Na
podlagi 11. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki in drugimi
vrstami odpadkov v Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 46/18)
in v skladu s 16. členom Statuta Občine Slovenske Konjice
(Uradni list RS, št. 87/15, 12/16 – popravek, 69/17) je Občinski svet
Občine Slovenske Konjice na 34. redni seji dne 27. 9. 2018 sprejel |
|
T E H N I Č N I P R A V I L N I K |
o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov v Občini Slovenske Konjice |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(obseg tehničnega pravilnika) |
|
Tehnični pravilnik obsega in določa: |
– minimalne standarde za določitev zbirnih mest, prevzemnih mest,
začasnih prevzemnih mest in zbiralnic, vključno s skupnimi prevzemnimi
mesti za nedostopne kraje, |
– podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru, |
– standardizacijo predpisanih zabojnikov in vreč za odpadke, |
– podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in
zbirnih centrov, |
– druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni
za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne
službe, |
– javne prireditve in čistilne akcije, |
– obračun storitev ravnanja z odpadki, |
– reklamacijski postopek, |
– izterjavo, |
– nadzor na terenu, |
– prehodne in končne določbe. |
|
2. člen |
|
(storitve zbiranja in prevoza komunalnih
odpadkov) |
|
Storitve zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov so: |
– zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat, |
– zbiranje kosovnih odpadkov na poziv uporabnika, |
– zbiranje komunalnih odpadkov v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah, |
– zbiranje odpadkov v zbirnem centru, |
– predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v
zbirnem centru, |
– izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov, |
– oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje, |
– ozaveščanje in obveščanje uporabnikov. |
|
II. ZBIRANJE IN PREVOZ KOMUNALNIH
ODPADKOV |
|
1. Minimalni standardi za določitev
zbirnih mest, prevzemnih mest, začasnih prevzemnih mest in zbiralnic,
vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje |
|
3. člen |
|
(zbirno mesto) |
|
Zbirno mesto je ustrezno urejen prostor, praviloma na pripadajočem
zemljišču k stavbi, kjer uporabniki v času do prevzema odpadkov zbirajo
komunalne odpadke v za to namensko določenih posodah. Uporabnik je
dolžan na svojem zemljišču urediti ustrezno dimenzionirano zbirno mesto
za zbiranje in odvoz ločenih frakcij komunalnih odpadkov, vključno z
nabavo posod. Zbirno mesto mora ustrezati vsem sanitarno-tehničnim
predpisom, vključno z vizualno in mehansko zaščito proti vetru. |
|
4. člen |
|
(prevzemno mesto) |
|
(1) Prevzemno
mesto je prostor, na katerega uporabniki postavijo namensko posodo za
zbiranje odpadkov na dan odvoza do 6.00 ure zjutraj za namen praznjenja. |
(2) Prevzemno mestomora biti izvajalcu prosto in neovirano dostopno v
vseh letnih časih. Lokacija prevzemnega mesta je lahko oddaljena največ
5 metrov od transportne poti in mora biti s transportne poti vidna. |
(3) Ob določanju lokacij prevzemnih mest je potrebno upoštevati
funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno-varstvene
predpise. Prevzemna mesta oziroma oprema na njih ne sme ovirati ali
ogrožati prometa na javnih površinah. |
(4) Prevzemno mesto za individualna gospodinjstva določi izvajalec. |
(5) Za uporabnike na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za
namenska vozila za prevzemanje in prevoz odpadkov, izvajalec v dogovoru
z uporabniki določi skupna prevzemna mesta, ki so dostopna za specialna
komunalna vozila za prevzemanja in prevoz odpadkov, vključno z
obračališčem. |
(6) Za uporabnike v večstanovanjskih stavbah skupno prevzemno mesto
določijo predstavniki občine, upravnik večstanovanjske stavbe ter
izvajalec. |
(7) Skupna prevzemna mesta uporabniki uporabljajo za zbiranje odpadkov,
ki so določeni, da se zbirajo na prevzemnih mestih in v zbiralnici
ločenih frakcij. |
(8) Če so skupna prevzemna mesta začasnega značaja, se opustijo in
sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena.
Takšen način prepuščanja odpadkov ne vpliva na obračun storitve. |
(9) Če je zaradi del na transportni poti k prevzemnim mestom začasno
oviran dostop za specialna komunalna vozila za prevzemanje in prevoz
odpadkov, mora povzročitelj začasne zapore v soglasju z izvajalcem, na
svoje stroške zagotoviti postavitev opreme za zbiranje odpadkov
uporabnikov na primernem začasnem prevzemnem mestu. Po praznjenju je
povzročitelj zapore dolžan zabojnike dostaviti uporabnikom nazaj na
njihova zbirna mesta. |
(10) Transportne poti lahko potekajo tudi po zasebnih zemljiščih.
Izvajalec pobira komunalne odpadke po zasebnih zemljiščih, na podlagi
soglasja lastnika zemljišče. |
(11) V primerih višje sile ali drugih izrednih okoliščinah lahko
izvajalec uporabnike s predhodnim obvestilom, ki ga objavi na krajevno
običajen način pozove, da zabojnike in/ali tipske vrečke postavijo na
prevzemno mesto na novo določene termine odvoza odpadkov. |
(12) Uporabniki so dolžni po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v
zabojnike ali tipske vrečke, ne glede na to, ali so na zbirnem ali
prevzemnem mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, tipske
vrečke pa zavezane s trakom. |
(13) Izvajalec je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma
naložiti in odpeljati tipske vrečke tako, da ne ovira prometa več, kot
je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega
mesta in mesta praznjenja ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne
okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži
prevzemno mesto ali mesto praznjenja, ga je dolžan očistiti. |
(14) V primeru, da pride do poškodbe zabojnika po krivdi povzročitelja,
mora povzročitelj popraviti poškodbe oziroma zagotoviti drug zabojnik na
stroške povzročitelja, ki je skladen za zbiranje posameznih vrst
odpadkov po tem pravilniku. |
(15) Če pride pri prevzemanju odpadkov do ugotovljene poškodbe zabojnika
za zbiranje odpadkov, mora izvajalec na svoje stroške popraviti poškodbe
oziroma zagotoviti drugi zabojnik, ki je skladen za zbiranje posameznih
vrst odpadkov po tem Pravilniku. |
(16) Če pride pri prevzemanju odpadkov do onesnaženja prevzemnega mesta
oziroma mesta praznjenja embalaže in nalaganja odpadkov ali njihove
okolice, mora izvajalec na svoje stroške zagotoviti odstranitev teh
odpadkov ter očistiti onesnažene površine. |
(17) Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih
stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi
zgradb in delov naselij, poleg splošnih normativov in standardov,
upoštevati tudi določbe odloka in tega pravilnika ter obstoječo
tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca. |
|
5. člen |
|
(dostopnost do prevzemnih mest) |
|
(1) Prevzemna
mesta morajo biti dostopna tako, da lahko izvajalec odpadke prevzame in
jih s specialnimi komunalnimi vozili odpelje. Praviloma so locirana ob
uvozih k objektom. Do prevzemnega mesta mora biti zagotovljen dostop
specialnim komunalnim vozilom dolžine 9,8 m, širine 3,10 m in višine 4
m. Če je dostopna pot ravna mora biti široka najmanj 3,5 m, svetla
višina mora znašati najmanj 4 m, dostopna pot z ovinkom pa mora biti
široka najmanj 4 m. Transportne poti rednega odvoza odpadkov potekajo po
javnih cestah z zagotovljenim ter urejenim rednim letnim in zimskim
vzdrževanjem za prevoz triosnega vozila. Slepe ulice in ceste, pri
katerih krožna povezava predstavlja bistveno daljšo pot vozila, morajo
imeti možnost obračanja vozila na javni površini. |
(2) Slepa ulica, ki je daljša od 50 m, mora imeti na koncu obračališče
za specialno komunalno vozilo z najmanjšim polmerom 17 m ali pravokotno
obračališče v obliki črke »T«, z najmanjšim polmerom 10 m. Dovoljen je
tudi drugačen način ureditve obračališča, ki omogoča nemoteno obračanje
specialnega komunalnega vozila. Če ti pogoji niso zagotovljeni,
pristojni organ zagotovi prevzemno mesto, ki je lahko od pričetka slepe
ulice oddaljeno največ 5 m. |
(3) Če dostop do prevzemnega mesta ovirajo rastoče veje, rastline ali
druge ovire, izvajalec javne službe opozori lastnika, da oviro odstrani,
če je lastnik ne odstrani, izvajalec o tem obvesti pristojne službe. |
(4) Če je cesta do prevzemnega mesta preozka ali prestrma ali ima
neurejeno ali preozko obračališče ali drugo oviro za specialno komunalno
vozilo, lahko izvajalec določi primerno prevzemno mesto. |
(5) Izvajalec odpadke prevzame na prevzemnem mestu. Mesto praznjenja je
prostor, praviloma ob transportni poti specialnega komunalnega vozila,
kjer izvajalec izprazni zabojnike z odpadki oziroma prevzame odpadke v
tipiziranih vrečah. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme
biti tehničnih – fizičnih ovir, ki bi izvajalcu ovirale prevoz
zabojnikov od odjemnega mesta do mesta praznjenja in nazaj (npr.
neutrjena površina, velik naklon, stopnice, zidovi, škarpe, ograje, žive
meje, robniki, korita, parkirana vozila ipd.). |
|
2. Podrobnejši pogoji prepuščanja
komunalnih odpadkov v zbirnem centru |
|
6. člen |
|
(zbirni center) |
|
(1) V zbirnem centru lahko odpadke prepuščajo ali oddajajo vsi
povzročitelji odpadkov, ki so vključeni v zbiranje določenih vrst
komunalnih odpadkov (izvirni povzročitelji iz gospodinjstev in izvirni
povzročitelji iz dejavnosti), na območju občine. |
(2) Zbirni center upravlja in vzdržuje izvajalec. |
(3) V zbirnem centru mora odpadke prevzemati oseba, usposobljena za
ločeno zbiranje. |
(4) Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da uporabniki
nedvoumno ugotovijo, v kateri zabojnik razvrstijo posamezno nenevarno
frakcijo in da uporabniki prepustijo nevarne frakcije in kosovne odpadke
usposobljeni osebi. |
(5) Vsaka oseba, ki v zbirni center dostavi odpadke, se mora
identificirati s potrdilom o plačilu zadnjega računa izvajalca ter
osebnim dokumentom z lastno fotografijo. V kolikor oseba zavrne
identifikacijo, izvajalec ni dolžan sprejeti dostavljenih odpadkov. |
(6) Uporabnik je dolžan po navodilih izvajalca pripeljane odpadke
razvrstiti v ustrezne zabojnike. |
(7) V zbirnem centru se zbirajo naslednje vrste odpadkov: |
–
papir, karton, lepenka, papirna in kartonska embalaža vseh oblik in
velikosti, |
–
plastična, sestavljena in mešana embalaža, embalažni stiropor, |
–
les, vključno z odpadno embalažo iz lesa, |
–
odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin, |
–
steklena embalaža, |
–
embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z
nevarnimi snovmi, |
–
kovinska embalaža, ki vsebuje nevaren trden oklop, vključno s praznimi
tlačnimi posodami, |
–
izrabljene gume, |
–
steklo, |
–
oblačila in tekstil, |
–
topila, |
–
kisline, |
–
alkalije, |
–
fotokemikalije, |
–
pesticide, |
–
fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro, |
–
zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike, |
–
jedilno olje in maščobe, |
–
barve, tiskarske barve, črnila, lepila, kite in smole, ki ne vsebujejo
nevarnih snovi, |
–
čistila, detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, |
–
zdravila, |
–
baterije in akumulatorji, |
–
odpadna električna in elektronska oprema, |
–
plastika, |
–
kosovni odpadki, |
–
biorazgradljivi odpadki, |
–
mešani gradbeni odpadki, |
–
odpadki iz azbesta, |
–
živalski stranski proizvodi kategorije 1 in 2, ki nastanejo zaradi
proizvodnje živil za lastno uporabo. |
(8) Prepuščanje in/ali oddajanje odpadkov v zbirnem centru je za izvirne
povzročitelje iz gospodinjstev brezplačno, razen za določene vrste
odpadkov, ki so plačljive po veljavnem ceniku. |
(9) Prepuščanje in/ali oddajanje odpadkov v zbirnem centru je za izvirne
povzročitelje iz dejavnosti plačljivo, za vse vrste odpadkov po
veljavnem ceniku. |
|
3. Standardizacija predpisanih
zabojnikov in vreč za odpadke |
|
7. člen |
|
(standardizacija predpisanih zabojnikov
in vreč za odpadke) |
|
Uporabniki so dolžni zbirati odpadke v opremi za zbiranje odpadkov, t.j.
v tipiziranih zabojnikih, ki imajo certifikat, da so narejeni skladno z
evropskimi normami o zbirnih posodah za odpadke (EN-840-1 do 6), v
tipskih vrečkah izvajalca za zbiranje posameznih vrst odpadkov. |
|
7.a člen |
|
(zbiranje mešanih komunalnih odpadkov) |
|
(1) Uporabniki lahko uporabljajo tipske vrečke ali tipske zabojnike za
zbiranje teh odpadkov, naslednjih volumnov: |
– vrečke volumna 120 l, |
– zabojnik volumna 120 l, |
– zabojnik volumna 240 l, |
– zabojnik volumna 770 l, |
– zabojnik volumna 1100 l, |
– kontejner volumna 5–10 m3 in |
– kontejner volumna 11–35 m3. |
(2) Vrečke so zelene, neprozorne barve. Na njih je napis izvajalca in
vrsta odpadka: Ostali odpadki ter druga navodila za zbiranje teh
odpadkov. |
(3) Zabojniki in pokrovi so zelene barve. Na zabojniku je nalepka z
napisom izvajalca in vrsta odpadka: Ostali odpadki. |
Obstoječi zabojniki, ki jih uporabniki že uporabljajo in niso usklajeni
glede vsebine in barve se lahko uporabljajo do njihove izrabe. V tem
primeru morajo biti zabojniki obvezno označeni z ustrezno nalepko z
napisom izvajalca in vrste odpadka: Ostali odpadki. |
(4) Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za zbiranje mešanih
komunalnih odpadkov: |
(4a) Individualna gospodinjstva (izvirni povzročitelj iz gospodinjstva) |
Minimalna velikost opreme mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki
uporabljajo tipsko vrečko ali tipski zabojnik vanjo oziroma vanj
odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in
drugim praznjenjem oziroma pobiranjem teh odpadkov. |
Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 10,00 litrov
razpoložljivega volumna na osebo na teden. |
Ne
glede na določilo v prejšnjem odstavku povzročitelj prejme 120 l posodo.
Izjema so le povzročitelji z enim članom gospodinjstva, ki lahko namesto
zabojnika uporabljajo vrečko volumna 120 l. |
V
primeru, da je gospodinjstvo 1-člansko, lahko uporablja tipsko vrečko za
zbiranje mešanih komunalnih odpadkov. Minimalno število vrečk za
gospodinjstvo z 1 članom je 13 na leto. |
V
primeru, da je do gospodinjstva (ne glede na število članov) onemogočena
dostopnost s specialnim komunalnim vozilom za prevzemanje in prevoz
odpadkov, lahko takšno gospodinjstvo uporablja tipsko vrečko za zbiranje
mešanih komunalnih odpadkov v velikosti 120 l. Minimalno število vrečk
za gospodinjstvo je 13 na leto. |
Vsa
gospodinjstva z 2 ali več člani, do katerih je omogočen dostop s
specialnim vozilom za prevzemanje in prevoz odpadkov, morajo uporabljati
tipski zabojnik. |
Če v
skupnem individualnem objektu (individualna stavba), biva več oseb, tudi
več gospodinjstev, lahko uporabljajo skupno opremo za zbiranje mešanih
komunalnih odpadkov. |
(4b) Večstanovanjski objekti (izvirni povzročitelj iz gospodinjstva) |
Večstanovanjski objekti uporabljajo samo tipske zabojnike. Minimalna
velikost zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo
posamezni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine mešanih
komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oziroma
pobiranjem teh odpadkov. |
Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov
razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za
posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence
odvoza za ta objekt. |
Za
zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v večstanovanjskih objektih
uporabniki lahko uporabljajo individualno opremo, če se tako dogovorijo
z ostalimi stanovalci in upravnikom objekta. |
(4c) Objekti za občasno bivanje, nenaseljeni in opuščeni objekti
(izvirni povzročitelj iz gospodinjstva): |
Objekt za občasno bivanje je objekt, v katerem ni stalno ali začasno
prijavljena nobena oseba in v katerem ni stalno naseljena nobena oseba,
ampak je le v občasni uporabi (npr. počitniška hiša). V sistem zbiranja
mešanih komunalnih odpadkov mora biti objekt za občasno bivanje
vključen, pri čemer mora pri izvajalcu naročiti minimalno 6 kom tipskih
vrečk za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov na koledarsko leto, lahko
pa ima tipski zabojnik za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, v
kolikor je omogočena dostopnost do prevzemnega mesta. |
Nenaseljeni objekti so objekti, v katerih ni pogojev za občasno ali
stalno bivanje. Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov za nenaseljene
objekte ni obvezno. |
Opuščeni objekti so objekti na katerih je posest opuščena in so
dotrajani, bivanje v njih ni mogoče, nimajo komunalnih priključkov ter
niso v evidencah GURS evidentirani kot stavba. Zbiranje mešanih
komunalnih odpadkov za opuščene objekte ni obvezno. |
(4d) Objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni
rabi (izvirni povzročitelj iz dejavnosti) |
Objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi
uporabljajo samo tipske zabojnike. Lastniki, uporabniki ali upravljavci
objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objektov v javni rabi
morajo biti vključeni oziroma zagotoviti zbiranje mešanih komunalnih
odpadkov z opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse
povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim
praznjenjem zabojnika oziroma pobiranjem teh odpadkov. Minimalna
velikost zabojnika za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, ne glede na
velikost objekta in vrsto opravljanja dejavnosti, je 120 l. Velikost in
število opreme za posamezni objekt določi izvajalec. |
(4e) Uporaba skupnega zabojnika |
Več
gospodinjstev v individualnem ali večstanovanjskem objektu lahko
uporablja skupni zabojnik za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, pri
čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost zabojnika
takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupni zabojnik vanj
odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in
drugim praznjenjem zabojnika oziroma pobiranjem teh odpadkov. |
Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov
razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za
posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence
odvoza za ta objekt. |
V
primeru, da sta v objektu gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja
dejavnost, pri kateri nastajajo mešani komunalni odpadki, lahko
uporabljata skupni zabojnik za zbiranje teh odpadkov, pri čemer mora
biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost zabojnika takšna, da
lahko uporabniki, ki uporabljajo skupni zabojnik vanj odložijo vse
povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim
praznjenjem zabojnika oziroma pobiranjem teh odpadkov. V kolikor ni
možno dogovoriti uporabo skupnih zabojnikov, morajo biti le-ti ločeni. |
Minimalna velikost zabojnika je 120 l razpoložljivega volumna (velja za
gospodinjstvo) ter ustrezni volumen zabojnika za opravljanje dejavnosti,
v kolikor je dejavnost taka, da nastajajo mešani komunalni odpadki.
Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na
podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. |
V
primeru skupnega zabojnika morata biti v zbiranje mešanih komunalnih
odpadkov vključena oba subjekta (gospodinjstvo in pravna oseba). |
(5) Lastništvo opreme za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov. Lastnik
opreme za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov je izvajalec ali
uporabnik. Uporabnik mora v primeru uničenja ali odtujitve opreme po
lastni krivdi, katere lastnik je izvajalec pri izvajalcu prevzeti in
plačati ustrezno drugo opremo. |
|
7.b člen |
|
(zbiranje mešane embalaže) |
|
(1) Za zbiranje mešane embalaže uporabniki lahko uporabljajo tipske
vrečke in/ali tipske zabojnike za zbiranje teh odpadkov, naslednjih
volumnov: |
– vrečke volumna 120 l, |
– zabojnik volumna 120 l, |
– zabojnik volumna 240 l, |
– zabojnik volumna 770 l, |
– zabojnik volumna 1100 l, |
– kontejner volumna 5–10 m3 in |
– kontejner volumna 11–35 m3. |
(2) Vrečke so prozorno modre. Na njih je napis izvajalca in vrste
odpadka: Embalaža ter druga navodila za zbiranje teh odpadkov. |
(3) Zabojniki so zelene barve, pokrovi na zabojniku pa modre barve. Na
zabojniku je nalepka z napisom izvajalca in vrste odpadka: Embalaža. |
Obstoječi zabojniki, ki jih uporabniki že uporabljajo in niso usklajeni
glede vsebine in barve se lahko uporabljajo do njihove izrabe. V tem
primeru morajo biti zabojniki obvezno označeni z ustrezno nalepko z
napisom izvajalca in vrste odpadka: Embalaža. |
(4) Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za zbiranje mešane
embalaže: |
(4a) Individualna gospodinjstva |
Individualna gospodinjstva uporabljajo tipske vrečke ali zabojnike za
zbiranje mešane embalaže. |
Minimalna velikost opreme mora biti takšna, da lahko uporabniki v tipsko
vrečko ali zabojnik odložijo vse povzročene količine mešane embalaže med
enim in drugim pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost opreme je
enaka ali večja kot 20,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na
teden. |
V
primeru, da gospodinjstvo uporablja tipsko vrečko za zbiranje mešane
embalaže in je v gospodinjstvu od 1 do 4 članov prejme minimalno 28
tipskih vrečk na koledarsko leto, 5 ali več člansko gospodinjstvo pa
minimalno 56 tipskih vrečk na koledarsko leto. |
Če v
skupnem individualnem objektu (individualna stavba), biva več oseb,
lahko uporabljajo skupno opremo za zbiranje mešane embalaže, z
upoštevanjem zgoraj navedenega merila. |
(4b) Večstanovanjski objekti |
Večstanovanjski objekti uporabljajo samo tipske zabojnike. Minimalna
velikost zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo
posamezni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine mešane embalaže
med enim in drugim praznjenjem zabojnikov oziroma pobiranjem teh
odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 20,00
litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število
opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in
frekvence odvoza za ta objekt. |
Za
zbiranje mešane embalaže v večstanovanjskih objektih uporabniki lahko
uporabljajo individualno opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi
stanovalci in upravnikom objekta. |
(4c) Objekti za občasno bivanje, nenaseljeni in opuščeni objekti
(izvirni povzročitelj iz gospodinjstva) |
Objekt za občasno bivanje je objekt, v katerem ni stalno ali začasno
prijavljena nobena oseba in v katerem ni stalno naseljena nobena oseba,
ampak je le v občasni uporabi (npr. počitniška hiša). V sistem zbiranja
mešane embalaže mora biti objekt za občasno bivanje vključen, pri čemer
mora pri izvajalcu naročiti minimalno 13 kom tipskih vrečk za zbiranje
mešane embalaže na koledarsko leto, lahko pa ima tipski zabojnik za
zbiranje mešane embalaže, v kolikor je omogočena dostopnost do
prevzemnega mesta. |
Nenaseljeni objekti so objekti, v katerih ni pogojev za občasno ali
stalno bivanje. Zbiranje mešane embalaže za nenaseljene objekte ni
obvezno. |
Opuščeni objekti so objekti na katerih je posest opuščena in so
dotrajani, bivanje v njih ni mogoče, nimajo komunalnih priključkov ter
niso v evidencah GURS evidentirani kot stavba. Zbiranje mešane embalaže
za opuščene objekte ni obvezno. |
(4d) Objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni
rabi (izvirni povzročitelj iz dejavnosti) |
Objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi
uporabljajo samo tipske zabojnike. Lastniki, uporabniki ali upravljavci
objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objektov v javni
rabi, ki izvajajo dejavnosti in storitve pri katerih nastaja mešana
embalaža morajo biti vključeni oziroma zagotoviti zbiranje mešane
embalaže z opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse
povzročene količine mešane embalaže med enim in drugim praznjenjem
zabojnika oziroma pobiranjem teh odpadkov. |
Minimalna velikost zabojnika za zbiranje mešane embalaže, ne glede na
velikost objekta in vrsto opravljanja dejavnosti, je 120 l. Velikost in
število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih
meril in frekvence odvoza za ta objekt. |
(4e) Uporaba skupnega zabojnika |
Več
gospodinjstev v individualnem ali večstanovanjskem objektu lahko
uporablja skupno opremo za zbiranje mešane embalaže, pri čemer mora biti
izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost opreme takšna, da lahko
uporabniki, ki uporabljajo skupno opremo vanjo odložijo vse povzročene
količine mešane embalaže med enim in drugim praznjenjem zabojnikov
oziroma pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali
večja kot 20,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. |
Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na
podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. |
V
primeru, da sta v objektu gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja
dejavnost, pri kateri nastaja mešana embalaža, lahko uporabljata skupno
opremo zabojnik minimalne velikosti 240 l. Velikost in število opreme za
posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence
odvoza za ta objekt. V kolikor ni možno dogovoriti uporabo skupnih
zabojnikov, morajo biti le ti ločeni. |
(5) Lastništvo opreme za zbiranje mešane embalaže. Lastnik opreme za
zbiranje mešane embalaže je izvajalec ali uporabnik. Uporabnik mora v
primeru uničenja ali odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik
je izvajalec, pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno novo opremo. |
|
7.c člen |
|
(zbiranje biorazgradljivih odpadkov) |
|
(1) Za zbiranje biorazgradljivih odpadkov uporabniki lahko uporabljajo
tipske zabojnike za zbiranje biorazgradljivih odpadkov, naslednjih
volumnov: |
– zabojnik volumna 120 l, |
– zabojnik volumna 240 l, |
– zabojnik volumna 770 l, |
– zabojnik volumna 1100 l, |
– kontejner volumna 5–10 m3 in |
– kontejner volumna 11–35 m3. |
(2) Zabojniki in pokrovi so rjave barve. Na zabojniku je nalepka z
napisom izvajalca in vrste odpadka: Biorazgradljivi odpadki. |
(3) Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za zbiranje
biorazgradljivih odpadkov: |
(3a) Individualna gospodinjstva |
Minimalna velikost zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki vanj
odložijo vse povzročene količine biorazgradljivih odpadkov med enim in
drugim praznjenjem zabojnika oziroma pobiranjem teh odpadkov. Minimalna
velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega
volumna na osebo na teden. |
Če v
skupnem individualnem objektu (individualna stavba), biva več oseb,
lahko uporabljajo skupno opremo za zbiranje biorazgradljivih odpadkov, z
upoštevanjem zgoraj navedenega merila. |
(3b) Večstanovanjski objekti |
Minimalna velikost zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki
uporabljajo posamezni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine
biorazgradljivih odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika
oziroma pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka
ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden.
Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na
podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. Za zbiranje
biorazgradljivih odpadkov v večstanovanjskih objektih uporabniki lahko
uporabljajo individualno opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi
stanovalci in upravnikom objekta. |
(3c) Objekti za občasno bivanje, nenaseljeni in opuščeni objekti |
Zbiranje biorazgradljivih odpadkov v objektih za občasno bivanje
(počitniška hiša), v nenaseljenih in opuščenih objektih ni obvezno. |
(3d) Objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni
rabi (izvirni povzročitelj iz dejavnosti) |
Lastniki, uporabniki ali upravljavci objektov proizvodnih in storitvenih
dejavnosti ter objektov v javni rabi, ki izvajajo dejavnosti in storitve
pri katerih nastajajo biorazgradljivi odpadki morajo biti vključeni
oziroma zagotoviti zbiranje biorazgradljivih odpadkov z opremo, ki je
tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine
biorazgradljivih odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika
oziroma pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika za
zbiranje biorazgradljivih odpadkov, ne glede na velikost objekta in
vrsto opravljanja dejavnosti, je 120 l. Velikost in število opreme za
posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence
odvoza za ta objekt. |
(3e) Uporaba skupnega zabojnika |
Več
gospodinjstev v individualnem ali večstanovanjskem objektu lahko
uporablja skupni zabojnik za zbiranje biorazgradljivih odpadkov, pri
čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost zabojnika
takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupni zabojnik vanj
odložijo vse povzročene količine biorazgradljivih odpadkov med enim in
drugim praznjenjem zabojnika oziroma pobiranjem teh odpadkov. Minimalna
velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega
volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni
objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za
ta objekt. V primeru, da sta v objektu gospodinjstvo in opravljanje
dejavnosti, lahko uporabljata skupni zabojnik za zbiranje
biorazgradljivih odpadkov, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je
minimalna velikost zabojnika takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo
skupni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine biorazgradljivih
odpadkov med enim in drugim praznjenjem. Minimalna velikost zabojnika je
enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na
teden (velja za gospodinjstvo) ter ustrezni volumen zabojnika za
opravljanje dejavnosti, v kolikor je dejavnost taka, da nastajajo
biorazgradljivi odpadki. Dokončno velikost in število opreme za
posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence
odvoza ta objekt. |
V
primeru skupnega zabojnika morata biti v zbiranje biorazgradljivih
odpadkov prijavljena oba subjekta (gospodinjstvo in pravna oseba). V
primeru, da je v objektu gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja
dejavnost pri kateri nastajajo biorazgradljivi odpadki, mora pravna
oseba uporabljati opremo za zbiranje biorazgradljivih odpadkov,
gospodinjstvo pa lahko te odpadke lastno kompostira. V kolikor ni možno
dogovoriti uporabo skupnih zabojnikov, morajo biti le ti ločeni. |
(4) Lastništvo opreme za zbiranje biorazgradljivih odpadkov. Lastnik
opreme za zbiranje biorazgradljivih odpadkov je izvajalec javne službe.
Uporabnik mora v primeru uničenja ali odtujitve opreme po lastni krivdi,
katere lastnik je izvajalec, pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno
drugo opremo. |
|
7.d člen |
|
(zbiranje papirja in kartona) |
|
(1) Za zbiranje papirja in kartona uporabniki lahko uporabljajo tipske
zabojnike za zbiranje teh odpadkov, naslednjih volumnov: |
– zabojnik volumna 120 l, |
– zabojnik volumna 240 l, |
– zabojnik volumna 770 l, |
– zabojnik volumna 1100 l, |
– kontejner volumna 5–10 m3 in |
– kontejner volumna 11–35 m3. |
(2) Zabojnikiso zelene barve, pokrovi pa rdeče barve. Na zabojniku je
nalepka z napisom izvajalca in vrste odpadka: Papir in karton. |
Obstoječi zabojniki, ki jih uporabniki že uporabljajo in niso usklajeni
glede vsebine in barve se lahko uporabljajo do njihove izrabe. V tem
primeru morajo biti zabojniki obvezno označeni z ustrezno nalepko z
napisom izvajalca in vrste odpadka: Papir in karton. |
(3) Merila za določanje izhodiščnega volumna zabojnika za zbiranje
papirja in kartona: |
(3a) Individualna gospodinjstva |
Minimalna velikost opreme mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki
uporabljajo zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine papirja in
kartona med enim in drugim praznjenjem zabojnika oziroma pobiranjem teh
odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 10,00 litrov
razpoložljivega volumna na osebo na teden. |
Če v
skupnem individualnem objektu (individualna stavba), biva več oseb,
lahko uporabljajo skupno opremo za zbiranje papirja in kartona, z
upoštevanjem zgoraj navedenega merila. |
Individualna gospodinjstva lahko za oddajo uporabljajo tudi lastne
posode (teža pripravljenih odpadkov mora biti primerna za praznjenje). |
(3b) Večstanovanjski objekti |
Gospodinjstva v večstanovanjskih objektih uporabljajo tipske zabojnike. |
Minimalna velikost zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki
uporabljajo posamezni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine
papirja in kartona med enim in drugim praznjenjem oziroma pobiranjem teh
odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00
litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. |
Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na
podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. |
Za
zbiranje papirja in kartona v večstanovanjskih objektih uporabniki lahko
uporabljajo individualno opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi
stanovalci in upravnikom objekta. |
(3c) Objekti za občasno bivanje, nenaseljeni objekti, opuščeni objekti |
Zbiranje papirja in kartona v objektih za občasno bivanje (počitniška
hiša), v nenaseljenih in opuščenih objektih ni obvezno. |
(3d) Objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni
rabi (izvirni povzročitelj iz dejavnosti) |
Objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi
uporabljajo samo tipske zabojnike. Lastniki, uporabniki ali upravljavci
objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objektov v javni
rabi, ki izvajajo dejavnosti in storitve pri katerih nastaja papir
morajo biti vključeni oziroma zagotoviti zbiranje papirja in kartona z
opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene
količine papirja in kartona med enim in drugim praznjenjem oziroma
pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika za zbiranje
papirja in kartona, ne glede na velikost objekta in vrsto opravljanja
dejavnosti, je 120 l. Velikost in število opreme za posamezni objekt
določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta
objekt. |
(3e) Uporaba skupnega zabojnika |
Več
gospodinjstev v individualnem ali večstanovanjskem objektu lahko
uporablja skupni zabojnik za zbiranje papirja in kartona, pri čemer mora
biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost zabojnika takšna, da
lahko uporabniki, ki uporabljajo skupni zabojnik vanj odložijo vse
povzročene količine papirja in kartona med enim in drugim praznjenjem
oziroma pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka
ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden.
Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na
podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. |
V
primeru, da je v objektu gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja
dejavnost pri kateri nastaja papir in karton, lahko uporabljata skupno
opremo, in sicer zabojnik minimalne velikosti 240 l. Velikost in število
opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in
frekvence odvoza za ta objekt. V kolikor ni možno dogovoriti uporabo
skupnih zabojnikov, morajo biti le-ti ločeni. |
(4) Lastništvo opreme za zbiranje papirja in kartona. Lastnik opreme za
zbiranje papirja in kartona je izvajalec javne službe ali uporabnik.
Uporabnik mora v primeru uničenja ali odtujitve opreme po lastni krivdi,
katere lastnik je izvajalec, pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno
novo opremo. |
|
7.e člen |
|
(zbiranje steklene embalaže) |
|
(1) Za zbiranje steklene embalaže uporabniki lahko uporabljajo tipske
zabojnike za zbiranje teh odpadkov, naslednjih volumnov: |
– zabojnik volumna 120 l, |
– zabojnik volumna 240 l, |
– zabojnik volumna 770 l, |
– zabojnik volumna 1100 l, |
– kontejner volumna 5–10 m3. |
(2) Zabojniki so zelene barve, pokrovi na zabojniku pa bele barve. Na
zabojniku je nalepka z napisom izvajalca in vrste odpadka: Steklena
embalaža. |
(3) Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za zbiranje steklene
embalaže: |
(3a) Individualna gospodinjstva |
Minimalna velikost opreme mora biti takšna, da lahko uporabniki v tipski
zabojnik odložijo vse povzročene količine steklene embalaže med enim in
drugim pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali
večja kot 3,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. |
Če v
skupnem individualnem objektu (individualna stavba), biva več oseb,
lahko uporabljajo skupno opremo za zbiranje mešane embalaže, z
upoštevanjem zgoraj navedenega merila. |
Individualna gospodinjstva lahko za oddajo uporabljajo tudi lastne
posode (teža pripravljenih odpadkov mora biti primerna za praznjenje). |
(3b) Večstanovanjski objekti |
Večstanovanjski objekti uporabljajo samo tipske zabojnike. |
Minimalna velikost zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki
uporabljajo posamezni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine
steklene embalaže med enim in drugim praznjenjem zabojnikov oziroma
pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja
kot 3,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in
število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih
meril in frekvence odvoza za ta objekt. |
Za
zbiranje steklene embalaže v večstanovanjskih objektih uporabniki lahko
uporabljajo individualno opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi
stanovalci in upravnikom objekta. |
(3c) Objekti za občasno bivanje, nenaseljeni in opuščeni objekti |
Zbiranje steklene embalaže v objektih za občasno bivanje (počitniška
hiša), nenaseljenih in opuščenih objektih ni obvezno. |
(3d) Objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni
rabi (izvirni povzročitelj iz dejavnosti) |
Objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi
uporabljajo samo tipske zabojnike. Lastniki, uporabniki ali upravljavci
objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objektov v javni
rabi, ki izvajajo dejavnosti in storitve pri katerih nastaja steklena
embalaža morajo biti vključeni oziroma zagotoviti zbiranje steklene
embalaže z opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse
povzročene količine steklene embalaže med enim in drugim praznjenjem
zabojnika oziroma pobiranjem teh odpadkov. |
Minimalna velikost zabojnika za zbiranje steklene embalaže, ne glede na
velikost objekta in vrsto opravljanja dejavnosti, je 120 l. Velikost in
število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih
meril in frekvence odvoza za ta objekt. |
(3e) Uporaba skupnega zabojnika |
Več
gospodinjstev v individualnem ali večstanovanjskem objektu lahko
uporablja skupno opremo za zbiranje steklene embalaže, pri čemer mora
biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost opreme takšna, da lahko
uporabniki, ki uporabljajo skupno opremo vanjo odložijo vse povzročene
količine steklene embalaže med enim in drugim praznjenjem zabojnikov
oziroma pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali
večja kot 3,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. |
Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na
podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. |
V
primeru, da sta v objektu gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja
dejavnost, pri kateri nastaja steklena embalaža, lahko uporabljata
skupno opremo, in sicer zabojnik minimalne velikosti 120 l. Velikost in
število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih
meril in frekvence odvoza za ta objekt. V kolikor ni možno dogovoriti
uporabo skupnih zabojnikov, morajo biti le-ti ločeni. |
(4) Lastništvo opreme za zbiranje steklene embalaže. Lastnik opreme za
zbiranje steklene embalaže je izvajalec ali uporabnik. Uporabnik mora v
primeru uničenja ali odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik
je izvajalec, pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno novo opremo. |
|
8. člen |
|
(spremenjene količine odpadkov) |
|
(1) Če
količine odpadne embalaže ali mešanih komunalnih odpadkov občasno
presegajo prostornino opreme za zbiranje, ki jo uporablja uporabnik, si
uporabnik pri izvajalcu proti plačilu priskrbi tipizirane vreče za
odpadke. |
(2) Če količine odpadne embalaže in mešanih komunalnih odpadkov redno
presegajo ali ne dosegajo prostornine obstoječe opreme za zbiranje
odpadkov, ki jo uporablja uporabnik, lahko izvajalec na predlog
uporabnika ali sam na podlagi lastnih ugotovitev zamenja obstoječo
opremo, vendar le do najmanjšega možnega volumna, določenega s Tehničnim
pravilnikom. |
|
4. Podrobnejša vsebina katastra zbirnih
in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov |
|
9. člen |
|
(podrobnejše vsebine katastrov) |
|
(1) Izvajalec
vodi register in kataster podatkov, ki obsegata: |
– register prevzemnih mest za izvirne povzročitelje iz gospodinjstva (v
individualnih objektih in uporabnikih skupnih odjemnih mest), |
– register prevzemnih mest za izvirne povzročitelje iz dejavnosti, |
– register in kataster zbirnega centra. |
(2) Podatki, ki se vodijo, se dopolnjujejo redno, najmanj pa enkrat
letno. |
(3) Register prevzemnih mest vsebuje naslednje podatke: |
Izvirni povzročitelj iz gospodinjstva: |
– ime in priimek ter naslov nosilca gospodinjstva (naslovnik), |
– ime in priimek ter naslov plačnika storitev (plačnik), |
– število uporabnikov, ki gravitirajo na zbirno mesto (število članov
gospodinjstva), |
– vrsta odpadka, ki se zbira ter tip, volumen in število opreme za
zbiranje posameznih vrst odpadkov, |
– podatki o lastništvu opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov. |
Izvirni povzročitelj iz dejavnosti: |
– naziv in naslov povzročitelja (naslovnik), |
– naziv in naslov plačnika storitev (plačnik), |
– vrsta odpadka, ki se zbira ter tip, volumen in število opreme za
zbiranje posameznih vrst odpadkov, |
– podatki o lastništvu opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov. |
(4) Register in kataster zbirnega centra vsebujeta naslednje podatke: |
– lokacije zbirnega centra (Gauss - Krügerjeve koordinate), |
– vrsta odpadka, ki se zbira ter tip, volumen in število opreme za
zbiranje posameznih vrst odpadkov in |
– podatki o lastništvu opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov. |
|
5. Drugi pogoji glede minimalnih
oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s
predpisi in nemoteno opravljanje javne službe |
|
10. člen |
|
(tehnologije zbiranja komunalnih
odpadkov) |
|
(1) V
Občini Slovenske Konjice se odpadki zbirajo ločeno na več
načinov/tehnologij, odvisno od vrste in značilnosti odpadkov ter
značilnosti naselij. Uporabniki obvezno ločujejo odpadke na izvoru,
izvajalec pa jih prevzema na način oziroma s tehnologijo, ki velja za
območje oziroma naselje, v katerem nastajajo odpadki. |
(2) Zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« je osnovna
tehnologija zbiranja odpadkov pri uporabnikih. Primerna je predvsem za
zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, embalaže, biorazgradljivih
odpadkov, papirja in kartona ter steklene embalaže. |
(3) Zbiranje – prevzem odpadkov se pri povzročiteljih komunalnih
odpadkov izvaja s: |
–
specialnim komunalnim vozilom (komunalno vozilo za prevzemanje odpadkov
v zabojnikih volumna od 120 do 1.100 litrov in) |
–
specialnim komunalnim vozilom (nakladalcem za prevzemanje odpadkov v
zabojnikih volumna od 3,0 do 10,0 m³). |
(4) Zbiranje odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij je osnovna
tehnologija ločenega zbiranja odpadkov po geografsko zaključenih
skupinah uporabnikov. Primerna je za strnjeno naseljena območja in za
ločeno zbiranje odpadkov na redkeje poseljenih območjih. Zbiralnice
ločenih frakcij so lahko stacionarne ali premične. Stacionarne
zbiralnice ločenih frakcij se uporabljajo za stalno zbiranje nenevarnih
ločenih frakcij komunalnih odpadkov, premične pa za občasno zbiranje
nevarnih frakcij komunalnih odpadkov iz gospodinjstev. |
Zbiranje – prevzem odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij se izvaja s
specialnim komunalnim vozilom (komunalnim vozilom za prevzemanje
odpadkov v klasičnih zabojnikih volumna od 120 do 1.100 litrov). |
(5) Akcija zbiranja odpadkov je tehnologija enkratnega zbiranja
odpadkov, ki lahko temelji na tehnologiji zbiranja »od vrat do vrat« ali
premični zbiralnici ločenih frakcij. Akcije se lahko izvajajo na klic
ali pa so datumsko natančno načrtovane za posamezno poselitveno območje
s koledarjem zbiranja komunalnih odpadkov. Tehnologija akcije zbiranja
odpadkov se uporablja za zbiranje večjih kosovnih odpadkov in zbiranje
nevarnih frakcij komunalnih odpadkov. |
(6)
Zbiranje – prevzem odpadkov v akcijah zbiranja odpadkov se izvaja s: |
–
specialnim komunalnim vozilom (nakladalcem za prevzemanje odpadkov v
zabojnikih volumna od 3,0 do 10,0 m³) |
–
specialnim komunalnim vozilom (abrol nakladalcem, opremljenim z mehansko
roko in zvezdo za nakladanje odpadkov) in |
–
premično zbiralnico nevarnih odpadkov. |
(7) Zbiranje odpadkov v zbirnem centru je tehnologija zbiranja vseh vrst
odpadkov in tistih vrst odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati ali kako
drugače predelati ali obdelati in je edina možna končna oskrba odlaganje
na odlagališčih. Uporabnik sam pripelje odpadke v zbirni center in jih
razvrsti v ustrezno označene zabojnike. |
|
11. člen |
|
(tehnologije, pogoji in načini ločenega
zbiranja odpadkov) |
|
(1) V
skladu s predpisi s področja varstva okolja je obvezno ločevanje
odpadkov na izvoru – pri uporabnikih. |
(2) Izvajalec javne službe v okviru javne službe zbiranja komunalnih
odpadkov in oddajanja v nadaljnje ravnanje skladno s hierarhijo ravnanja
z odpadki zagotavlja: |
1. zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat, |
2. zbiranje kosovnih odpadkov na poziv uporabnika, |
3. zbiranje komunalnih odpadkov v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah, |
4. zbiranje odpadkov v zbirnem centru, |
5. predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v
zbirnem centru, |
6. izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov, |
7. oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje, |
8. ozaveščanje in obveščanje uporabnikov. |
|
12. člen |
|
(dinamika zbiranj po posameznih
kategorijah odpadkov) |
|
(1) Dinamike
prevzemanja posameznih vrst odpadkov so odvisne od vrste odpadka (glede
na materialno strukturo, biorazgradljivost, nevarne sestavine odpadkov
…) ter nastajajoče količine za racionalni prevoz s predvidenim prevoznim
sredstvom, in sicer: |
Vrsta komunalnega odpadka |
Minimalno število (frekvenca) odvozov |
– mešani komunalni odpadki |
1 x štiri tedne (individualni objekti)
1 x dva tedna (večstanovanjski objekti) |
– odpadna mešana embalaža |
1 x dva tedna |
– biorazgradljivi odpadki |
1 x teden (od 1. aprila do 30. novembra)
1 x dva tedna (od 1. decembra do 31. marca) |
– steklena embalaža |
1 x dva meseca |
– papirna in kartonska embalaža |
1 x dva meseca |
– nevarni odpadki |
1 x letno |
– kosovni odpadki |
1 x letno na podlagi naročila uporabnika |
(2) Navedene dinamike odvozov so osnovne oziroma izhodiščne frekvence.
Za posamezne strukture povzročiteljev so lahko tudi drugačne frekvence
(na podlagi dogovora med povzročiteljem odpadkov in izvajalcem). |
(3) Na podlagi frekvenc odvozov se izdela letni terminski plan oziroma
koledar odvozov odpadkov, ki ga povzročitelji odpadkov prejmejo
najkasneje do 31. decembra za naslednje koledarsko leto. |
(4) Obratovanje zbirnega centra je vsak delovnik med ponedeljkom in
petkom ter ob sobotah v skladu s poslovnim časom. |
|
13. člen |
|
(zbiralnice ločenih frakcij – skupna
odjemna mesta) |
|
(1) Zbiranje
odpadkov na skupnih odjemnih mestih je osnovni način ločenega zbiranja
odpadkov po geografsko zaključenih skupinah uporabnikov in pri
večstanovanjskih objektih. Primerna je za strnjeno naseljena območja
(večstanovanjski objekti) in za ločeno zbiranje odpadkov na redkeje
poseljenih območjih. |
(2) Na zbiralnicah ločenih frakcij se zagotavlja prevzem naslednjih
ločenih frakcij: |
– papir in drobna lepenka, embalaža iz papirja ali lepenke, |
– embalaža iz stekla, |
– mešana embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov, |
– biorazgradljivih odpadkov (v strnjeno naseljenih območjih
večstanovanjskih objektov) in |
–
ostanek mešanih komunalnih odpadkov. |
(3) Zbiralnice ločenih frakcij so urejena prevzemna mesta, velikosti 6 m
x 1,5 m, oziroma 3 m x 3 m, odvisno od variante postavitve zabojnikov in
števila uporabnikov. Prevzemna mesta so utrjena z betonom in od ostalega
zemljišča ločena z robniki ter ograjena z ograjo in nameščeno
ključavnico. |
(4) Zabojniki na zbiralnicah morajo biti opremljeni z navodili kaj vanje
sodi in kaj ne, podrobneje pa o tem izvajalec uporabnike obvešča v
okviru obveščanja in izobraževanja. |
|
14. člen |
|
(ravnanje s kosovnimi odpadki) |
|
(1) Prevzemanje
in odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev se izvaja po sistemu »od
vrat do vrat«, 1-krat letno na klic, brezplačno do količine 5 m3. |
(2) Prevzemna mesta kosovnih odpadkov so ista, kot so prevzemna mesta za
prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov (velja za individualna
gospodinjstva). |
(3) Gospodinjstva v večstanovanjskih stavbah zbirajo kosovne odpadke v
nastavljenih kontejnerjih ali na prevzemnih mestih ostalih odpadkov v
skladu s dogovorom ob naročilu. |
(4) Povzročitelji morajo kosovne odpadke odložiti na prevzemno mesto ali
jih odložiti v kontejner, na dan njihovega prevzemanja, do 6.00 ure
zjutraj v skladu s dogovorom ob naročilu. |
(5) V primeru, da so na prevzemnem mestu odpadki, ki niso kosovni
odpadki, jih izvajalec ni dolžan prevzeti. Če izvajalec ne prevzame
odpadkov, ki niso kosovni odpadki, jih mora povzročitelj odstraniti s
prevzemnega mesta v 24 urah, po določenem terminu za zbiranje kosovnih
odpadkov. |
(6) Povzročitelji lahko kosovne odpadke tudi sami pripeljejo in
prepustijo v zbirnem centru. |
|
15. člen |
|
(akcija zbiranja nevarnih odpadkov) |
|
(1) Izvajalec
najmanj enkrat letno s posebno prilagojeno in opremljeno premično
zbiralnico, organizira akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz
gospodinjstev. |
(2) O terminu, načinu in lokacijah zbiranja nevarnih odpadkov mora
izvajalec uporabnike z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen
način, obvestiti najmanj 14 dni pred zbiranjem. |
(3) Uporabniki iz gospodinjstev lahko nevarne odpadke v manjših
količinah oddajo tudi v zbirnem centru. |
(4) Prevzemanje nevarnih frakcij s premično zbiralnico se organizira na
prevzemnih mestih, ki so skupna za več gospodinjstev. |
|
16. člen |
|
(pranje zabojnikov) |
|
(1) Izvajalec
izvaja pranje zabojnikov za zbiranje biorazgradljivih odpadkov v okviru
storitev javne službe zbiranja biorazgradljivih odpadkov. |
(2) Pranje se izvaja 1-krat letno, in sicer v poletnih mesecih
koledarskega leta. |
(3) Izvajalec izvaja pranje zabojnikov z opremo, ki omogoča pranje
zabojnika na mestu prevzemanja odpadkov ter pri tem ne vpliva na bivalno
okolje. Odplake, ki nastanejo pri čistilnem procesu, mora zajeti in z
njimi ravnati v skladu z veljavno zakonodajo. |
(4) O terminu pranja zabojnikov za zbiranje biorazgradljivih
razgradljivih odpadkov bodo povzročitelji obveščeni vsaj 14 dni pred
njihovim pranjem. |
(5) Vsak povzročitelj mora skrbeti za čistočo in urejenost zabojnikov in
svojega odjemnega mesta. |
|
17. člen |
|
(dobava tipskih vrečk za zbiranje
posameznih vrst odpadkov) |
|
(1) V
tipskih vrečkah izvajalca se zagotavlja zbiranje mešanih komunalnih
odpadkov, mešane embalaže. Pogoje za zbiranje določata odlok in ta
pravilnik. |
(2) Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in mešane embalaže v tipskih
vrečkah je lahko redno (kot embalaža za zbiranje teh odpadkov) in
izredno (ob povečanih količinah teh odpadkov). |
(3) V primeru rednega zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, mešane
embalaže dostavo vrečk zagotavlja izvajalec, enkrat letno, na podlagi
seznama strank (povzročiteljev odpadkov), ki te odpadke zbirajo v
tipskih vrečkah. Dostava vrečk se zagotavlja brez predhodne najave
povzročitelja odpadkov in ni posebej plačljiva. |
(4) V primeru izrednega zbiranja mešanih komunalnih odpadkov in mešane
embalaže, si povzročitelji lahko zagotovijo tipske vrečke, tako, da: |
– jih sami dvignejo na sedežu podjetja izvajalca v Slovenskih Konjicah,
Celjska cesta 3 ali na lokaciji Centra za ravnanje z odpadki, Prežigal
9, Slovenske Konjice |
– dostavo naročijo po telefonu: 03/7580470 ali |
– sporočijo po e-pošti: jkp.konjice@siol.net. |
Dodatne tipske vrečke za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in mešane
embalaže so plačljive (v ceno je vključen nabavni strošek vrečke,
strošek dostave ter odstranjevanje odpadkov). |
|
6. Javne prireditve in čistilne akcije |
|
18. člen |
|
(javne prireditve, čistilne akcije in
začasna prodajna mesta) |
|
(1) Organizatorji
prireditev na prostem, na katerih potekajo dejavnosti organizatorja ali
udeležencev, pri katerih nastajajo odpadki, morajo najmanj 8 dni pred
prireditvijo o tem obvestiti izvajalca. Pri prijavljanju prireditve
morajo predložiti načrt prireditvenega prostora, v katerem je razvidno,
da bo zagotovil zbirno mesto z ustreznimi posodami za ločeno zbiranje
odpadkov, skladno s Tehničnim pravilnikom. |
(2) Velikost in število ustrezno označenih zabojnikov ali vrečk določi
in zagotovi izvajalec izkustveno glede na vrsto prireditve in na
pričakovano število udeležencev. Ne glede na to je minimalna količina
odpadkov, za katere izvajalec zagotavlja storitev, 240 litrov za
posamezno frakcijo, ki jo je obvezno zbirati ločeno na izvoru nastanka
odpadka skladno s Tehničnim pravilnikom. |
(3) Za prireditve s strežbo hrane in pijače je organizator dolžan sam
poskrbeti za ustrezno ravnanje z biorazgradljivimi odpadki iz dejavnosti
gostinstva skladno s predpisi, ki urejajo to frakcijo odpadkov. |
(4) Organizator prireditve mora po koncu prireditve vse zbrane odpadke,
razen biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov, predati izvajalcu. |
(5) Stroške najema zabojnikov in prevzema odpadkov nosi organizator
prireditve. |
(6) Organizatorji čistilnih akcij in sponzorji oziroma financerji
čistilne akcije morajo v primeru, če bo izvajalec sodeloval pri izvedbi
čistilne akcije, najmanj 8 dni pred načrtovano akcijo z izvajalcem
skleniti dogovor o poteku akcije, načinu obdelave in odstranjevanja
odpadkov ter predvidenih stroških in plačniku stroškov. Stroški čistilne
akcije ne smejo bremeniti stroškov gospodarskih javnih služb s področja
ravnanja z odpadki. |
(7) Izvajalci dejavnosti na začasnih prodajnih mestih si morajo v
obdobju izvajanja dejavnosti priskrbeti posode oziroma vreče glede na
vrsto dejavnosti, ki jo izvajajo. |
|
19. člen |
|
(gradbišča) |
|
Investitorji oziroma izvajalci novogradenj ali obnov so tudi uporabniki
po tem Tehničnem pravilniku, kar pomeni, da izvajalec storitev javne
službe za potrebe delovanja gradbišča priskrbi potrebno opremo za
zbiranje komunalnih odpadkov. Investitor oziroma izvajalec novogradnje
ali obnove mora izvajalcu storitev javne službe pred pričetkom gradnje
sporočiti podatke o potrebah po opremi za zbiranje odpadkov. |
|
7. Obračun storitev ravnanja z odpadki |
|
20. člen |
|
(oblikovanje cen) |
|
(1) Cene
storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega
predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb
varstva okolja. |
(2) Predlog za oblikovanje cen pripravi izvajalec, potrdi pa pristojni
organ občine. |
(3) Ceno opravljanja storitve javne službe so dolžni plačevati vsi
povzročitelji. |
(4) Cena opravljanja storitev javne službe se obračuna na podlagi
opravljenih storitev. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno
ugotavlja dejansko količino opravljenih storitev. |
|
8. Reklamacijski postopek |
|
21. člen |
|
(reklamacije) |
|
(1) Uporabnik
se lahko pritoži na izvajanje storitve in sicer na pravilnost in/ali
pravočasnost opravljene storitve. Reklamacijo lahko poda po telefonu,
osebno pri pristojni osebi na sedežu ali poslovni enoti izvajalca in
pisno po klasični ali elektronski pošti. |
(2) O vsaki pritožbi pristojna oseba napiše uradni zaznamek, v katerem
zapiše predmet pritožbe ter dogovorjeno rešitev, oziroma ali sta z
uporabnikom razrešila predmet pritožbe. Uradni zaznamek oziroma povratna
informacija o rešitvi pritožbe se posreduje uporabniku na njegovo
izrecno zahtevo. |
(3) V primeru, če uporabnik ocenjuje, da njegova pritožba ni bila
ustrezno rešena, naslovi pisno pritožbo z natančnimi podatki o predmetu
pritožbe na sedež izvajalca. Izvajalec pisno odloči o reklamaciji v roku
15 dni od datuma prejema reklamacije. |
(4) V primeru, če se pritožba uporabnika nanaša na določitev prevzemnega
mesta, skladno z Odlokom in določili tega Pravilnika, izvajalec
posreduje pritožbo uporabnika in svoj predlog rešitve z utemeljitvijo v
odločanje in dokončno določitev prevzemnega mesta pristojnemu organu
občinske uprave. |
(5) Uporabnik lahko poda pisni ugovor na izdani račun (reklamacija
računa) v 8 dneh od dneva prejema računa. Vloženi ugovor ne vpliva na
zapadlost računa. V primeru, če se ugovor nanaša na obračun storitev in
izvajalec v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen,
izstavi uporabniku dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost
utemeljenega ugovora. V primeru, če se ugovor nanaša na podatke, ki so
podlaga za obračun storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov ali
odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov,
izvajalec odstopi reševanje ugovora izvajalcu storitev obdelave mešanih
komunalnih odpadkov ali izvajalcu storitev odlaganja ostankov predelave
ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. |
|
9. Izterjava |
|
22. člen |
|
(izterjava) |
|
V
primeru neplačil se izterjava vrši v skladu z zakonom. |
|
10. Nadzor na terenu |
|
23. člen |
|
(vizualna kontrola in svetovalni nadzor
na terenu) |
|
(1) Vizualno kontrolo, z namenom ugotavljanja ustreznosti vsebine
odpadkov v zabojnikih ali vrečah, izvaja izvajalec na prevzemnih mestih
in v zbirnem centru. |
(2) Na prevzemnih mestih izvajalec preverja ustreznost vsebine odpadkov
v zabojnikih ali vrečah. V primeru, da so odpadki nepravilno zbrani
nalepi izvajalec nalepko »NEPRAVILNO ZBRANI ODPADKI«. Povzročitelj mora
vsebino ustrezno ločiti in oddati pri naslednjem odvozu. |
(3) Svetovalni nadzor se izvaja mesečno pri naključno izbranih
prevzemnih mestih in na prevzemnih mestih, ki so že prejela nalepko o
neustrezno zbranih odpadkih. |
(4) V primeru, da se pri ponovnem preverjanju ugotovi nepravilnost
vsebine odpadkov v zabojniku ali vreči, se primer preda inšpekcijskemu
nadzoru. |
|
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
24. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
Z
dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Tehnični pravilnik o
zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov v Občini Slovenske Konjice
(Uradni list RS, št. 46/14). |
|
25. člen |
|
(prehodno obdobje) |
|
(1) Izvajalec mora zagotoviti izvajanje določb tega pravilnika
najkasneje do 15. 7. 2019. |
(2) Izvajalec opremi prevzemna mesta z zabojniki v skladu s prvim
odstavkom 7.b člena in prvim odstavkom 7.d člena ob prvi menjavi
zabojnika oziroma najpozneje do 31. decembra 2025. |
|
26. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Tehnični pravilnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 007-0011/2018(126) |
Slovenske Konjice, dne
27. septembra 2018 |
|
Župan |
Občine Slovenske Konjice |
Miran Gorinšek l.r. |