatki, blagajniški podatki, listine o lastništvu, podatki o terjatvah in dolgovih in ostalih poslovnih zadevah,

- prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljavca.

5. MERITVE KOLIČIN ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA IN MERITVE ONESNAŽ ENJA VODA

20. člen

Količina odpadnih voda posameznega uporabnika se ugotovi:

- na osnovi odčitkov vgrajenega vodomera na kanalizacijskem omrežju uporabnika,

vgrajenem na delu kanalizacije, kjer registrira vso odpadno vodo uporabnika, ki se steka v javno kanalizacijsko omrežje,

- na osnovi porabljene vode odčitane iz vgrajenega vodomera na javnem vodovodnem omrežju in lastnem črpališču uporabnika, za primere, ko uporabnik nima vgrajenega vodomera na izpustu v javno kanalizacijsko omrežje.

Količino odpadnih voda ugotavlja upravljavec kanalizacijskega omrežja.

21. člen

Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov ali imajo meritev količin odplak izvedeno pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje, morajo vgrajene vodomere vzdrževati sami. Vsi uporabniki z lastnimi viri vode sklenejo z upravljavcem javne kanalizacije pogodbo o odvajanju odpadnih voda in načinu meritev odvedenih količin vode, h kateri mora dati svoje soglasje pristojna služba Občine Destrnik.

Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire in nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.

22. člen

Če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe, ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba zadnjega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov. Če ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi poraba na osnovi dejansko izmerjenega odtoka odpadne vode. Obračun na podlagi standardov se izvede, če ni mogoče izvesti kontrole porabe vode na podlagi meritev.

23. člen

Količina in lastnost odpadne vode mora biti v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS št. 35/96), oziroma v skladu z uredbami za posamezne vrste virov onesnaženja, čistilnih naprav ali za posamezno emitirano snov.

Če za določeno škodljivo snov ali za vrsto odpadne vode pristojni minister ni sprejel standarda, se uporabljajo standardi in smernice, ki veljajo v Evropski uniji. V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek.

24. člen

Na iztoku tehnološke odpadne vode iz vira onesnaženja in na vtoku in iztoku iz komunalne ali skupne čistilne naprave je treba urediti stalno merilno mesto, ki je dovolj veliko in dostopno ter opremljeno tako, da je meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca meritev.

Uporabnik mora upravljavcu v potrditev predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta.

Uporabnik mora v roku osmih dni po izgradnji merilnega mesta pisno zaprositi upravljavca za nadzorni pregled merilnega mesta.

Uporabnik mora voditi obratni dnevnik merilnega mesta.

Uporabnik mora upravljavcu dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratnega dnevnika, odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritve količine odpadne vode ter pregled delovanja merilnih naprav.

25. člen

Kadar upravljavec presodi, da uporabnik iz tehničnih razlogov ne more zgraditi merilnega mesta ali bi bila gradnja merilnega mesta nesorazmerno draga, lahko upravljavec predvidi druge načine za določitev količine in kvalitete odpadne vode.

26. člen

Meritve obratovalnega monitoringa in meritve, določene v soglasju, ki so osnova za izračun kanalščine in čiščenja odplak, izvaja za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih voda pooblaščeno podjetje ali upravljavec, ki določita način merjenja količine, stopnje onesnaženosti in pogostosti meritev odpadne vode. Vse stroške meritev odpadnih in padavinskih voda plača uporabnik javne kanalizacije. Uporabnik lahko izvaja meritve sam le, če je pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa.

Upravljavec lahko zmanjša pogostnost in obseg meritev, ki so določene v soglasju, če uporabnik dokaže, da je kakovost odpadne vode na priključku v javno kanalizacijo ustrezna.

27. člen

O rezultatih meritev obratovalnega monitoringa odpadnih voda je uporabnik dolžan upravljavca sproti pisno obveščati. V ta namen mu mora redno dostavljati poročila o meritvah kvalitete in količine odpadnih voda.

28. člen

Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.

Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme in malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.

29. člen

Uporabnik izvaja takšne ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in izboljšujejo kvaliteto odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo.

Če so potrebni dodatni postopki čiščenja,mora uporabnik predložiti upravljavcu tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v skladu s 66. členom Zakona o varstvu okolja in ponovno zaprositi za izdajo soglasja za kanalski priključek.

30. člen

Gnojišča morajo biti zgrajena tako, da gnojevka ne more odtekati v javno kanalizacijo, v površinske vode ali podtalnico.

Gnojnične jame se ne priključujejo na javno kanalizacijo, praznjenje le-teh pa poteka na podlagi določb Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, 68/96).

6. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA NA OBMOČJIH, KJER NI SISTEMOV JAVNEGA KANALIZACIJKEGA OMREŽJA

31. člen

Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odplak (vodotesne greznice, čistilne naprave), na katere se ne navezujejo padavinske vode.

Dovoli se izgradnja izključno vodotesnih greznic na praznjenje.

Za izgradnjo greznice si mora investitor pridobiti ustrezno dovoljenje. K temu dovoljenju mora izdati soglasje tudi upravljavec.

32. člen

Uporabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje objektov čiščenja odplak.

Praznjenje greznic se opravlja po potrebi, vendar najmanj enkrat letno, s strani za to pooblaščene organizacije, ki opravlja gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

Vsebino greznic se lahko odpelje izključno na fekalno napravo za prevzem in čiščenje grezničnih gošč.

7. PREKINITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA

33. člen

Upravljavec lahko po opozorilu na stroške uporabnika prekine odvajanje in čiščenje komunalne, tehnološke in padavinske odpadne vode v naslednjih primerih:

1. če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,

2. če odpadna voda prekorači temperaturo, dovoljene količine maščob, kislih, trdih predmetov, radioaktivnih, strupenih, gorljivih, eksplozivnih, abrazivnih, korozivnih in drugih škodljivih snovi v koncentraciji nad dovoljeno maso, ki lahko same ali skupaj z drugimi snovmi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in čistilne naprave,

3. če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev ali pa je v nasprotju z njim,

4. če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka,

5. če uporabnik ne poravna računov za kanalščino.

Uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo drenažne oz. podtalne ali površinske vode, razen v primerih, ko upravljavec v soglasju to dopusti.

Odvajanje odpadne vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve.

Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.

Uporabnik je dolžan poravnati nastalo škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je le-ta nastala zaradi kvalitete uporabnikovih voda.

34. člen

Upravljavec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode zaradi vzdrževalnih del na javnih objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odplak, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.

V času prekinitve je upravljavec dolžan zagotoviti nadomestno odvajanje odplak.

V primeru intervencije na javnih objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, lahko upravljavec takoj prekine obratovanje, vendar mora o tem nemudoma obvestiti uporabnike.

35. člen

Prekinitev odvajanja odplak lahko nastane tudi v primeru višje sile, to je v primeru:

poplave, povezani z nalivi, ki se pojavljajo s pogostostjo manjšo kot enkrat letno, udorov ter izpada električne energije. Zaradi teh primerov ni utemeljeno zahtevati (od upravljavca) odškodnine za škodo, ki bi eventuelno nastala na objektih in napravah uporabnika. Uporabnik ima pravico zahtevati odškodnino za škodo le v drugih primerih prekinitve odvajanja odpadne vode, če je le-ta nastala po krivdi upravljavca.

8. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPRAVLJALCA IN UPORABNIKOV

36. člen

Zaščita vodonosnih območij in vodovodov je primarna pravica in dolžnost uporabnikov in upravljavca.

37. člen

1. Obveznosti upravljavca:

Upravljavec ima pri odvajanju in čiščenju komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih voda naslednje obveznosti:

- skrbi za brezhibno obratovanje kanalske mreže, čistilnih naprav in objektov, ki so v njegovem upravljanju in pravočasno ukrepa, ko uporabnik ne upošteva določil iz tega odloka,

- pri uporabnikih redno kontrolira sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav za predčiščenje tehnološke odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh,

- uporabnikom izdaja ustrezna soglasja za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, na podlagi potrjenih projektov,

- ravna skladno z določbami tega odloka ter z njimi seznanja uporabnike,

- kontrolira skladnost gradnje kanalov, priključkov in čistilnih naprav z načrti, za katere je bilo dano soglasje,

- pregleda in prevzame v upravljanje kanalsko omrežje pod pogoji, navedenimi v 19. členu tega odloka,

- vodi kataster objektov in naprav, ki služijo odvajanju in čiščenju odplak,

- pri uporabnikih pregleda izvedene priključke, po položitvi pred zapisom,

- pregleda interno kanalsko mrežo in ostale naprave pri uporabnikih ob gradnji in uporabnikom izda izjavo za pridobitev dovoljenja za uporabo,

- obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja in čiščenja odpadnih voda preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno,

- skrbi za meritve in obračun odvedene in prečiščene vode uporabnikov,

- kontrolira vodotesnost kanalov in drugih objektov odvajanja in čiščenja odplak,

- kontrolira nivoje olj in maščob v napravah za njihovo odstranjevanje.

2. Obveznosti uporabnika:

- redno vzdržuje greznice, interno kanalsko omrežje, priključke, črpališča, vodomere,

merska mesta in čistilne naprave na svojem kanalizacijskem omrežju,

- redno čisti lovilce maščob in trdih predmetov in vodi dnevnik obratovanja teh naprav,

- odvaja odpadno vodo, ki ne prekoračuje predpisanih mejnih vrednosti,

- redno kontrolira sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate posreduje upravljavcu,

- omogočijo upravljavcu vzorčenje tehnoloških ali mešanic odpadnih voda v vsakem času tudi izven rednega obratovalnega časa,

- da pri upravljavcu pravočasno vlaga vloge in ustrezno dokumentacijo za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje,

- da interno kanalsko mrežo in ustrezne naprave zgradi le skladno z odobrenim načrtom in izdanim soglasjem upravljavca,

- da upravljavcu omogoči pregled interne kanalizacije in čistilnih naprav,

- da pravočasno opozori upravljavca na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalski mreži ter da opozarja na neizpolnjevanje teh pogojev pri sebi in drugih uporabnikih kanalizacije,

- dolžan je prijaviti upravljavcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode,

- redno plačevanje odvajanja in čiščenja odpadne vode na podlagi izdanih računov,

- dolžan je spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja in čiščenja odpadne vode,

- če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, mora uporabnik pisno obvestiti upravljavca o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov čiščenja,

- odpadne vode, ki ni primerna za izpust v javno kanalizacijo, pred spuščanjem v javno kanalizacijo ni dovoljeno redčiti z vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,

- za čiščenje požiralnikov in peskovnikov na cestnih površinah, pri katerih se meteorna voda odvaja po javni kanalizacijski mreži, je dolžan poskrbeti upravljavec cest, ulic in trgov in jih čistiti najmanj enkrat letno (ali pa to naročiti pri upravljavcu kanalskega omrežja),

- uporabnik se ne sme priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca in ne sme prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku.

38. člen

Izvajalci del, ki izvajajo vzdrževalna ali druga dela na cestah, ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, si morajo predhodno pridobiti soglasje upravljavca.

Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in drugih prometnih javnih površin vzpostaviti na kanalizacijskem omrežju naprave v prvotno stanje.

Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje, toplovod, plinovod, telefonsko omrežje…) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane.

9. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE, OBRAČUNAVANJE KANALŠČINE IN ČIŠČENJA ODPLAK

39. člen

Viri financiranja javne službe so:

- kanalščina,

- sredstva čiščenja odpadnih voda,

- sredstva občinskega proračuna,

- prispevki občanov,

- sredstva državnega proračuna in državnih skladov,

- priključne in druge predpisane takse,

- dotacija in subvencije,

- druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda. Kanalščino so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, ne glede na oskrbovalni vodni vir in ne glede na to, ali se omrežje zaključi s čistilno napravo za odpadne vode.

Stroške čiščenja odpadnih voda so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki preko kanalizacijskega omrežja odvajajo odpadne vode do javnih naprav za čiščenje odpadnih voda.

40. člen

Kanalščina predstavlja ceno uporabe javnega

kanalizacijskega omrežja. Osnova za

ceno posameznega uporabnika je ugotovljena

količina odpadnih voda uporabnika, na

način opisan v 20. členu tega odloka, ki se

pomnoži z veljavno ceno odvajanja m3

odplak.

Količina se uporabnikom obračunava

mesečno. Cena m3 odvajanja odpadnih voda

se določi v skladu z veljavno metodologijo.

41. člen

Uporabniki, ki so po javnem kanalizacijskem omrežju povezani s čistilno napravo, so razen kanalščine dolžni plačevati tudi čiščenje odpadnih voda.

Cena čiščenja odplak končnega uporabnika je produkt ugotovljene količine odpadnih voda na način opisan v 20. členu tega odloka, faktorja onesnaženosti odpadnih voda posameznega uporabnika in osnovne veljavne cene za čiščenje 1 m3 komunalne odpadne vode.

Formula za ugotovitev cene je:

c =Q x F x c1

c - cena čiščenja odpadnih voda končnega uporabnika ČN(SIT/mes)

Q - količina odpadne vode(m3/mes)

F - faktor onesnaženosti vode(brez vseh dimenzij)

c1 - cena čiščenja 1m3 komunalne odpadne vode, ki ima 5 ml usedljivih snovi na liter;

biokemijsko potrebo po kisiku v 5 dneh (BPK5) 300mg 02/1 in kemijsko potrebo po kisiku z dikromantno metodo (KPKd)500 mg/ l. Ta cena se določa v skladu z veljavnimi predpisi. Faktor onesnaženosti vode (F) ima naslednje vrednosti faktorja f

F = 1 pri 0<f = 1 za komunalne odplake individualnih porabnikov

F = 1,25 pri 0 < f = 1 za komunalne odplake podjetij, ustanov in samostojnih podjetnikov

F = 2,5 pri 1 < f < 2,5

F = 5 pri 2,5 < f < 5

F = 8 pri 5 < f < 10

F = f pri f < 10

Za določitev vrednosti faktorja f iz prejšnjega odstavka , velja enačba:

f = f1 + f2

f1 = faktor komunalne onesnaženosti

f2 = faktor dodatne onesnaženosti

f1 = 0,15 x A/5 + 0,85/2 (BPK /300 +KPKd/500)

Znaki v predhodnem obrazcu (formuli) pomenijo:

A- količina usedljivih snovi v ml/l (Imhoffov lij po 2 urah)

BPK5 - biokemijska potreba po kisiku v 5 dneh mg/l

KPKd - kemijska potreba po kisiku z dikromatnometodo (mg/l)

                                      n

ci = izmerjena koncentracija snovi - onesnaževalca v reprezentativnem vzorcu

odpadne vode(mg/l)

MVKi - v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS št. 35/96) predpisana mejna vrednost posameznega parametra v odpadni vodi, oziroma njegova mejna vrednost iz panožne uredbe, če le-ta obstaja.

z - potreben faktor razredčenja (število delov razredčevalne vode glede na en del odpadne vode), da zaviranje biološke razgradnje mešane bakterijske združbe ne bi bilo večje od 10%.

Za f2 se v izračunu upošteva oziroma vzame tisti člen enačbe, ki ima večjo vrednost.

Vrednosti, ki se vstavljajo v formulo za ugotavljanje faktorja onesnaženosti, se določa na osnovi rezultatov opravljenih analiz v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS št. 35/96).

Analize in vzorčenje izvede pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa ali upravljavec čistilne naprave odpadnih vod.

Stroške analiz plača uporabnik naprave.

Čiščenje odpadnih voda se uporabnikom obračunava mesečno.

42. člen

Uporabniki so dolžni plačevati kanalščino in stroške čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa upravljavca. Obračun odvajanja in čiščenja odpadnih voda, je narejen na istih računih kot obračun porabe pitne vode v primerih, ko je pri uporabniku izvajalec javnih služb vodooskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih voda isti.

V primeru, da uporabnik ne poravna kanalščine v določenem roku po prejemu računa, ga je upravljavec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodatni rok in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po izteku roka določenega v opominu, lahko upravljavec ukine dobavo vode in zapečati priključek na javno kanalizacijo.

V objektu z več uporabniki se račun za odvedeno in očiščeno odpadno vodo izstavi upravniku (upravljavcu) objekta. Če ta ni določen, se račun izstavi ustreznemu organu ali zastopniku lastnikov stanovanj, ki sam opravi razdelitev na posamezne porabnike.

Uporabniki lahko sami z medsebojnim sporazumom določijo deleže, po katerih bodo plačevali storitev odvajanja in čiščenja odplak in o tem pisno obvestijo upravljavca kanalizacijskega sistema.

10. KAZENSKE DOLOČBE

43. člen

Z denarno kaznijo od 150.000,00 do 200.000,00 SIT se kaznuje za prekršek upravljavec, če ravna v nasprotju s 14., 17., z 18., 19., s 33., 34., 37. in z 42. členom odloka.

Z denarno kaznijo do 60.000,00SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

44. člen

Z denarno kaznijo od 100.000,00 SIT do 150.000,00SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če ravna v nasprotju s 6., z 11., 12., s 13., z 18., 19., 21., s 23., 24., 27., z 28., 29., s 30., z 31., 32., s 37., in z 38. členom odloka.

Z denarno kaznijo 60.000,00SIT se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

11. KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE

45. člen

Za natančnejše določbe o izvajanju gospodarske službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih, tehnoloških in padavinskih voda se uporabljajo določila pravilnika upravljavca.

Upravljavec uskladi doslej veljavni pravilnik z določbami tega odloka v enem letu od začetka veljavnosti tega odloka.

46. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo upravljavec, komunalni nadzornik in pristojne inšpekcijske službe.

48. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po sprejemu, objavi se v Uradnem vestniku Občine Destrnik.

Številka:032-01/2001-20R-6

Datum: 18.05.2001