Na podlagi 92. člena
Poslovnika občinskega sveta (Uradni list RS,
št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 4. redni seji
dne 21. 4. 2015 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o sprejetju
prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje Občine Slovenska
Bistrica-1, ki obsega: |
– Odlok o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno
območje Občine Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 29/89, z dne 31.
8. 1989), |
– Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o sprejetju prostorskih
ureditvenih pogojev za celotno območje Občine Slovenska Bistrica (Uradni
list RS, št. 43/92, z dne 5. 9. 1992), |
– Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o sprejetju prostorskih
ureditvenih pogojev za celotno območje Občine Slovenska Bistrica (Uradni
list RS, št. 3/93, z dne 15. 1. 1993), |
– Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o sprejetju prostorskih
ureditvenih pogojev za celotno območje Občine Slovenska Bistrica (Uradni
list RS, št. 35/94, z dne 17. 6. 1994), |
–
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju
prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje Občine Slovenska
Bistrica (Uradni list RS, št. 5/00, z dne 21. 1. 2000), |
–
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju
prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje Občine Slovenska
Bistrica (Uradni list RS, št. 45/00, z dne 27. 5. 2000), |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju
prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje Občine Slovenska
Bistrica (Uradni list RS, št. 53/11, z dne 1. 7. 2011), |
–
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju
prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje Občine Slovenska
Bistrica (Uradni list RS, št. 88/11, z dne 4. 11. 2011), |
–
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju
prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje Občine Slovenska
Bistrica (Uradni list RS, št. 2/15, z dne 9. 1. 2015). |
|
Št. 9000-8/2015-6-0203 |
Slovenska Bistrica, dne 21. aprila 2015 |
|
Župan |
Občine Slovenska Bistrica |
dr. Ivan Žagar
l.r. |
|
O D
L O K |
o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje
Občine Slovenska Bistrica-1 (uradno prečiščeno besedilo) |
|
I. SPLOŠNA
DOLOČILA |
1. člen |
S tem odlokom se sprejemajo prostorski ureditveni pogoji (v
nadaljnjem besedilu: PUP) na območjih, ki so s planskimi akti občine
opredeljena za urejanje s PUP, in ki jih je izdelal Razvojni center
Celje, TOZD Planiranje, pod št. 204/87, v januarju 1988. |
2. člen |
S prostorskimi ureditvenimi pogoji se urejajo območja, za katera
je predvidena izdelava PUP kot trajnega dokumenta za urejanje prostora
na teh območjih. |
3. člen |
Prostorsko ureditveni pogoji prikazujejo možne prostorske
ureditve s prikazi meril in pogojev za posege v prostor: |
– za dopolnilno stanovanjsko gradnjo kot prizidke, nadzidave in
adaptacije obstoječih stanovanjskih objektov, |
– za nadomestno gradnjo dotrajanih stanovanjskih objektov, |
– prizidave garaž in zidanih drvarnic ter drugih manjših
gospodarskih objektov, |
– za spremembo namembnosti obstoječih objektov v
obrtno-stanovanjske in druge namembnosti, |
– gradnjo samostojnih delavnic, |
– prizidave, nadzidave, adaptacije, sanacije in prenova
večstanovanjskih objektov družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, |
– gradnje večstanovanjskih objektov, |
– adaptacije, prizidave, nadzidave in gradnja novih industrijskih
objektov, |
– gradnja športno-rekreacijskih objektov. |
|
Prostorsko-ureditveni pogoji obravnavajo tudi merila in pogoje: |
– za izboljšanje pogojev bivanja, |
– glede oblikovanja novogradenj in ostalih posegov v prostor, |
– glede urejanja prometnega omrežja in komunalnega opremljanja, |
– za opredelitev funkcionalnih zemljišč, |
– za celotno zavarovanje okolja ter za varovanje kmetijskih zemljišč. |
|
II. PREGLED OBMOČIJ NASELIJ, KI SE UREJAJO NA PODLAGI PROSTORSKIH
UREDITVENIH POGOJEV, Z OPISOM OBMOČIJ IN MEJ |
4. člen |
a) Območje Pohorja: |
1. Vikend naselje (Zarja) |
1.a Vikend naselje (Jurgovo) |
1.b Vikend naselje (Mojstrova hiša) |
2. Šmartno na Pohorju |
2.a Ošelj |
3. Bukovec |
3.a Bukovec |
4. (črtana) |
5. (črtana) |
6. Kebelj |
7. Modrič |
8. Veliko Tinje |
9. Kostanjevec |
10. Zgornja Bistrica |
11. Devina |
12. Šentovec |
13. Klopce |
14. Pokoše |
15. (črtana) |
16. (črtana) |
17. (črtana) |
18. (črtana) |
19. (črtana) |
20. Vrhole |
21. Spodnja Ložnica |
28. (črtana) |
29. (črtana) |
30. (črtana) |
31. Preloge |
|
b) Območje Dravskega polja: |
22. Cigonca |
23. Spodnja Nova vas |
24. Lokanja vas |
25. Leskovec |
25.a Spodnja Polskava |
25.b Sele |
25.c Pragersko |
26. Črešnjevec |
27. Stari log |
37. Pretrež |
38. Trnovec |
38.a Vrhloga |
|
c) Območje Haloz: |
32. Levič |
33. Žabljek |
34. Križni vrh |
36. Laporje |
39. (črtana) |
40. (črtana) |
41. (črtana) |
42. (črtana) |
43. (črtana) |
44. (črtana) |
45. (črtana) |
46. (črtana) |
|
d) Ureditvena območja: |
A – Slovenska Bistrica |
B – Industrijska cona Laporje |
C – Trije kralji |
– Zgornja Polskava |
– (črtana) |
– (črtana) |
– (črtana) |
|
e) Območje podeželja izven ureditvenih območij naselij: |
– površine zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč. |
5. člen |
Na ureditvenih območjih, ki se urejajo s PUP-i, so naslednja
opredeljena zemljišča: |
1 – območje kmetijskih zemljišč |
a – 1. območje kmetijskih zemljišč |
b – 2. območje kmetijskih zemljišč |
2 – območje zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč |
3 – območja prometnega omrežja |
4 – območja komunalnih in energetskih objektov ter naprav in sistema
zvez |
5 – območja naravne in kulturne dediščine |
6 – območja športno rekreativnih in zelenih površin. |
|
III. POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE TER DRUGIH POSEGOV V PROSTOR |
6. člen |
(1) Na območju iz 1.a in 1.b alineje 5. člena, t.j. na najboljših in
drugih kmetijskih zemljiščih, kot so opredeljena v veljavnih prostorskih
sestavinah planskih aktov za območje Občine Slovenska Bistrica so, razen
primarne rabe, dovoljeni naslednji posegi: |
a) osuševanje in veliki namakalni sistemi, ki so določeni v prostorskih
sestavinah veljavnih planskih aktov občine; |
b) ostale agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja
na območju izven zavarovanih območij narave ali vodnih virov; |
c) naslednji enostavni objekti po predpisih, ki urejajo razvrščanje
objektov glede na zahtevnost gradnje: |
– naslednji pomožni objekti v javni rabi (površine stavb do 40 m²,
gradbeni inženirski objekti višine do 3,5 m): objekt za odvodnjavanje
ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos,
nadkrita čakalnica na postajališču; |
– protihrupne ograje višine do 2 m, če se jih izvaja ob rekonstrukciji
cest; |
– podporni zidovi z ograjo za višinsko razliko do 0,5 m, če se jih
izvaja ob rekonstrukciji cest; |
– male komunalne čistilne naprave zmogljivosti do 50 PE; |
– nepretočne greznice do 30 m³; |
– rezervoarji za vodo do 100 m³; |
– vodnjaki in vrtine višine do 5 m, globine do 30 m; |
– naslednji priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture:
priključek na kategorizirano javno cesto, priključek na objekte
energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), priključek
na objekte za oskrbo s pitno vodo, priključek za odvajanje odpadne vode,
priključek na komunikacijska omrežja); |
– kolesarske, gozdne, pešpoti in podobne, ki niso del cestnega sveta; |
– naslednja vodna zajetja ter objekti za akumulacijo in namakanje
prostornine do 250 m³, bazeni do 60 m³: grajeno zajetje na tekoči vodi,
zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem,
vodni zbiralnik; |
– naslednji pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti (stavbe pritlične, enoetažne, površine do 40
m², stolpni silosi višine do
5 m, gradbeno
inženirski objekti višine do 5 m, grajene gozdne prometnice, dvojni
kozolci – toplarji površine do 40 m²): kozolec, kmečka lopa, pastirski
stan, skedenj, senik, kašča, koruznjak, grajeni in montažni rastlinjak
večjih dimenzij, grajena obora, grajena ograja za pašo živine, grajena
ograja in opora za trajne nasade, napajalno korito, krmišče, grajena
poljska pot, silos, pokrita skladišča za lesna goriva, gnojišče,
zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, hlevski izpust,
grajeno molzišče; |
– naslednji pomožni komunalni objekti: revizijski in drugi jašek,
hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob,
ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja, |
– naslednji pomožni objekti za spremljanje stanja okolja
(površine stavb do 40 m²): meteorološki objekt za monitoring kakovosti
zraka, objekti za opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmičnosti,
objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring
podzemnih voda; |
d) naslednji nezahtevni objekti po predpisih, ki urejajo
razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje: |
– naslednji pomožni objekti v javni rabi (stavbe površine nad 40
m² do vključno 60 m², gradbeni inženirski objekti višine nad 3,5 m do
vključno 10 m): objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt
javne razsvetljave, cestni silos, nadkrita čakalnica na postajališču; |
– protihrupne ograje višine nad 2 m do vključno 3 m, če se jih
izvaja ob rekonstrukciji cest; |
– podporni zidovi z ograjo za višinsko razliko do 1,5 m, če se
jih izvaja ob rekonstrukciji cest; |
– male komunalne čistilne naprave zmogljivosti od 50 do 2000 PE; |
– nepretočne greznice nad 30 m³ do 50 m³; |
– vodnjaki in vrtine višine nad 5 m, globine nad 30 m; |
– vodna zajetja, objekti za akumulacijo in namakanje prostornine
od 250 m³ do vključno 2.000 m³, če gre za zajem pitne in tehnološke
vode, grajen namakalni sistem s črpališčem ali vodni zbiralnik; |
– naslednji objekti za rejo živali: čebelnjak do 20 m²,
ribogojnica do 2.000 m³; |
– naslednji pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (stavbe površine
do 150 m² in višine do 6 m, stolpni silosi višine od 5 m do 10 m,
gradbeno inženirski objekti višine nad 5 m do 10 m, dvojni kozolci –
toplarji površine do 150 m², zbiralnik gnojnice do 1.000 m³): kozolec,
kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, skedenj, senik, kašča,
koruznjak, montažni rastlinjak večjih dimenzij, grajena obora, grajena
ograja za pašo živine, grajena ograja in opora za trajne nasade,
napajalno korito, krmišče, grajena poljska pot, silos, pokrita skladišča
za lesna goriva, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno
korito, hlevski izpust, grajeno molzišče; |
e) gradnja objektov, ki se uvrščajo med majhne stavbe po
predpisih, ki urejajo razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje,
če sta izpolnjena dva pogoja: da gre za objekte, ki funkcionalno
dopolnjujejo obstoječe osnovne objekte in da se jih gradi na zemljišču,
ki je bilo pri izdaji dovoljenja za gradnjo osnovnega objekta določeno
kot pripadajoče funkcionalno zemljišče k objektu; |
f) gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in
uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov
državnega pomena uvrščeni v skupini 221 – daljinski cevovodi, daljinska
(hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni)
elektroenergetski vodi ter 222 – lokalni cevovodi, lokalni
(distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopna)
komunikacijska omrežja; |
g) posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami; |
h) rekonstrukcija občinskih cest; dopustni so tudi objekti, ki
jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija občinske ceste (oporni in
podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in
podobno) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v
območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije
občinske ceste; |
i) premični čebelnjak, pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr.
brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči,
opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter
opora za trajne nasade ipd.), poljska pot, premični tunel in nadkritje,
zaščitna mreža, lovska preža; |
j) začasni objekti (kiosk oziroma tipski zabojnik; pomol, to je
vstopno-izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov;
odprti sezonski gostinski vrt; to je posebej urejeno zemljišče kot del
gostinskega obrata; pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v
montažnem šotoru; oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov;
cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni; začasna tribuna za
gledalce na prostem; objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju
nenevarnih snovi). Po odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti
prvotno stanje na zemljišču, na katerem so bili zgrajeni; |
k) smučišča, vključno z začasno postavljenimi montažnimi
vlečnicami; |
l) objekti za rejo živali, ki se jih po prenehanju rabe lahko
odstrani. Po odstranitvi objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na
zemljišču, na katerem so bili zgrajeni. |
(2) Nepretočne greznice, rezervoarje ter pomožne
kmetijsko-gozdarske objekte iz prejšnjega odstavka tega člena, razen
kozolcev, grajenih obor in obor za pašo živine, grajenih ograj ter opor
za trajne nasade, napajalnih korit, krmišč in grajenih poljskih poti, je
dopustno graditi le v neposredni bližini stavbnih zemljišč. Za
neposredno bližino se šteje največ 30 m oddaljenost od obstoječega
stavbnega zemljišča, na katerem so zgrajene ali načrtovane stavbe. |
(3) Kozolcev, ograj ter opor za trajne nasade, napajalnih korit
in krmišč ni dopuščeno priključevati na objekte gospodarske javne
infrastrukture. |
7. člen |
Na območju druge alinee 5. člena odloka je potrebno in nujno
upoštevati naslednje: |
a) V conah 2, 2a, 3, 3a, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 20, 21,
22, 23, 24, 25, 25a, 25b, 25c, 26, 27, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38,
38a je dovoljena gradnja individualnih stanovanjskih objektov,
prizidave, nadzidave, adaptacije obstoječih objektov za stanovanjske
namene in nadomestna gradnja dotrajanih stanovanjskih objektov. |
b) V conah 2, 3, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 20, 21, 22, 23,
24, 25, 25a, 25b, 25c, 26, 27, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 38a je
dovoljena gradnja obrtnih, obrtno-stanovanjskih objektov, spremljajočih
objektov ter sprememba namembnosti obstoječih objektov za obrtne in
servisne dejavnosti ob upoštevanju veljavnih predpisov. Povečanje
obstoječe obrtne delavnice (prizidava) kot nujna funkcionalna
dopolnitev obstoječe dejavnosti. Vsako povečanje tehnologije mora biti s
potrebnimi ekološkimi mnenji in pogoji. |
b 1) V conah 2, 14, 25c, 26 je dovoljena gradnja proizvodno
obrtnih delavnic ob upoštevanju veljavnih normativov in predpisov. |
c) V conah 8, 10, 25, 25a, 25c, 26, 36 je dovoljena družbeno
usmerjena gradnja (novogradnja) večstanovanjskih objektov v smislu
prostorsko-funkcionalne zaokrožitve območja, zapolnitve, prizidave,
nadzidave, prenove in gradnje nadomestnih večstanovanjskih objektov. |
d) V conah 2, 25a, 25c je dovoljena povečava obstoječih
industrijskih objektov kot nujna funkcionalna dopolnitev obstoječih
dejavnosti. |
e) V conah 2, 3, 4, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 20, 21, 22,
23, 24, 25, 25a, b, c, 26, 27, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 38a je
dovoljena gradnja nadomestnih individualnih stanovanjskih in
obrtno-stanovanjskih objektov, prizidave, nadzidave ter adaptacije
obstoječih objektov za stanovanjske in obrtno-stanovanjske namene,
novogradnje, prizidave, adaptacije in nadomestne gradnje objektov za
kmetijsko proizvodnjo. |
f) V conah 2, 3, 4, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 20, 21, 22, 23, 24,
25, 25a, b, c, 26, 27, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 38a je dovoljena
gradnja garaž in zidanje drvarnic v sklopu funkcionalnega zemljišča
obstoječih legalno zgrajenih stanovanjskih objektov. |
g) V conah 1, 1a, 1b, 2a, 3, 3a, 8 je dopustna gradnja športno
rekreacijskih objektov. |
h) V coni območja podeželja izven ureditvenih območij naselja na
površinah zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč, določenih z
veljavnim družbenim planom, je dovoljena: |
– gradnja individualnih stanovanjskih objektov, prizidave, nadzidave,
adaptacije obstoječih objektov za stanovanjske namene in nadomestna
gradnja dotrajanih stanovanjskih objektov, |
– gradnja obrtnih, obrtno-stanovanjskih in industrijskih objektov,
prizidave, nadzidave ter adaptacije obstoječih objektov, |
– gradnja novih, prizidave, adaptacije in nadomestne gradnje objektov
za kmetijsko proizvodnjo ter pomožnih gospodarskih objektov, |
– gradnja čistilnih naprav, sanacija in širitev odlagališč komunalnih
odpadkov in izgradnja drugih komunalnih objektov in naprav v skladu z
vso zakonodajo, ki pokriva posamezna področja. |
Zgoraj navedeni posegi v prostor so možni ob upoštevanju zakonskih,
podzakonskih predpisov in mikrolokacijskih pogojev. |
i) V coni 2a je dopustna gradnja apartmajskih objektov. |
j) V coni območja zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč je
dovoljena postavitev prosto stoječih fotovoltaičnih elektrarn. Na
gozdnih in kmetijskih zemljiščih je dovoljena postavitev vetrnih
elektrarn in gradnja baznih postaj mobilne telefonije ob upoštevanju
zakonskih in podzakonskih predpisov ter mikrolokacijskih pogojev. Za
posege v prostor na gozdnih in kmetijskih zemljiščih si je predhodno
potrebno pridobiti soglasje pristojne krajevne skupnosti. |
k) Na ureditvenih območjih naselja, na območjih podeželja izven
ureditvenih območij naselja na površinah zazidanih in nezazidanih
stavbnih zemljišč in na območju za odlaganje odpadkov, določenim z
veljavnim družbenim planom, na vseh vrstah objektov za katere je
potrebno gradbeno dovoljenje oziroma gradbeno dovoljenje za nezahtevni
objekt, je dovoljena gradnja vseh vrst fotonapetostnih oziroma sončnih
elektrarn ob upoštevanju prostorsko ureditvenih pogojev (varovana
območja, varovalni pasovi). |
7.a člen |
Posebna enota urejanja prostora na parcelah ali njihovih delih št.
448/4, 448/5, 453/3, 731/2, 731/4, 735/1 in 735/2, vse k.o. Gaj |
Na zemljiščih na parcelah ali njihovih delih št. 448/4, 448/5, 453/3,
731/2, 731/4, 735/1 in 735/2, vse k.o. Gaj, se oblikuje posebna enota
urejanja prostora, na kateri so v skladu z merili in pogoji odloka o
PUP, ki se nanašajo na urbanistično oblikovanje območij, arhitektonsko
oblikovanje objektov in naprav, urejanje prometne in komunalne
infrastrukture ter druge pogoje, pomembne za izvedbo prostorskih
ureditev in posegov v prostor, dopustni naslednji posegi: |
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in naprav; |
– novogradnje objektov, ki vsebinsko, funkcionalno in tehnološko
dopolnjujejo obstoječo dejavnost; |
– ureditev manipulativnih površin tako, da omogoča funkcioniranje
obstoječe dejavnosti. |
8. člen |
V ureditvenem območju je potrebno upoštevati navodila in zakonodajo s
področja cestnega, železniškega, komunalnega in energetskega
gospodarstva, s področja vodnega gospodarstva, s sistema zvez ter
splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, s sistema požarne
zaščite, zaščite pred hrupom in s sistema varovanja naravne in kulturne
krajine ter spomenikov. |
9. člen |
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije in pri gradnji je potrebno
upoštevati določila iz 8. člena ter pogoje iz soglasij, ki jih izdajo
pristojni organi in organizacije. |
|
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČIJ TER ARHITEKTONSKO
OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV |
10. člen |
(1) Pogoji za lociranje objektov: |
– Stavbno zemljišče mora biti sposobno za gradnjo. |
– V primeru pogojno primernih tal za gradnjo je potrebno predhodno
pridobiti geotehnične pogoje v zvezi z načrtovano gradnjo. |
– Za vsako novogradnjo je potrebno pred pričetkom izdelave lokacijske
dokumentacije ugotoviti dejansko stanje terena, objektov in naprav na
območju predvidene gradnje. |
– Vsi odmiki novih objektov morajo biti načrtovani skladno z veljavnimi
predpisi za posamezna področja ter strokovnimi normativi in pogoji
ustreznih soglasij. |
– Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni
motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so
upoštevani varnostni pogoji. Odmiki med sosednjimi objekti morajo biti
najmanj 8 m. Manjši odmiki so dopustni, če so ugotovljeni ustrezni
požarno-varnostni ukrepi in to dovoljuje vplivno območje. |
– Do vsake parcele mora biti zagotovljen dostop in dovoz na javno cesto
ali javno pot. Ureditev dostopa in dovoza se dovoljuje tudi preko
zasebnih zemljišč, vendar mora biti v teh primerih dovoz urejen s
služnostno pravico vpisano v zemljiško knjigo. |
– Lociranje in oblikovanje novogradenj mora biti podrejeno eventuelnim
dominantam naselja ali krajine (cerkev, grad, drevo …) tako v pogledu
gabarita, volumna, oblikovanja in vedut. |
– Novogradnje na izpostavljenih legah morajo ohraniti pritličen enoten
gabarit. |
(2) Pogoji za posege v prostor, ki imajo značaj graditve: |
– Skladno s pogoji tega odloka so dovoljene nadomestne gradnje,
adaptacije in prizidave ter komunalne ureditve ter vzdrževalna dela na
obstoječih objektih in napravah. |
– Za nadomestno gradnjo se šteje gradnja na parcelah, katere se po
zemljiškem katastru vodijo kot stavbne, in mešanih stavbno kmetijskih
parcelah, vendar le v območju obstoječega stavbišča. |
– Na območju opredeljenih poselitvenih površin naselij so dovoljene
novogradnje enake namembnosti, kot je opredeljeno območje. |
– V okviru opredeljenih površin za poselitev je možno gospodarske
objekte opuščenih kmetij na podlagi soglasja kmetijske zemljiške
skupnosti preurediti za stanovanja, centralno dejavnost ali servisno
brez kvarnih vplivov na okolje. |
– Novogradnje stanovanj in spremljajočih objektov na območjih intenzivne
kmetijske pridelave in razpršene poselitve so možne le v okviru
novonastalega kmečkega gospodarstva in v okviru kmečkih gospodarstev,
kjer so ti objekti namenjeni povečani kmetijski proizvodnji. V takih
primerih je obvezno soglasje kmetijske zemljiške skupnosti. |
– (črtana) |
(3) Pogoji za gradnjo individualnih stanovanjskih objektov in
nadomestnih stanovanjskih objektov: |
– Tlorisne oblike novih objektov naj bodo podolgovate za območje
Pohorja, in sicer v razmerju 1:1,2–1:1,5, za ostala področja pa lahko
tudi manj. |
Skladno z obstoječim ambientom se dovoljuje tudi gradnja atrijskih
objektov. |
– Strehe naj bodo simetrične dvokapnice, po možnosti s čopi z naklonom
35° do 45°, izjemoma je lahko naklon manjši oziroma streha enokapnica za
potrebe fotovoltaike. |
– Na območjih razpršene poselitve je naklon strešine med 40° in 35°,
izjemoma je lahko naklon manjši za potrebe fotovoltaike. |
– Na območju zgoščene zazidave, kjer prevladujejo plitke strehe, je
možno oblikovanje objektov skladno z okoliškimi objekti. |
– Kritina na vseh objektih mora biti rdeče ali rjave barve. |
– Rekonstrukcije in spremembe namembnosti so dopustne v gabaritih
osnovnega objekta. |
– Nadzidave so dovoljene le, če bistveno ne presegajo višine sosednjih
objektov. |
– Prizidki morajo biti oblikovani tako, da se estetsko vklapljajo v
osnovni objekt. |
Velikost prizidka ne sme presegati 30% zazidane površine obstoječega
objekta. Zagotovljeni morajo biti odmiki od parcel in sosednjih objektov
skladno s predpisi. Bivalni pogoji sosednjih objektov se ne smejo
poslabšati. |
(4) Pogoji za obrtno-stanovanjske objekte: |
– Horizontalni in vertikalni gabariti objektov so odvisni od zahtevanega
tehnološkega procesa (vrste obrtne dejavnosti), pri tem je stanovanjski
del dimenzij samostojnih individualnih stanovanjskih objektov. Pogoji
za oblikovanje stanovanjskega dela obrtno-stanovanjskih objektov so
enaki kot pri samostojnih individualnih objektih. Delavniški del se
oblikuje tako, da se estetsko, ob potrebni funkcionalnosti, prilagaja
stanovanjskemu objektu. |
– Enaki pogoji veljajo za spremembo namembnosti že obstoječih objektov
za obrtne in servisne dejavnosti. |
– Pogoji za gradnjo objektov k obstoječim obrtnim delavnicam so, da se
prizidek oblikovno prilagaja osnovnemu objektu. Ravne strehe niso
dovoljene. |
(5) Pogoji za gradnjo večstanovanjskih družbeno usmerjenih objektov: |
– Horizontalni gabariti so odvisni od željene funkcionalnosti objektov,
velikosti zemljišča, vertikalni gabariti P + 4 z izdelanim podstrešjem.
Naklon strešin je minimalno 35°. Osvetlitve mansard so dovoljene s
strešnimi okni, frčadami. |
– Pogoji oblikovanja pri adaptaciji, nadzidavah, prizidavah objektov so
enaki kot za novogradnjo. |
(6) Pogoji za gradnjo počitniških objektov: |
– Tloris mora biti podolgovat z maksimalno velikostjo 4 x 7 m, objekti
so lahko zidani ali montažni, z ometano fasado v sivo beli fasadi.
Minimalna razlika med osnovnima stranicama tlorisa objekta je 3 m. |
– Slemena objektov morajo biti zaporedna s plastnicami. |
– Dovoljena je le pritlična etaža z izkoriščeno podstreho. Objekti na
nagnjenem terenu so delno vkopani. Podstrešna etaža ima lahko kolenčni
zid do višine maks. 0,80 m. Kota pritličja je maksimalno 0,6 m nad
raščenim terenom. |
– Pri obdelavi zunanjosti se smejo uporabljati le avtohtoni materiali. |
– Kritina mora biti temna in naklon strehe 40° do 45°. |
(7) Gospodarski objekti – zidanice in shrambe – morajo imeti podolgovati
tloris z maksimalno površino do 20 m2. Objekti imajo klet in
izkoriščeno podstreho. Kletna etaža je lahko največ 0,80 m nad koto
terena. Gradnja je možna ob upoštevanju pogojev odloka o pomožnih
objektih občanov (Uradni list SRS, št. 18/88). |
(8) Pogoji za gradnjo pomožnih objektov in garaž: |
– Gradnja pomožnih objektov (drvarnice ipd.) je dopustna samo pri tistih
obstoječih stanovanjskih objektih, ki v sklopu objekta ali v okviru
funkcionalnega zemljišča teh prostorov nimajo. Pomožni objekti morajo
biti oblikovani skladno z objektom, ob katerem stojijo, in z enako
kritino ter naklonom strehe. |
– Garaže se kot samostojni objekt lahko grade le v primerih, če le-te
iz tehničnega ali funkcionalnega vidika ni mogoče urediti v samem
stanovanjskem objektu. V tem primeru je objekt garaže lahko lociran v
okviru funkcionalnega zemljišča stanovanjskega objekta. |
(9) Pogoji za gradnjo industrijskih objektov (prizidave, nadzidave)
dovoljujejo gradnjo objektov samo kot nujno funkcionalno dopolnitev
obstoječih dejavnosti. Dimenzije objektov so odvisne od potrebne
dejavnosti. |
(10) Pogoji za ureditev okolice novogradenj: |
– Ureditev okolice novogradenj mora biti določena z lokacijsko odločbo. |
– Pri zemeljskih posegih v teren naj se planiranje terena izvaja z
brežinami iz betona; kjer to ni mogoče, oziroma ko so pogoji
geotehničnega poročila takšni, se izvede z opornimi zidovi. Oporni
zidovi naj bodo obdelani z naravnimi materiali. |
– Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu
zemljišču. |
– Ozelenitev okolice obstoječih in predvidenih objektov mora biti
izvedena s krajevnimi vrstami drevja in grmovja in skladno z določili
lokacijske dokumentacije. Okolica naj bo urejena skladno z obstoječo
kulturno krajino. |
– Ograje so dopustne, kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta
in naprav pred neželenimi vplivi okolice in preprečevanje nedovoljenega
prečkanja območij (industrijskih kompleksov, ipd). |
– Ograje stanovanjskih objektov so zidane z naravnimi materiali do
višine 1 m. Od roba ceste morajo biti odmaknjene minimalno 1 m in ne
smejo zmanjševati preglednosti ceste. |
10.a člen |
Posebna merila in pogoji za oblikovanje enostavnih in nezahtevnih
objektov na kmetijskih zemljiščih |
(1) Poleg smiselnega upoštevanja splošnih meril in pogojev, kot so
določeni v odloku o PUP, se za oblikovanje enostavnih in nezahtevnih
objektov na kmetijskih zemljiščih upoštevajo posebna merila in pogoji,
določeni v tem členu. |
(2) Za oblikovanje infrastrukturnih objektov se upoštevajo naslednja
merila in pogoji: |
– protihrupne ograje: v primeru postavitve na območju pogledov na
zavarovane objekte kulturne dediščine, na naravne vrednote in na
silhuete naselij morajo biti transparentne in morajo imeti ustrezne
oznake za preprečevanje možnega zaletavanja ptic; |
– objekt javne razsvetljave: imeti mora enotno oblikovane elemente
vzdolž ene cestne poteze. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse
predpisane varovalne odmike od prometnih površin (od vozišča, od
kolesarske steze itd.). Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil
in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Kjer
je ob vozišču le pločnik širine do 2,0 m, je treba drog postaviti ob
ograje oziroma na zunanji rob cestišča. Temelj objekta javne
razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral
niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval
postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom. Priporočena je uporaba
standardnih kandelabrov, svetilk in omaric za javno razsvetljavo; |
– avtobusno postajališče: z lociranjem avtobusnega postajališča je
treba zagotoviti pokritost poselitvenega območja s 500 m radijem
dostopnosti. Upoštevati je treba pogoje za lociranje in oblikovanje
avtobusnih postajališč, kot jih opredeljuje ustrezni pravilnik, ki
določa tehnične normative in minimalne pogoje, ki jih morajo
izpolnjevati avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah.
Postajališča morajo biti razpoznavna, opremljena z nadstreški,
opremljena s klopmi, koši za smeti ter informacijami o prevozu (vozni
red, relacija ali številka linije, načrt mreže linij); |
– bazna postaja
(antenski drog, antenski nosilec): naprave in antene se prednostno
postavljajo na obstoječe infrastrukturne objekte (npr. stebre
elektroenergetskih vodov) ter druge objekte. Na kmetijska zemljišča se
bazne postaje umešča izjemoma, kadar jih ni smiselno ali jih ni mogoče
umestiti na obstoječe objekte. Objekt je treba oblikovati v skladu z
arhitekturno tipiko prostora ali kot atraktiven tehnološki objekt. Z
ustrezno umestitvijo, barvo in fasadno oblogo je treba zmanjšati vidno
izpostavljenost in kontrastnost v prostoru. Območje objekta je treba
zasaditi skladno z okoliškim krajinskim vzorcem, v največji možni meri
je treba ohraniti obstoječo vegetacijo. Ograjne elemente je treba
kombinirati s tipičnimi in naravnimi prvinami (živice, plotovi, kamnite
zložbe). Za oskrbo z energijo je treba prednostno |
uporabljati obnovljive vire energije, razpoložljive na sami lokaciji
(sončna energija, vetrna energija) ter za dostopnost izkoriščati
obstoječe dostopne poti. Dostopne poti, potrebne v času gradnje, je
treba po izgradnji sanirati v prvotno rabo; |
– zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok): postaviti jih je dopustno
le ob javni cesti, kjer je možno zaustavljanje osebnih in tovornih
vozil. |
(3) Za oblikovanje pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov se upoštevajo
naslednja merila in pogoji: |
– kašča, kmečka lopa, rastlinjak, koritasti silos, skedenj in senik: če
so prislonjeni k osnovnemu objektu, morajo biti izvedeni tako, da se
streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega objekta
v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu
objektu kot prečna streha; |
– kozolec: izveden mora biti kot objekt na stebrih, obvezno z odprtim
pritličjem, namenjen sušenju žita in trave. |
(4) Za oblikovanje začasnih objektov, namenjenih sezonski turistični
ponudbi, se upoštevajo naslednja merila in pogoji: |
– odprti sezonski gostinski vrt: če je nadstrešnica prislonjena na
fasado osnovnega objekta, mora biti izvedena tako, da se streha
osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega objekta v istem
naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu
objektu kot prečna streha. Pohodno površino vrta se lahko obdela z
lesom. |
(5) Za oblikovanje začasnih objektov, namenjenih prireditvam, morajo
biti predvidene parkirne površine zadostne kapacitete (glede na
pričakovan obisk). Parkirne površine naj bodo čim bližje kraju
prireditve in čim bolj koncentrirane. |
(6) Za oblikovanje in urejanje vadbenih objektov, namenjenih športu in
rekreaciji na prostem, je treba uporabljati naravne materiale.
Sprehajalne poti se morajo prilagajati obstoječi konfiguraciji terena
ter se utrditi in opremiti s klopmi in koši za odpadke; ob njih se
zasadijo drevesa. |
(7) Spominska obeležja morajo biti locirana tako, da ne ovirajo
funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega
omrežja. |
|
V. POGOJI IN MERILA UREJANJA PROMETNE IN KOMUNALNE INFRASTRUKTURE |
11. člen |
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno
prometno in komunalno omrežje. |
Vsi stanovanjski, proizvodni in centralni objekti morajo biti
priključeni na obstoječe ali novozgrajeno elektro, kanalizacijsko in
vodovodno omrežje. |
Komunalne ureditve morajo biti izvedene skladno s predpisi za posamezna
področja, da se preprečijo kvarni vplivi na okolje in zagotovijo
obrambno zaščitni pogoji (požarna varnost, oskrbna v izrednih razmerah
ipd.). |
Za vse nove vode ali predvidene rekonstrukcije prometnih in komunalnih
vodov in naprav na območjih, ki se bodo urejevale na podlagi PUP, je
potrebno izdelati prostorski izvedbeni načrt. |
Pri posegih v prostor na območjih, ki si na urejajo na podlagi PUP
znotraj območij urbanističnih zasnov, je pogoje komunalnega urejanja
potrebno podrediti zasnovi komunalnih ureditev v okviru urbanistične
zasnove naselja. |
12. člen |
Pogoji prometnega urejanja |
Pri določanju lokacije novih objektov je treba za vsak objekt zagotoviti
dostop in dovoz na javno cesto ali javno pot in strmeti za tem, da ima
več objektov skupen priključek na javno cesto. Odmiki objektov od cest
se bodo določali v skladu z zakonom o cestah in skladno z določili tega
odloka. Pri dimenzioniranju parkirišč je potrebno upoštevati veljavne
normative. |
Pri gradnji novih oziroma rekonstrukcijah magistralne ceste in
regionalnih, lokalnih in gozdnih cest je potrebno upoštevati elemente,
podane v lokacijskih načrtih. |
13. člen |
Vodooskrba |
Vse novogradnje se bodo priključevale na obstoječe in predvideno
vodovodno omrežje, ki se skladno s potrebami dograjuje in razširi. |
V naseljih oziroma zaselkih, kjer ni javnega vodovoda, mora investitor
zagotoviti ustrezno vodooskrbno napravo – lastni vodni vir v skladu s
higienskimi in sanitarno-tehničnimi pogoji glede na predhodno oceno o
ustreznosti vodnega vira občinske požarne inšpekcijske službe. |
14. člen |
Odvajanje odpadnih voda |
Na območjih, kjer je zgrajeno kanalizacijo omrežje, se morajo vsi
novozgrajeni objekti, objekti, ki se bodo adaptirali, prizidavali ali
nadzidavali, obvezno priključiti na kanalizacijo. |
Na območjih, ki nimajo primerne kanalizacije, se objekti priključijo na
triprekatne vodotesne greznice brez iztoka. Pri zgraditvi
kanalizacijskega omrežja pa se morajo priključiti nanj. |
Za vse obrtne in industrijske obrate, ki v tehnološkem procesu
onesnažujejo vodo, je obvezno predhodno čiščenje pred priključkom na
javni kanal. Vsi tehnološki procesi, ki vodo zastrupljajo, morajo imeti
zaprt sistem čiščenja s prepisanim odvozom teh snovi na določeno, za to
urejeno deponijo. Pogoji se določijo s sanitarnim soglasjem upravljavcev
čistilne naprave pri izdelavi lokacijske dokumentacije. |
Na urejenih zazidalnih območjih se čiste meteorne vode s streh in
zelenic vodijo direktno v kanalizacijo, meteorne vode s parkirišč in
drugih utrjenih prostorov pa preko lovilcev olj in peskolovov. |
Pri lokacijskih načrtih za širša nepozidana območja, je treba rešiti
odtok vseh površinskih voda vse do recipienta, ki je sposoben sprejeti
dodatno obremenitev. |
15. člen |
Oskrba z električno energijo je možna z ustreznim priključkom na
obstoječe NN elektroprenosno omrežje. |
V primeru dodatnih potreb za večje količine odvzemanja bo potrebno
zgraditi dodatne razvode. |
Gradnja daljnovodov in trafo postaj je možna v skladu z usmeritvami in
razvojnimi plani distribucijske organizacije ob predhodno pridobljenih
pozitivnih mnenjih vseh prisotnih v prostoru. |
16. člen |
Odstranjevanje odpadkov |
Za vse obstoječe in novo predvidene objekte ter za dopolnilno gradnjo
je potrebno zagotoviti organiziran prevoz odvoz odpadkov na komunalno
urejeno odlagališče. |
Neurejena odlagališča je potrebno sanirati in urediti v prvotno stanje. |
|
VI. DRUGI POGOJI, KI SO POMEMBNI ZA IZVEDBO PROSTORSKIH UREDITEV IN
POSEGOV V PROSTOR |
17. člen |
Na območjih varovanja kulturne in naravne dediščine ter območjih
ohranjevanja značilno oblikovane kulturne krajine je pri vsakem posegu
potrebno sodelovanje pristojne varstvene službe. |
Varovalne ukrepe pri gradbenih posegih na področjih arheoloških terenov
predpiše pristojna spomeniška služba. |
Graditev novih objektov v vidnem polju sakralne arhitekture mora
potekati ob sodelovanju pristojne varstvene službe. |
Pri gradnji nadomestnih in novih objektov je potrebno upoštevati ulično
linijo. Z novogradnjami in dozidavami ni dovoljeno spreminjati
značilnega sistema pozidave (gradbenih nizov, razpotij, trgov) in
obstoječih historičnih komunikacij). |
Območja karakterističnih pogledov na naselje oziroma posamezne
lokacije so nezazidljiva. Novogradnje in objekti, ki se nadzidavajo, ne
smejo izstopati iz silhuete naselja. |
Za spominska obeležja iz obdobja NOV veljajo varstveni ukrepi za
ta obeležja. |
V varovalnih pasovih in koridorjih (železniška proga, cestno
omrežje, energetski objekti in vodi, ptt vodi) si je potrebno priskrbeti
soglasje pristojnega upravljavca. |
Pri graditvi objektov ob gozdovih ali v njih je potrebno urediti
in zgraditi tudi primerne dostopne komunikacije za eksploatacijo
gozdov, kar naj se upošteva pri komunalnem urejanju. Upoštevati je
treba tudi varovalni pas v višini do 90 m, ki ga gozdno gospodarstvo
določi v svojem soglasju k lokacijski dokumentaciji. |
Pri vseh posegih na območjih in objektih naravne in kulturne
dediščine ter območjih značilno oblikovane kulturne krajine je v
postopku načrtovanja in pridobivanja strokovnih mnenj potrebno
sodelovanje mariborskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in
kulturne dediščine. |
Za plazovita območja se izdela kataster plazovitega območja.
Gradnja kakršnegakoli objekta na tem območju je možna ob predhodnem
pozitivnem geomehanskem mnenju o pogojih temeljenja, ki ga izdela
pooblaščena strokovna institucija. |
Do izdelave katastra plazovitega terena, si mora investitor
pridobiti omenjeno mnenje na zahtevo upravnega organa, ki je lokacijo
objekta predhodno pogledal. |
18. člen |
Za zagotovitev kvalitetnejših pogojev bivanja in varovanja okolja
je potrebna: |
– zaščita obstoječih vodnih virov in vodotokov pred
onesnaženjem; |
– sanacija neurejenih odlagališč odpadkov; |
– v območjih, kjer ni organiziran odvoz odpadkov, je potrebno
začasno zgraditi smetiščno jamo po pogojih sanitarne inšpekcije. |
Organizacije združenega dela in druge pravne osebe morajo stalno
nadzorovati onesnaženje zraka v svojih objektih, obratih in naprava na
način, kot to predpišejo s svojim splošnim aktom, ki ga sprejmejo v
soglasju s pristojno inšpekcijsko službo. |
Stanovanjska in proizvodna oziroma obrtna območja je treba
zaščititi pred prekomernih hrupom. Pri tem je treba upoštevati
predpise, ki urejajo to področje. Ocene in meritve je potrebno
upoštevati pri izdelavi lokacijske dokumentacije v smislu odmikov
oziroma protihrupne zaščite in drugih protihrupnih ukrepov. |
Objekti obrtnih in proizvodnih dejavnosti morajo biti locirani
in zasnovani tako, da se hrup širi direktno v smer stanovanjskih
območij. |
V stanovanjskih območjih (obstoječih in predvidenih) so dopustne
le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo hrupa izven objekta. |
Gradnja objektov ob vodah (zajetja, ribniki, jezovi …) in
objektov za zaščito pred poplavami in erozijo je možna s poprejšnjim
soglasjem lokalne skupnosti, upravljavca vodotokov in ostalimi
prizadetimi uporabniki prostora. |
19. člen |
Vsa skladišča tekočih goriv, naftnih derivatov in drugih nevarnih
tekočin morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke in
podtalnico. Tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza
pogojem za odvod odpadnih voda, je potrebno poprej ustrezno očistiti. |
20. člen |
Na ureditvenem območju je potrebna gradnja zaklonišč skladno s
predpisi in občinskim odlokom o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih
v Občini Slovenska Bistrica. Pri tem je treba upoštevati pogoje soglasja
pristojnega upravnega organa za ljudsko obrambo k lokacijski
dokumentaciji. |
21. člen |
Pri določevanju velikosti funkcionalnega zemljišča za vse posege
je potrebno upoštevati obliko parcele in razgibanost terena. |
Velikost funkcionalnega zemljišča za stanovanjske hiše ne sme
praviloma presegati 600 m2, pri čemer se smatra, da je funkcionalno
zemljišče obstoječih objektov površina v velikosti obstoječega
zemljišča, če le-to ni tako veliko, da bi na njem lahko zgradili še en
ali več stanovanjskih ali drugih objektov. |
Velikost funkcionalnega zemljišča za stanovanjsko obrtne objekte
praviloma ne sme presegati 1200 m2 ob predhodnem dokazilu investitorja o
potrebni velikosti parcele na temelju tehnološkega projekta z
zaokroževanim in dokončnim procesom proizvodnje. |
Velikost funkcionalnega zemljišča stanovanjskih objektov s
prizidavami in nadzidavami ne sme praviloma presegati 60% velikosti
zemljišča. |
V funkcionalna zemljišča morajo biti obvezno vključeni tudi
dovozi do objektov. |
Velikost funkcionalnega zemljišča za nove objekte se določi tako,
da se okrog bodoče lokacije vriše pas 4 m ali pas širine do parcelne
meje z drugimi lastniki, če je odmik manjši kot 4 m. Razen tako dobljene
površine je potrebno v funkcionalno zemljišče všteti še ostale
površine, ki po dokončanju ne bodo rabile več kmetijskemu namenu
(dostop, obračališča, hišne cvetlične grede …). V funkcionalno zemljišče
je potrebno všteti tudi novozgrajeno dostopno cesto, čeprav poteka po
tujem zemljišču. |
Predlog parcelacije, ki ga izdela pristojna upravna
organizacija, je obvezna podlaga za prenos parcelacije na teren. Vsak
investitor si mora pred sprovedbo parcelacije pridobiti pisno mnenje pri
upravni organizaciji o zazidljivosti zemljišča. |
Obstoječim objektom, ki so zgrajeni z dovoljenjem in nimajo
opredeljenega funkcionalnega zemljišča, se funkcionalno zemljišče določi
v lokacijskem postopku, ne glede na to, na katerem območju so po 4.
členu tega odloka situirani. |
Velikost funkcionalnega zemljišča ob drugih objektih, ki ne
predstavljajo stanovanjsko dejavnost, se določi skladno z drugim
odstavkom 2. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št.
18/84) od primera do primera. |
|
VII. KONČNE DOLOČBE |
22. člen |
Lokacijsko dovoljenje je potrebno pridobiti za vsak poseg v
prostor na območjih 4. člena tega odloka, razen za objekte in naprave,
kot je opredeljeno v odloku o pomožnih objektih za potrebe občanov ter
tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah za
adaptacijo, s katerimi se ne bo bistveno spremenila zunanjost,
zmogljivost in velikost ali namen objektov, za postavitev začasnih
objektov in naprav, ki ne zahtevajo večjih ureditvenih del. |
23. člen |
Prostorsko ureditveni pogoji so občanom, organizacijam združenega
dela ter samoupravnim organizacijam in skupnostim ter drugim
organizacijam in organom stalno na vpogled pri pristojnem občinskem
upravnem organu. |
Za naselja za katera so izdelani zazidalni načrti ali drugi
prostorski izvedbeni akti, ta odlok ne velja. |
Sestavni del tega odloka so grafične priloge. Meje, ki so osnova
pri izvajanju tega odloka, so meje ureditvenih območij naselij in meje
površin zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč območja podeželja
izven ureditvenih območij naselij določene v kartografski dokumentaciji
veljavnega dolgoročnega plana Občine Slovenska Bistrica – prostorski
del. |
24. člen |
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna občinska
urbanistična inšpekcija. |
25. člen |
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
Št. 9000-8/2015-6-0203 |
Slovenska Bistrica, dne 21. aprila 2015 |
|
Župan |
Občine Slovenska Bistrica |
dr. Ivan Žagar
l.r. |
|