Na
podlagi 62. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno
prečiščeno besedilo, 27/08-odl.US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl.US in
40/12-ZUJF), 149. člena
Zakona
o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06-uradno prečiščeno
besedilo, 49/06- ZMetD, 66/06-odl.US, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A,
70/08, 108/09, 48/12 in 57/12), 3. in 7. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93,
30/98-ZZLPPO, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN in 57/11), 3. člena
Zakona
o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11- uradno prečiščeno besedilo
in 21/13),
Uredbe
o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12
in 109/12),
Uredbe
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni
list RS, št. 88/11 in 8/12) in
16.
člena
Statuta Občine
Markovci Uradno
glasilo slovenskih občin št. 15/06 in 26/09) je Občinski svet občine
Markovci na svoji
7.
redni seji, dne 4. novembra 2015,
sprejel |
|
ODLOK |
O
ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE NA OBMOČJU
OBČINE MARKOVCI |
|
I. Splošne določbe |
|
1.
člen |
(uporaba izrazov) |
V
odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se
uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. |
2.
člen |
(javna služba) |
Ta
odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v
nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Markovci (v nadaljevanju:
občina). |
|
3.
člen |
(vsebina odloka) |
S tem
odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega: |
1.
organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe po vrstah
in številu izvajalcev, |
2.
vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorska
razporeditev, |
3.
pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, |
4.
pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalca javne službe, |
5.
standarde komunalne opremljenosti, vrsto ter obseg objektov in naprav,
potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine ter del javne
lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa, |
6.
vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja, |
7.
nadzor nad izvajanjem javne službe, |
8.
kazenske določbe. |
|
4.
člen |
(uporaba predpisov) |
Za vprašanja v zvezi
z opravljanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej
urejena s tem odlokom, se uporabljajo veljavni predpisi s področja
varstva okolja. Prav tako je potrebno upoštevati predpise Republike
Slovenije, ki bodo stopili v veljavo po sprejemu tega odloka in bodo
določene zadeve morebiti definirali drugače, kot je določeno s tem
odlokom. |
|
5. člen |
(opredelitev izrazov) |
(1)
Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: |
1.
komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod
v vode in javno kanalizacijo; |
2.
padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod
v vode in javno kanalizacijo; |
3.
industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod
v vode in javno kanalizacijo; |
4.
komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu
s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz
komunalnih čistilnih naprav; |
5.
mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna
naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav; |
6.
nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom,
ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav; |
7.
greznica je greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi
pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav; |
8.
obstoječa greznica je greznica v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih
naprav; |
9.
populacijski ekvivalent (v nadaljevanju: PE) je enota za
obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo; |
10.
obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata
pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem
ali sežiganjem, to je stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in
dezinfekcija blata. Za obdelavo blata se štejejo tudi vsi drugi postopki
predelave ali odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju komunalne
čistilne naprave v skladu s predpisi ki urejajo ravnanje z odpadki; |
11.
območje izvajanja javne službe je območje celotne ali dela občine
do nadmorske višine 1.500 m, za katero morata biti s predpisi občine
določena način in obseg izvajanja javne službe; |
12.
javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske
gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra
po predpisih o graditvi objektov; |
13.
javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave
kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode.
Sestavni del javne kanalizacije so tudi tisti deli kanalizacijskih
priključkov, kjer trase potekajo pod javnimi površinami; |
14.
interna kanalizacija je kanalizacija v zgradbi in na zemljišču
uporabnika do prvega jaška
na javnem
kanalizacijskem omrežju, vključno z omrežjem več stanovanjskih objektov
na njihovem funkcionalnem zemljišču, ter opremo in napravami vgrajenimi
na tem delu omrežja; |
15.
kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka
od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega
revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki
so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če
revizijskega jaška ni možno postaviti.
Če je mesto
priključitve na javno kanalizacijo pod javnimi površinami, se
kanalizacijski priključek kot sestavni del interne kanalizacije, prične
šele v točki ko ni več položen pod javnimi površinami; |
16. primarno
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije so kanali ter z njimi
povezani tehnološki sklopi, ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne
in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij
na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske
odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in
ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi; |
17. sekundarno
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije je sistem kanalov in
jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov, ki so namenjeni
odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem
delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi
ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje; |
18. kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske
javne infrastrukture; |
19. zbirni
kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih
podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi
Geodetska uprava Republike Slovenije; |
20.
uporabnik javne kanalizacije in javne službe čiščenja odplak je
fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe ali
zemljišča, priključenega na javno kanalizacijo, oziroma iz katerega se
odpadne vode odvažajo ali po kanalizaciji odvajajo na čistilno napravo
odpadnih vod ali ki koristi storitve javne službe. |
(2)
Drugi izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v
zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi. |
|
II. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe |
|
6. člen |
(oblika zagotavljanja
javne službe) |
Občina kot lastnica
javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in
padavinske odpadne vode, zagotavlja izvajanje javne službe brez javnega
razpisa, z neposredno podelitvijo koncesije podjetju, ki je v 100 %
javni lasti, na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji
določenimi s tem odlokom. |
|
III.
Vrste in obseg storitev javne službe |
|
7.
člen |
(vrsta in obseg storitev javne službe) |
(1) Storitve javne
službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah
zaradi sobivanja in opravljanja dejavnosti, in padavinsko odpadno vodo,
ki se odvaja v javno kanalizacijo iz streh in javnih površin. |
(2)
Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne
vode iz površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne službe, ne
glede na to, če se takšna odpadna voda
odvaja v javno
kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Izvajalec
javne službe, storitve iz tega odstavka, lahko izvaja v okviru prostih
zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne
infrastrukture, a le v soglasju z lastnikom infrastrukture. |
(3) Obveznosti
izvajalca javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z
javno kanalizacijo, so: |
·
upravljanje,
vzdrževanje in čiščenje objektov in naprav javne kanalizacije za
odvajanje komunalnih, mešanih in padavinskih odpadnih vod ter objektov
čiščenja komunalnih odpadnih vod in padavinskih vod, |
·
odvajanje in
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo iz streh in javnih površin, |
·
prevzem blata
iz malih čistilnih naprav ter obstoječih greznic pri uporabniku storitev
ter njegovo obdelavo enkrat na tri leta, |
·
prevzem blata
in gošč iz premičnih suhih stranišč, |
·
izvajanje
prvih meritev in obratovalnega monitoringa za komunalne čistilne
naprave. |
(4) Obveznosti
izvajalca javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni
opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbo ali funkcionalno zaokroženo
skupino stavb zunaj naselja, so: |
·
omogočiti
redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove
vsebine v komunalni čistilni napravi, |
·
prevzem blata
iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitev
in njegovo obdelavo enkrat na tri leta, |
·
prve meritve
in obratovalni monitoring oziroma izdelava ocene obratovanja za male
komunalne čistilne naprave v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi
pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, |
(5) Obveznosti
izvajalca javne službe so še: |
·
izdelava
programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, |
·
izdelava
načrta ravnanja z blatom, ki nastaja na vsem območju izvajanja javne
službe, |
·
izdelava
načrta ravnanja z odpadki iz peskolovov in lovilcev maščob, |
·
izdelava,
mnenj v skladu z veljavno zakonodajo, |
·
vodenje vseh
evidenc in evidenčnih listov v skladu z veljavno zakonodajo, |
·
v sodelovanju
z občino razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe, |
·
v sodelovanju z občino investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z
objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe. |
(6)
Prevzeto komunalno odpadno vodo in blato mora izvajalec javne službe
obdelati na komunalni ali skupni čistilni napravi, ali zagotoviti
prevzem pri za to pooblaščenem prevzemniku. Za obdelano blato iz
komunalnih in skupnih čistilnih naprav mora izvajalec javne službe
izdelati načrt ravnanja z blatom in zagotoviti predelavo in
odstranjevanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Če
namerava izvajalec javne službe uporabiti blato iz čistilnih naprav za
rastlinsko hranilo, mora ravnati kot povzročitelj obremenitve v skladu s
predpisi, ki urejajo vnos rastlinskih hranil v tla. |
|
8.
člen |
(odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode) |
(1) V
javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so
določene v soglasju za kanalski priključek. |
(2)
Količina in lastnost
odpadne vode mora biti v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS,
št. 64/12), oziroma v skladu z uredbami za posamezne vrste virov
onesnaženja, čistilnih naprav ali za posamezno emitirano snov.
|
(3) Če
za določeno škodljivo snov ali za vrsto odpadne vode, pristojni minister
ni sprejel standarda, se uporabljajo standardi in smernice, ki veljajo v
Evropski uniji. |
|
9.
člen |
(merilno mesto) |
(1) Na
iztoku industrijske odpadne vode iz vira onesnaženja, ki je zavezan
izvajati obratovalni monitoring in na vtoku in iztoku iz komunalne ali
skupne čistilne naprave je potrebno urediti stalno merilno mesto, ki je
dovolj veliko in dostopno ter opremljeno tako, da je meritve mogoče
izvajati tehnično ustrezno v skladu s pravilnikom o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu odpadnih vod in brez nevarnosti za izvajalca
meritev. |
(2)
Uporabnik mora upravljavcu v potrditev predložiti projekt za izvedbo
merilnega mesta. |
(3)
Uporabnik mora upravljavcu v vsakem času brez predhodnega obvestila,
dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled delovanja
merilnih naprav, odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete
odpadne vode in meritve količine odpadne vode. |
|
10.
člen |
(obratovalni monitoring) |
(1)
Meritve obratovalnega monitoringa, ki so osnova za izračun kanalščine in
čiščenja odplak, izvaja le s strani ARSO pooblaščeni izvajalec
obratovalnega monitoringa odpadnih voda, ki določi način merjenja
količine, stopnje onesnaženosti in pogostosti meritev odpadne vode.
Ostale potrebne meritve lahko izvaja upravljavec. Vse stroške meritev
odpadnih in padavinskih voda plača uporabnik javne kanalizacije.
|
(2) O
rezultatih meritev obratovalnega monitoringa odpadnih vod je uporabnik
dolžan upravljavca sproti pisno obveščati. V ta namen mu mora redno
dostavljajo poročila o meritvah kvalitete in količine odpadnih vod. |
11.
člen |
(spremembe kvalitete in količin industrijske odpadne vode) |
(1)
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o vseh spremembah
kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja. |
(2)
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o nevarnih in škodljivih
snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme in malomarnosti
ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo. |
(3)
Uporabnik izvaja takšne ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo
količino in izboljšujejo kvaliteto odpadne vode, ki odteka v javno
kanalizacijo. |
|
12.
člen |
(odpadne vode iz kmetijske dejavnosti) |
Za
zbiranje odpadne vode in živalskih iztrebkov iz hlevov je uporabnik
dolžan zgraditi gnojišče in gnojno jamo ali zbiralnik za gnojevko.
Gnojišča morajo biti zgrajena tako, da gnojevka ne more odtekati v javno
kanalizacijo, v površinske vode ali v podtalnico. |
|
13. člen |
(objekti ki
prekomerno onesnažujejo okolje) |
Za objekte, ki nimajo
izvedenih greznic ali imajo obstoječe pretočne greznice, se mora izvesti
nepretočne greznice, male čistilne naprave ali se priključiti na javno
kanalizacijo v skladu s tem odlokom in veljavno zakonodajo v Republiki
Sloveniji. |
|
IV.
Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe |
|
1. Opremljenost z javno kanalizacijo zaradi izvajanja storitev
javne službe |
|
14.
člen |
(odvajanje komunalne odpadne vode, ki nastaja v stavbah) |
(1) Komunalna odpadna
voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati v javno kanalizacijo, na
območjih kjer le te ni, pa neposredno v malo komunalno čistilno napravo. |
(2) Ne glede na
določbe prejšnjega odstavka se komunalna odpadna voda, kjer ni javne
kanalizacije, lahko odvaja v vodotesno nepretočno greznico, če
upravljavec nepretočne greznice zagotavlja njeno praznjenje z uporabo
storitev javne službe, izvajalec javne službe pa čiščenje komunalne
odpadne vode in blata v komunalni čistilni napravi. |
(3) Lastni objekti
čiščenja odpadnih vod, kot so male čistilne naprave in nepretočne
greznice, ki obratujejo v skladu s predpisi, imajo na območjih, kjer je
po občinskih planih predvidena gradnja javne kanalizacije, samo začasen
značaj. Po izgradnji javne kanalizacije mora uporabnik na lastne stroške
nepretočno greznico ali malo čistilno napravo odstraniti in izključiti
iz sistema ter pod nadzorom upravljavca izvesti kanalizacijski
priključek, v roku dveh let po izgradnji. |
(4) Odvajanje komunalne odpadne vode v
greznice ni dovoljeno, razen če gre za obstoječo greznico in še ni
pretekel rok za prilagoditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne
vode, določen v predpisih, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav. |
|
(5)
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja,
opremljenem z javno kanalizacijo, se mora neposredno odvajati v javno
kanalizacijo. |
(6) V
javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati komunalna odpadna voda,
ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi
nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega
voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo,
večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za
prečrpavanje. |
|
15.
člen |
(odvajanje komunalne odpadne vode na območju, kjer ni predpisano
odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo) |
Če je
več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano
odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna
obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se lahko
komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah: |
·
odvaja v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije in čisti v
mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je
v lasti in upravljanju lastnikov stavb, ali |
·
se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici in je njeno
praznjenje zagotovljeno v okviru storitev javne službe. |
|
2. Odvajanje in čiščenje odpadne komunalne in padavinske vode v
naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo |
|
16.
člen |
(priključitev javne kanalizacije na čistilno napravo) |
Javna kanalizacija po
kateri se odvajajo komunalne odpadne vode mora biti priključena na
ustrezno čistilno napravo. |
|
17.
člen |
(priključitev na javno kanalizacijo) |
(1)
Uporabnik, ki je lastnik stavbe v kateri nastajajo odpadne vode, se mora
priključiti na javno kanalizacijo povsod, kjer je zgrajena, če to
dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije. |
(2)
Izvajalec javne službe mora obvestiti bodočega uporabnika, da je
priključitev njegove stavbe na javno kanalizacijo obvezna in mu
posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na |
javno
kanalizacijo se mora opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila
o obvezni priključitvi pod nadzorom izvajalca javne službe. |
(3)
Komunalne odpadne vode se praviloma odvaja do čistilnih naprav ločeno od
padavinskih odpadnih vod. Le izjemoma ob soglasju izvajalca javne službe
se odvajajo skupaj v mešanem kanalizacijskem sistemu. Meteorne odpadne
vode je po predhodnem čiščenju v peskolovilcih in po potrebi v
koalescenčnih lovilcih mineralnih olj, potrebno ponikati ali odvesti po
meteorni kanalizaciji in odvodnih jarkih do vodotokov, v skladu s
soglasjem upravljavca vodotoka. Način odvajanja meteornih vod določi
upravljavec v soglasju. |
(4) V
javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati tujih vod kot so drenažne vode,
površinske vode, zaledne vode, podtalnico in vode uporabljene v
toplotnih črpalkah. |
|
18.
člen |
(priključek na javno kanalizacijo) |
(1)
Priključek na javno kanalizacijo se izvede praviloma za vsak objekt
posebej. Če se zaradi racionalnosti izvedbe poveže več objektov z enim
priključkom, je potrebno na priključku, kjer se cevovodi združijo
izvesti revizijski jašek. Izjemoma se z soglasjem upravljavca dovoli
izvedba več priključkov iz enega objekta. |
(2) Uporabnik je
dolžan zgraditi priključek za kanalizacijo iz materialov, ki ustrezajo
evropskim normativom (SIST EN) in na način, ki zagotavlja popolno
tesnost. |
(3) Kanalizacijski
priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi
vdora vode iz kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz kleti in prostorov
objekta, ki so nižji od kote terena, se izvede z internim črpališčem na
nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale v javno
kanalizacijo. Tlačni cevovodi iz črpališč morajo biti opremljeni z
elementom, ki preprečuje vračanje prečrpane odpadne vode iz
kanalizacijskega priključka v interno črpališče. |
|
19.
člen |
(prijava gradnje priključka na javno kanalizacijo) |
(1)
Uporabnik mora najmanj 30 dni pred začetkom gradnje priključka na
kanalizacijo, prijaviti začetek gradnje ter si na podlagi pisne vloge
izvajalcu javne službe, pridobiti njegove tehnične smernice za gradnjo
kanalizacijskega priključka. |
(2) K
pisni vlogi iz prvega odstavka tega člena mora uporabnik priložiti: |
1.
pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se priključuje na javno
kanalizacijo, ali dokazilo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967, |
2.
potrjen izris iz katastrskega načrta za objekt, ki se priključuje na
javno kanalizacijo, |
3.
grafični prikaz, iz katerega je razvidna lega in tlorisna velikost
objekta (situacija) ter predvideni priključki na javno infrastrukturo, |
4.
dokazilo o ustanovljeni služnosti na zemljiščih, preko katerih naj bi
potekal kanalizacijski priključek, v primeru, če investitor poveri
gradnjo priključka na kanalizacijo izvajalcu javne službe, |
5.
dokazilo, da je uporabnik občini poravnal komunalni prispevek, oziroma
vse obveznosti do lastnika infrastrukture. |
|
20.
člen |
(izvedba kanalizacijskega priključka in navezave na javno kanalizacijo) |
(1)
Navezava kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo se izvede le
v revizijski jašek. |
(2)
Stroški izgradnje priključka na kanalizacijo bremenijo uporabnika.
Izveden kanalizacijski priključek je last uporabnika, ki pa mora
izvajalcu javne službe v času obratovanja omogočiti dostop do
priključka. |
(3)
Izgradnjo priključka na kanalizacijo lahko uporabnik naroči pri
izvajalcu javne službe, ki mu za izgradnjo zaračuna dejanske stroške
izgradnje v skladu z veljavnim cenikom izvajalca javne službe. |
(4) Če uporabnik ne
poveri gradnje kanalizacijskega priključka izvajalcu javne službe, ga
lahko izvede za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del,
njegovo gradnjo pa mora nadzorovati pooblaščeni predstavnik izvajalca
javne službe ali lastnika. Stroške nadzora nosi izvajalec javne službe.
|
(5)
Navezava kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo ni dovoljena,
če: |
·
pisna vloga iz drugega odstavka 18. člena tega odloka ni popolna, |
·
je javna kanalizacija v takem stanju, da ne zagotavlja kvalitetnega
odvajanja odpadnih vod, |
·
odpadne vode vsebujejo snovi, ki jih ni mogoče mehansko in biološko
očistiti, oziroma so te odpadne vode po kvaliteti v nasprotju z
veljavnimi predpisi. |
|
(6)
Po končani montaži in preizkusu vodotesnosti, uporabnik o tem obvesti
izvajalca javne službe, ki pregleda izveden priključek. Uporabnik
podpiše izjavo, da je kanalizacijski priključek zgrajen v skladu z
tehničnimi standardi in zahtevami upravljavca. Če so ob pregledu
ugotovljene pomanjkljivosti, jih je uporabnik dolžan odpraviti. |
3. Odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode v naselju ali delu
naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo |
|
21.
člen |
(praznjenje nepretočnih greznic) |
(1) Izvajalec javne
službe mora zagotoviti praznjenje, odvoz in prevzem vsebine nepretočnih
greznic v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno
kanalizacijo. Enkrat v treh letih se praznjenje nepretočnih greznic
izvede v okviru dejavnosti javne službe, pogostejše praznjenje in odvozi
se vršijo po naročilu. |
(2)
Izvajalec javne službe mora odpadno komunalno iz nepretočne greznice
odvažati v čiščenje na čistilno napravo. |
(3) Stroške praznjenja, odvoza in prevzema
nepretočnih
greznic iz prvega odstavka tega člena in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode iz drugega odstavka tega člena, zaračuna
izvajalec javne službe uporabniku. |
|
22.
člen |
(prevzem blata iz
obstoječih pretočnih greznic) |
(1) Izvajalec javne
službe mora zagotoviti praznjenje, odvoz in prevzem vsebine pretočnih
greznic v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno
kanalizacijo. Enkrat v treh letih se praznjenje pretočnih greznic izvede
v okviru dejavnosti javne službe, pogostejše praznjenje in odvozi se
vršijo po naročilu. |
(2) Vsebino greznic
izvajalec javne službe odvaža izključno na fekalno napravo za prevzem in
čiščenje grezničnih gošč. |
(3) Izvajalec javne službe lahko odda
praznjenje greznic po pogodbi tudi drugim podizvajalcem, vendar se
naročila za praznjenje zbirajo izključno pri izvajalcu javne službe.
Stroške
prevzema in obdelave blata iz obstoječih pretočnih greznic zaračuna
izvajalec javne službe uporabniku. |
|
23.
člen |
(prevzem blata iz
malih komunalnih čistilnih naprav) |
(1) Izvajalec javne
službe mora zagotoviti praznjenje, odvoz in prevzem presežnega blata iz
malih čistilnih naprav v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z
javno kanalizacijo. Enkrat v treh letih se praznjenje presežnega blata
iz malih čistilnih naprav izvede v okviru dejavnosti javne službe,
pogostejše praznjenje in odvozi se vršijo po naročilu.
|
(2) Za
prevzeto blato iz malih komunalnih čistilnih naprav mora izvajalec javne
službe zagotoviti predelavo in odstranjevanje blata po predpisih o
ravnanju z odpadki. |
(3)
Stroške prevzema in obdelave blata iz malih komunalnih čistilnih naprav
zaračuna izvajalec javne službe uporabniku. |
|
24.
člen |
(prevzem in obdelava gošč iz premičnih suhih stranišč) |
(1) Izvajalec javne
službe je dolžan zagotoviti praznjenje, odvoz, prevzem in obdelavo gošč
iz premičnih suhih stranišč. |
(2) Stroške praznjenja, odvoza, prevzema
in obdelave gošč zaračuna izvajalec javne službe
lastniku premičnega suhega
stranišča oz. uporabniku, ki preda gošče v obdelavo na podlagi
veljavnega cenika izvajalca javne službe na dan opravljene storitve. |
|
4. Monitoring za male komunalne čistilne naprave |
|
25.
člen |
(monitoring za male komunalne čistilne naprave) |
(1)
Upravljavec male komunalne čistilne naprave, mora na iztoku iz naprave
zagotoviti vzorčevalno mesto, ki omogoča odvzem reprezentativnih vzorcev
za izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa ali izdelavo ocene
obratovanja male čistilne naprave. |
(2)
Izvajalec javne službe mora zagotoviti prve meritve in obratovalni
monitoring za male komunalne čistilne naprave za vsako malo komunalno
čistilno napravo na območju izvajanja javne službe, ne glede na to ali
malo komunalno čistilno napravo upravlja izvajalec javne službe ali
upravljavec stavbe ali več stavb, iz katerih se odvaja odpadna komunalna
voda v lastno malo komunalno čistilno napravo. |
(3)
Izvajalec javne službe mora izvajati prve meritve in obratovalni
monitoring v skladu z veljavnim predpisom, ki ureja prve meritve in
obratovalni monitoring odpadnih vod. |
(4) Ne
glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena, lahko
izvajalec javne službe, na mesto prvih meritev in obratovalnega
monitoringa, izdela enkrat na tri leta oceno obratovanja male komunalne
čistilne naprave, iz katere mora biti razvidno, da je obratovanje male
komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi. |
(5)
Stroške izvedbe prvih meritev, obratovalnega monitoringa ali izdelave
ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave zaračuna izvajalec
javne službe uporabniku naprave. |
|
5. Prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode |
|
26.
člen |
(odklop priključka z javne kanalizacije) |
(1)
Odklop priključka z javno kanalizacijo je dovoljen na predlog uporabnika
le v primeru rušenja priključnega objekta. |
(2)
Kanalizacijski priključek se odklopi na stroške uporabnika tako, da se
zamaši na mestu priključitve na javno kanalizacijo. |
(3)
Odjavo priključka mora podati lastnik objekta, ki objekt ruši v pisni
obliki, najkasneje 30 dni pred predvidenim odklopom priključka. |
|
27.
člen |
(trajna prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode) |
(1)
Izvajalec javne službe ima pravico odklopiti priključek na javno
kanalizacijo, če uporabnik ne spoštuje določil republiških predpisov in
tega odloka. |
(2)
Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez odgovornosti za
morebitno škodo, ki nastane ob tem, prekine odvajanje odpadne komunalne
in padavinske vode s fizično prekinitvijo odvajanja odpadne vode po
kanalizacijskem priključku, po preteku roka za odpravo pomanjkljivosti,
ki ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 90 dni če: |
·
z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni
vodovod, |
·
stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža
zdravje uporabnikov, |
·
odpadne vode uporabnika ogrožajo zdravje občanov in varno obratovanje
javne kanalizacije, |
·
kvaliteta odpadne vode na izpustu v kanalizacijo ne ustreza zahtevam
veljavne zakonodaje, |
·
če niso izpolnjeni pogoji za priključitev na javno kanalizacijo določeni
s tem odlokom in državno zakonodajo oziroma če priključek ni izveden
skladno z soglasjem upravljavca, |
·
če uporabnik ne poravna računov za kanalščino tudi po prejemu opomina,
vendar s tem ne sme biti prizadet drug uporabnik, |
(3)
Uporabnik mora v primeru prekinitve odvajanja odpadne komunalne in
padavinske vode iz drugega odstavka tega člena, prenehati uporabljati
vodo iz javnega vodo oskrbnega sistema, črpati vodo iz lastnih virov ali
virov, pridobljenih na podlagi koncesije. |
(4)
Odvajanje komunalne in padavinske vode iz drugega odstavka tega člena se
prekine za določen čas do odprave vzroka za prekinitev. |
(5)
Stroške prekinitve odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode in
stroške ponovne priključitve na javno kanalizacijo ter vse morebitne
stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve mora pred ponovno
priključitvijo na javno kanalizacijo poravnati uporabnik. Uporabnik je
dolžan poravnati tudi stroške za škodo na objektih in napravah javne
kanalizacije, če je nastala škoda na teh objektih in napravah zaradi
njegovega ravnanja. |
(6)
Stroški prekinitve odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode in
stroški ponovne priključitve na javno kanalizacijo se določijo na
podlagi veljavnega cenika storitev izvajalca javne službe na dan
nastalih stroškov. Stroške za škodo iz prejšnjega odstavka tega člena
ugotovi izvajalec javne službe. |
|
28.
člen |
(začasna prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode) |
(1)
Izvajalec javne službe lahko začasno prekine odvajanje odpadne komunalne
in padavinske vode zaradi izvedbe planiranih vzdrževalnih del na
objektih in napravah javne kanalizacije, za |
čas
odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne
kanalizacije. |
(2) O
prekinitvi odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode iz prejšnjega
odstavka tega člena mora izvajalec javne službe uporabnike obvestiti
preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način
vsaj 8 dni pred prekinitvijo. |
(3) V
primeru nepredvidljivih prekinitev, ki trajajo do ene ure obveščanje iz
prejšnjega odstavka tega člena ni obvezno. |
|
29.
člen |
(prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode v primeru
višje sile) |
(1) V
primeru višje sile, kot so potres, požar, poplave, vdori in izlitja
škodljivih snovi v javno kanalizacijo, onesnaženja vodnih virov in
podobno ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode
prekiniti odvajanje odpadne komunalne in padavinske vode. Zaradi teh
primerov ni utemeljeno zahtevati (od upravljavca) odškodnino za škodo,
ki bi nastala na objektih in napravah uporabnika. Uporabnik ima pravico
zahtevati odškodnino za škodo le v drugih primerih prekinitve odvajanja
odpadne vode, če je le-ta nastala po krivdi upravljavca. |
(2)
Izvajalec javne službe mora v primerih iz prejšnjega odstavka postopati
skladno s sprejetimi načrti za take primere. |
(3)
Izvajalec javne službe mora o prekinitvi odvajanja odpadne komunalne in
padavinske vode iz prvega odstavka tega člena, uporabnike obvestiti
preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način.
|
|
6. Evidence |
|
30.
člen |
(evidence) |
Izvajalec javne službe mora voditi vse evidence, ki jih zahtevajo
veljavni predpisi in državna zakonodaja. |
7. Javna obvestila in naznanila |
|
31.
člen |
(javna obvestila in naznanila) |
(1)
Izvajalec mora najmanj enkrat letno obvestiti lastnike greznic in
upravljavce malih komunalnih čistilnih naprav z naznanilom v sredstvih
javnega obveščanja ali na krajevno običajen način o: |
·
komunalni ali skupni čistilni napravi, na kateri se obdelujeta komunalna
odpadna voda in blato, |
·
rokih in času praznjenja nepretočnih greznic, obstoječih pretočnih
greznic in prevzemanju blata malih komunalnih čistilnih naprav, |
·
načinu predvidene obdelave prevzetega blata ter nadaljnje uporabe,
predelave ali odstranjevanja obdelanega blata in |
·
drugih pogojih za praznjenje nepretočnih greznic, obstoječih pretočnih
greznic in prevzemu blata malih komunalnih čistilnih naprav. |
(2) V
zvezi z opravljanjem javne službe mora izvajalec javne službe
upravljavce površin, iz katerih se odvaja padavinska voda v javno
kanalizacijo, redno obveščati in na druge načine seznanjati, da morajo: |
·
na svojih površinah redno čistiti in vzdrževati utrjene površine in
peskolove ter lovilce olj na njih in |
·
čistiti in vzdrževati svoje kanalske vode, namenjene za odvajanje
padavinske vode. |
|
8. Pogoji izvajanja javne službe |
|
32.
člen |
(javna pooblastila, upravni postopki) |
(1)
Izvajalec javne službe izdaja v upravnih postopkih sledeče dokumente: |
·
smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve, |
·
mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskih aktov, |
·
projektne pogoje k idejni zasnovi, |
·
soglasja k projektnim rešitvam, |
·
soglasja za priključitev obstoječih objektov oziroma drugih objektov na
javno kanalizacijo, |
·
soglasja za ukinitev priključkov na javno kanalizacijo, |
·
soglasja k spremembam priključkov |
(2) Za
izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec
javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz
upravnega postopka. |
(3)
Upravljavec sodeluje pri tehničnih pregledih novo zgrajenih objektov in
naprav javne kanalizacije. |
|
33.
člen |
(prevzem objektov javne kanalizacije in čistilnih naprav v upravljanje) |
(1) Za
vnos objektov in omrežij javne kanalizacije in čistilnih naprav v
evidence osnovnih sredstev lastnika javne infrastrukture in za prevzem v
upravljanje, mora biti predložena naslednja dokumentacija: |
·
gradbeno dovoljenje in okoljevarstveno dovoljenje, če ga je bilo v
postopku potrebno pridobiti, |
·
projekt izvedenih del, |
·
elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster gospodarske javne
infrastrukture (GJI), |
·
zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov, |
·
poročilo o pregledu s kamero za pregled kanalov od znotraj s predloženim
video posnetkom, |
·
zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu, |
·
uporabno dovoljenje, |
·
garancijske izjave, |
·
potrdila o
vpisu stvarne pravice o dostopu do omrežja in objektov javne
kanalizacije v zemljiško knjigo, |
·
oceno vrednosti predanega objekta, |
·
objekti odvajanja odpadnih vod z vgrajeno strojno in elektro opremo
(črpališča, razbremenilniki, zadrževalniki ter dušilke, objekti
vakuumske kanalizacije) ter objekti čiščenja odplak ki se predajajo,
morajo imeti vso z zakonom predpisano dokumentacijo, soglasja, poslovnik
o obratovanju, navodila za obratovanje, servisne listine, evidenco
osnovnih sredstev in njihove vrednosti. |
(2)
Lastnik in upravljavec javne kanalizacije, lahko na podlagi skupnega
soglasja, z namenom racionalizacije, po lastni strokovni presoji za
konkretne primere zmanjšata obseg potrebne dokumentacije iz prvega
odstavka tega člena. |
|
34.
člen |
(izvedba javne kanalizacije) |
(1) Vsa
nova javna kanalizacija in obnova obstoječega omrežja se mora graditi v
ločenem sistemu kanalizacije, razen v sledečih primerih: |
·
padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika
oziroma ni možnosti ponikanja, |
·
zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov, |
·
je padavinska voda tako močno onesnažena, da je klub čiščenju v
peskolovilcih in lovilcih olj ni možno odvajati v vodotok ali ponikati. |
Vse
navedene izjeme se lahko izvajajo izključno s soglasjem upravljavca. |
(2)
Najmanjši dovoljeni premer javne gravitacijske kanalizacije je 200 mm.
Najmanjši dovoljeni padec gravitacijskega kanala javne kanalizacije se
določi tako, da hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša
od 0,5 m/s. Največji dovoljeni padec gravitacijskega javnega kanala je 6
%, pri večjih padcih se uporabi
umirjevalne ali
kaskadne jaške. |
(3)
Cevi za kanale javne kanalizacije se mora polagati na peščeno ali
betonsko posteljico minimalne debeline 10 cm, kadar pa je padec kanala
do 2 ‰ ali ko je kanal pod vplivom podtalnice pa obvezno na betonsko
podlago in z upoštevanjem vzgonov. |
(4)
Minimalni premer revizijskega jaška globine do 2 m je 80 cm, globlji pa
mora biti minimalnega notranjega premera 100 cm. Na povoznih površinah
mora biti jašek prekrit z lito železnim pokrovom nosilnosti minimalno
400 kN, na ostalih površinah pa najmanj
250 kN. Pokrov
vgrajen v strnjenem naselju ali na poplavnem terenu ne sme imeti
odprtin. |
(5) Za
izvedbo gravitacijske, tlačne in vakuumske kanalizacije, črpališč,
razbremenilno zadrževalnih bazenov, čistilnih naprav ter drugih javnih
objektov in naprav dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadnih vod,
upravljavec v fazi projektiranja poda pogoje, v katerih natančneje
definira zahteve za vsako posamezno investicijo, ki sta jih investitor
in izvajalec dolžna upoštevati. |
|
35.
člen |
(preizkus tesnosti kanalizacijskih cevovodov in jaškov) |
(1)
Preizkus tesnosti odsekov ali objektov kanalizacijskega sistema opravi
usposobljen izvajalec, kar dokaže z akreditacijsko listino. |
|
(2)
Preizkus tesnosti se izvede skladno z ustreznimi normativi in standardi.
Za gravitacijsko kanalizacijo (cevovodi, jaški, peskolovi) se upoštevajo
določila standarda SIST EN 1610, za lovilce olja, usedalnike,
zbiralnike, zadrževalnike, črpališča in objekte ČN pa OE NORM B 2503.
Pri preizkusu tlačnih kanalizacijskih cevovodov se mora uporabljati
smernice standarda SIST EN 805. V primeru vakuumske kanalizacije pa SIST
EN 1091. |
(3) V
primeru, da stopi v veljavo novejši standard kot je naveden v prejšnjem
odstavku, se preizkusi izvedejo po standardu veljavnem na dan
preizkušanja. |
(4)
Preizkus tesnosti novozgrajenih kanalizacijskih sistemov se opravi po
zasipu in utrditvi zasipa gradbene jame, oziroma pred položitvijo
zaključne plasti cestišča. |
|
36.
člen |
(izvedba pregleda kanalizacije s TV kontrolnim sistemom) |
(1)
Izveden pregled kanalizacij s TV kontrolnim sistemom je dokumentiran
digitalni zapis na ustreznem mediju (CD, DVD) ter izpisanim poročilom,
ki je sestavljeno iz osnovnega dela in posameznih protokolih za vsak
pregledani del kanalizacije posebej. |
(2) V
protokolih so podatki za vsak cevni odsek posebej z grafičnim prikazom
pregledanega cevnega odseka, kjer se opišejo in označijo vse ugotovitve
v zvezi s kvaliteto izvedbe ter stanjem objekta v skladu z standardom
SIST EN 13508-2 del. Zapisanim pomanjkljivostim mora biti priložena tudi
fotografija. Poleg omenjenega mora protokol vsebovati še: |
·
ime naročnika, investitorja in izvajalca del, |
·
datum opravljanja pregleda, |
·
naziv objekta, ulica, naselje, |
·
oznake jaškov, odsekov, |
·
značilnosti pregleda, vreme, material, dimenzije, oblika, |
·
ime in priimek operaterja pregleda, |
·
identifikacijska številka protokola. |
(3) Na
digitalnem mediju, ki je priloga poročila morajo biti vsi posnetki
pregledane kanalizacije. Na vsakem posnetku morajo biti najmanj
naslednji podatki: |
·
ime pregledanega objekta, |
·
oznake pregledanega odseka (J1 do J2), |
·
datum opravljanja pregleda, |
·
tekoči čas ob pregledu kanalizacije, |
·
smer snemanja, |
·
hitrost snemanja, ki naj ne presega cca 15 m/min, |
·
trenutni padec (niveleta) dna kanalizacije. |
|
V. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe ter
prepovedi |
|
37.
člen |
(pravice uporabnikov storitev javne službe) |
Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega
zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem
uporabnikom na območju občine. |
|
38.
člen |
(obveznosti uporabnikov storitev javne službe) |
(1)
Uporabniki imajo naslednje obveznosti: |
·
zgraditi objekt in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično
dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe, |
·
redno vzdrževati interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami ter
voditi dnevnik obratovanja male čistilne naprave, če je sestavni del
interne kanalizacije, |
·
redno kontrolirati sestavo industrijske odpadne vode in rezultate na
zahtevo posredovati izvajalcu javne službe. Če je uporabnik za svoje
industrijske odpadne vode, zavezanec za izvedbo meritev obratovalnega
monitoringa, je letno poročilo o izvedbi obratovalnega monitoringa
odpadnih vod vsako leto dolžan poslati upravljavcu, |
·
pravočasno opozarjati na ugotovljene pomanjkljivosti na javni
kanalizaciji, |
·
redno plačevati odpadno vodo, |
·
odpadno vodo, ki ni primerna za izpust v javno kanalizacijo, ni
dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z vodo (pitno,
hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti, |
·
odvajati odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih
s predpisi, |
·
dolžnost prijaviti izvajalcu javne službe vsako spremembo količine in
kvalitete odpadne vode takoj ko ugotovijo spremembo, |
·
dolžnost spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja
odpadne in padavinske vode, |
·
če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo
izvajalca pismeno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne
naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili
doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja, |
·
pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva
stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvajanje in čiščenje
odpadne vode in obračun stroškov, |
·
dovoliti preglede in opravljanje del na svoji lastnini, kadar gre za
kontrolo kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije ali
ugotavljanja količin in lastnosti odpadne vode (dostop do obračunskega
vodomera oziroma do merilnega mesta), v vsakem času, |
·
upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju
odpadne vode, |
·
pred zagonom male komunalne čistilne naprave omogočiti izvajalcu javne
službe odvajanja in čiščenje odpadnih vod pregled naprave in mu predati
dokumentacijo o ustreznosti. |
(2)
Uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne in padavinske vode drugemu
uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti. |
|
39. člen |
(obveznosti
upravljavcev in lastnikov objektov, ki odvajajo v javno kanalizacijo
padavinske vode) |
Požiralnike in
peskolove na javnih površinah, iz katerih se meteorna voda odvaja po
javni kanalizacijski mreži, so dolžni upravljavci cest, ulic in trgov
čistiti najmanj enkrat letno (ali pa to naročiti pri upravljavcu
kanalskega omrežja). Prav tako so dolžni lastniki objektov, katerih
padavinske vode iz streh se odvaja v javno kanalizacijo, najmanj enkrat
letno čistiti peskolovilce odtokov iz streh. |
|
40.
člen |
(prepovedi) |
(1)
Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo,
ki bi lahko: |
·
povzročila požar ali nevarnost eksplozije, |
·
povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo
in ogrožale zdravje ljudi, |
·
povzročale ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema
zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi, |
·
stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako
škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije, |
·
povzročala, da v kanalih nastajajo škodljivi plini, |
·
povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature, |
·
zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi, |
·
povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi, |
·
vsebovala drugo snov, ki šteje za nevarno in škodljivo snov in katere
koncentracija je nad s predpisi dovoljenimi mejnimi vrednostmi. |
(2) V
primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda
zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan izvajalcu javne
službe poravnati stroške za odpravo škode. |
|
41.
člen |
(obveznosti izvajalcev del) |
(1)
Izvajalci del, kateri izvajajo vzdrževalna in druga dela na cestah,
ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na območje
kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so
potrebni za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, si
morajo predhodno pridobiti soglasje izvajalca javne službe. |
(2)
Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in
trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje,
med izvedbo pa odvajanje ne sme biti moteno. |
(3)
Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje,
toplovod, plinovod, telefonsko omrežje, itd.) morajo pri opravljanju del
na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane kanalizacijsko
omrežje in naprave nepoškodovane. |
(4)
Stroški sanacij morebitnih poškodb bremenijo izvajalca del. Način
sanacije se dogovori z upravljavcem in izvaja pod njegovim nadzorom.
|
(5) Pri
novogradnjah vseh objektov, le te ni dovoljeno postavljati na trase
cevovodov javne kanalizacije, upoštevati je potrebno odmike dogovorjene
z upravljavcem javne kanalizacije. |
|
VI.
Pravice in obveznosti izvajalca javne službe |
|
42.
člen |
(obveznosti izvajalca javne službe) |
Izvajalec javne službe oziroma upravljavec ima pri odvajanju in čiščenju
komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih voda naslednje
obveznosti: |
·
da skrbi za brezhibno obratovanje kanalske mreže, čistilnih naprav in
objektov, ki so v njegovem upravljanju in da pravočasno ukrepa, ko
uporabnik ne upošteva določil iz tega odloka, |
·
pregleduje in nadzira
stanje kanalov, njihovo vodotesnost in stanje drugih objektov odvajanja
in čiščenja odplak, |
·
izvaja vse naloge navedene v 7. členu tega odloka, |
·
pri uporabnikih redno kontrolira sestavo odpadne vode, delovanje
čistilnih naprav in drugih naprav za predčiščenje tehnološke odpadne
vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh, |
·
da kontrolira skladnost gradnje kanalov, priključkov in čistilnih naprav
z načrti, na katere je bilo dano soglasje, |
·
da pregleda in prevzame v upravljanje kanalsko omrežje pod pogoji,
navedenimi v tem odloku, |
·
skrbi za kataster objektov in naprav, ki služijo odvajanju in čiščenju
odplak, |
·
da pri uporabnikih pregleda izvedene priključke, po položitvi pred
zasipom, |
·
da pregleda interno kanalsko mrežo in ostale naprave pri uporabnikih ob
gradnji in po izvedbi, |
·
obvešča uporabnike o planu odvoza grezničnih gošč ter prekinitvah
odvajanja in čiščenja odpadnih voda, preko sredstev javnega obveščanja
ali neposredno, |
·
skrbi za meritve in obračun odvedene in prečiščene vode uporabnikov,
|
·
na podlagi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi
odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/12), izvaja vse naloge,
ki mu jo za komunalne odpadne vode nalaga uredba. |
|
VII.
Standardi komunalne opremljenosti, vrsta in obseg objektov in naprav,
potrebnih za izvajaje javne službe |
|
43.
člen |
(objekti javne
infrastrukture) |
Objekti
in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine so
primarno omrežje in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi
povezane tehnološke naprave, kot so: |
·
kanalizacijska omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne odpadne
in padavinske vode, |
·
črpališča za prečrpavanje komunalne odpadne in padavinske vode, |
·
razbremenilniki visokih vod, |
·
zadrževalni in pretočni bazeni, |
·
drugi objekti in naprave potrebni za obratovanje javne kanalizacije, |
·
čistilne naprave odpadnih komunalnih in padavinskih vod. |
|
44.
člen |
(objekti in naprave v lasti uporabnika) |
(1)
Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so v lasti
uporabnika so: |
·
interna
kanalizacija s kanalizacijskim priključkom od hišne kanalizacije do
vključno prvega priključnega jaška na javno
kanalizacijo ali do
meje z javno površino, |
·
začasne naprave in objekti za čiščenje odpadnih voda (male komunalne
čistilne naprave, greznice, gnojnične jame, gnojišča), za čas do
priključitve na javno kanalizacijo, |
·
interna kanalizacija v objektu, |
·
naprave in objekti na interni kanalizaciji (črpališča odpadnih vod,
peskolovilci in lovilci olj), |
·
vodomeri na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno
kanalizacijo, |
·
merna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih
in iztokih iz internih čistilnih naprav, |
·
vodomeri, ki služijo za določitev količin porabljene vode, ki ne izteka
v javno kanalizacijo. |
(2)
Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na
lastne stroške. |
(3)
Uporabnik je dolžan z objekti in napravami iz prvega odstavka tega člena
gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in
padavinske vode ter da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje
zahtevane pogoje. |
|
VIII.
Viri financiranja javne službe in način njenega oblikovanja |
|
45.
člen |
(viri financiranja storitev) |
(1)
Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe: |
·
iz plačil uporabnikov storitev javne službe (kanalščina, čiščenje
odplak, odvoz in čiščenje grezničnih gošč in blata iz malih komunalnih
čistilnih naprav, storitve izdelave ocen in mnenj), |
·
iz proračuna občine, iz dotacij, donacij in subvencij, |
·
iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. |
(2)
Odvoz in čiščenje grezničnih gošč ter blata iz malih komunalnih
čistilnih naprav, so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki niso navezani
na sistem javne kanalizacije. |
(3)
Kanalščino za odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih vod, so
dolžni plačevati vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno
kanalizacijsko omrežje, ne glede na oskrbovalni vodni vir in ne glede na
to ali se omrežje zaključi s čistilno napravo za odpadne vode.
|
(4)
Stroške čiščenja odpadnih in padavinskih voda so dolžni plačevati vsi
uporabniki, ki preko kanalizacijskega omrežja odvajajo vode do javnih
naprav za čiščenje odpadnih voda in tisti katerih odpadna voda se v
čiščenje pripelje s cisternami. |
|
46.
člen |
(viri financiranja infrastrukture) |
Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo: |
·
iz plačil uporabnikov storitev javne službe, |
·
iz proračuna občine, iz dotacij, donacij in subvencij, prispevkov
občanov, |
·
iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine, |
·
sredstva državnega proračuna in državnih skladov. |
|
IX.
Cene storitev javne službe |
|
47.
člen |
(oblikovanje cen) |
(1)
Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavne
metodologije ali predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih
gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
(2)
Izvajalec javne službe je dolžan cene storitev javne službe predhodno
predložiti občinskemu svetu v potrditev. |
|
48.
člen |
(merjenje količin odpadnih voda) |
(1)
Količina odpadnih voda posameznega uporabnika se ugotovi: |
·
na osnovi odčitkov vgrajenega vodomera na kanalizacijskem omrežju
uporabnika, vgrajenem na delu kanalizacije, kjer registrira vso odpadno
vodo uporabnika, ki se steka v javno kanalizacijsko omrežje; |
·
na osnovi porabljene vode odčitane iz vgrajenega vodomera na javnem
vodovodnem omrežju ali lastnem črpališču uporabnika. Če v času popisov
dostop do vodomera ni mogoč, je lastnik, upravljavec ali uporabnik
objekta dolžan sporočiti izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja
odpadnih vod stanje na vodomerju; |
·
uporabniki, za vodo, ki jo uporabljajo v proizvodnji (jo vgrajujejo v
izdelke, uparjajo ali uporabljajo v kmetijski dejavnosti), niso dolžni
plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda, če zagotovijo
ločeno merjenje porabljene pitne vode za v tej alineji navedene namene.
Voda iz teh posebej vgrajenih vodomerov, po uporabi ne sme dodatno
obremeniti okolja in ne sme odtekati v javno kanalizacijo; |
·
uporabniki za
vodo, ki jo uporabijo v kmetijski dejavnosti za napajanje živali
(odpadne vode iz živinoreje ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo),
plačajo kanalščino in čiščenje komunalnih odpadnih vod za enako količino
porabljene vode kot plačajo okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja
zaradi odvajanja odpadnih voda. |
(2)
Količino odpadnih voda ugotavlja upravljavec kanalizacijskega omrežja. |
(3)
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov ali imajo
meritev količin odplak izvedeno pred izpustom v javno kanalizacijsko
omrežje, morajo vgrajene vodomere vzdrževati sami. Vsi uporabniki z
lastnimi viri vode, sklenejo z upravljavcem javne kanalizacije pogodbo o
odvajanju odpadnih vod in načinu meritev odvedenih količin vode. |
(4) Če
upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari
ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali, če iz drugega razloga ni
mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna
šest mesečna poraba zadnjega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi
odčitkov. Če ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča,
se določi poraba na osnovi dejansko izmerjenega odtoka odpadne vode.
Obračun na podlagi prejšnjega odstavka tega člena se izvede če ni mogoče
izvesti kontrole porabe vode na podlagi meritev. |
|
49.
člen |
(cena odvajanja odpadnih vod – kanalščina) |
(1)
Kanalščina predstavlja ceno uporabe javnega kanalskega omrežja. Osnova
za ceno posameznega uporabnika je ugotovljena količina odpadnih voda
uporabnika, na način opisan v 48. členu tega odloka, ki se pomnoži z
veljavno ceno odvajanja m3 odplak in pri industrijskih
odpadnih vodah še s faktorjem onesnaženosti. |
Formula
(1) za določitev cene kanalščine je: |
(1) |
ck
cena odvajanja odpadnih voda končnega uporabnika - kanalščina (EUR/mes); |
Q
količina odpadne vode (m3/mes); |
Fk
faktor onesnaženosti industrijskih odpadnih vod za izračun kanalščine
(brez dimenzij); |
ck1
cena odvajanja 1m3 komunalne odpadne vode, ki ima do vključno
5 ml usedljivih snovi na liter; biokemijsko potrebo po kisiku v 5 dneh
(BPK5) 300 mg O2/l in kemijsko potrebo po kisiku z
dikromatno metodo (KPKd) 500 mg/l. Ta cena se določa v skladu
z veljavnimi predpisi. |
(2)
Faktor onesnaženosti industrijskih odpadnih vod za izračun kanalščine (Fk)
ima vrednost 1,25 za tiste industrijske odpadne vode, ki imajo faktor
onesnaženosti za čiščenje industrijske odpadne vode večji od 1,99 (F
> 1,99). |
(3)
Kanalščina se uporabnikom obračunava mesečno. |
|
50.
člen |
(cena čiščenja odpadnih vod) |
(1)
Uporabniki, ki so po javnem kanalizacijskem omrežju povezani s čistilno
napravo, so zraven kanalščine dolžni plačevati tudi čiščenje odpadnih
voda. |
Cena
čiščenja odplak končnega uporabnika je produkt ugotovljene količine
odpadnih voda na način opisan v 48. členu tega odloka, faktorja
onesnaženosti odpadnih voda posameznega uporabnika in osnovne veljavne
cene za čiščenje 1 m3 komunalne odpadne vode. Formula (2) za
določitev cene je: |
(2) |
cč
cena čiščenja odpadnih voda končnega uporabnika ČN (EUR/mes); |
Q
količina odpadne vode (m3/mes); |
F
faktor onesnaženosti za čiščenje industrijske odpadne vode (brez
dimenzij); |
cč1
cena čiščenja 1m3 komunalne odpadne vode, ki ima do vključno
5 ml usedljivih snovi na liter; biokemijsko potrebo po kisiku v 5 dneh
(BPK5) 300 mg O2/l in kemijsko potrebo po kisiku z
dikromatno metodo (KPKd) 500 mg/l. Ta cena se določa v skladu
z veljavnimi predpisi. |
Faktor onesnaženosti za čiščenje
industrijske odpadne vode (F) ima sledeče vrednosti faktorja
f |
F
= 1 pri 0 < f = 1 |
F
= 2 pri 1 < f < 2 |
F
= 5 pri 2 < f < 5 |
F
=10 pri 5 < f < 10 |
F
= f pri f > 10 |
Za
določitev vrednosti faktorja f iz prejšnjega odstavka, velja
enačba (3): |
(3) |
f1
= faktor komunalne onesnaženosti v industrijski odpadni vodi se izračuna
s pomočjo enačbe (4): |
(4) |
Znaki v
predhodnem obrazcu (formuli) pomenijo: |
A –
količina usedljivih snovi v Imhoffovem lij po 2 urah (ml/l); |
BPK5
– biokemijska potreba po kisiku v 5 dneh (mgO2/l); |
KPKd
– kemijska potreba po kisiku z dikromatno metodo (mg/l). |
|
f2
= faktor dodatne onesnaženosti v industrijski odpadni vodi, se izračuna
s pomočjo enačbe (5): |
(5) |
ci
= izmerjena koncentracija snovi i – onesnaževalca v
reprezentativnem vzorcu odpadne vode (mg/l); |
MVKi
– v
Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in
javno kanalizacijo (Uradni list RS št. 64/12) predpisana mejna vrednost
posameznega parametra v odpadni vodi, oziroma njegova mejna vrednost iz
panožne Uredbe, če le-ta obstaja (mg/l). |
Pri
izračunu f2 se upoštevajo le tisti parametri, pri
katerih je koncentracija snovi ci večja od
predpisane mejne vrednosti - MVKi . |
(2)
Vrednosti, ki se vstavljajo v formulo za ugotavljanje faktorja
onesnaženosti, se določa na osnovi rezultatov opravljenih analiz v
skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu
odpadnih voda ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št.
54/11). Analize in vzorčenje izvede pooblaščeni izvajalec obratovalnega
monitoringa ali upravljavec čistilne naprave odpadnih vod. Stroške
analiz plača uporabnik naprave. |
(3)
Čiščenje odpadnih vod se uporabnikom obračunava mesečno. Na enak način
se izračuna tudi cena čiščenja industrijske odpadne vode pripeljane na
čiščenje v cisternah. |
|
51.
člen |
(obračun odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda) |
(1) Stroške
odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se zaračunava le za
zasebne utrjene površine in strehe večje od 300 m2 tlorisne
površine. |
(2)
Količina padavinskih odpadnih voda se meri v m3 in se določi
na podlagi velikosti strešnih in utrjenih površin iz katerih se vode
odvajajo v javno kanalizacijo ter povprečne letne količine padavin na
območju SV Slovenije izmerjene v preteklem letu. Velikost površin se
ugotavlja na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja,
oziroma na podlagi meritve izvajalca. |
(3) Cena odvajanja in
čiščenja m3 padavinske odpadne vode je enaka ceni odvajanja
odpadnih voda uporabnika iz 49. člena in ceni čiščenja odpadne vode iz
50. člena tega odloka. |
(4)
Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se uporabnikom
obračunava mesečno. |
|
52.
člen |
(obračun drugih storitev izvajalca javne službe) |
(1) V
ceni odvoza in čiščenja grezničnih gošč je vključeno redno praznjenje,
odvoz in čiščenje grezničnih gošč pri objektih, ki niso navezani na
javno kanalizacijo. |
(2) V
ceni odvoza blata iz malih komunalnih čistilnih naprav je vključeno
praznjenje, odvoz, obdelava, končna dispozicija blata in izdelava ocen
obratovanja malih komunalnih čistilnih naprav, ki niso sestavni del
javnega kanalizacijskega omrežja. |
(3) Če
cena odvoza blata iz malih čistilnih naprav še ni sprejeta, je izvajalec
javne službe upravičen uporabnikom obračunati izdelavo ocen obratovanja
malih komunalnih čistilnih naprav, strokovnih ocen in drugih dokumentov,
ki jih zahteva veljavna zakonodaja. |
(4)
Obračuni se izvršijo z izstavitvijo računov, po opravljenih storitvah.
Cene se oblikujejo v skladu z določili veljavne metodologije ali
predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb
varstva okolja. |
|
53.
člen |
(plačila storitev) |
(1)
Porabniki so dolžni plačevati opravljene storitve javne službe odvajanja
in čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa izvajalca
javne službe. Obračun odvajanja in čiščenja odpadnih vod, je narejen na
istih računih kot obračun porabe pitne vode le v primerih, ko je pri
uporabniku izvajalec javnih služb vodo oskrbe, odvajanja in čiščenja
odpadnih vod isti. |
(2) V
primeru, da uporabnik ne poravna opravljenih storitev v določenem roku
po prejemu računa, ga je izvajalec dolžan opomniti. V opominu mora
določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po
izteku roka določenega v opominu, lahko izvajalec javne službe fizično
zapre priključek na javno kanalizacijo ter dolg izterja po sodni poti. |
(3) V
objektu z več uporabniki, se račun za odvedeno in očiščeno odpadno vodo
izstavi upravniku (upravljavcu) objekta. Če ta ni določen, se račun
izstavi ustreznemu organu ali zastopniku lastnikov stanovanj, ki sam
opravi razdelitev na posamezne porabnike. |
Uporabniki lahko sami določijo z medsebojnim sporazumom deleže po
katerih bodo plačevali storitev odvajanja in čiščenja odplak in o tem
pisno obvestijo izvajalca javne službe. |
|
X. Nadzor nad izvajanjem javne službe |
|
54.
člen |
(nadzorni organ) |
(1)
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski
inšpekcijski organ. |
(2) Pri
izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja
odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje
določb tega odloka. |
|
XI. Kazenske določbe |
55.
člen |
(prekrški) |
(1) Z
globo 1.400 EUR se kaznujeta za prekršek pravna oseba in samostojni
podjetnik posameznik, če: |
·
se ne priključi na javno kanalizacijo, |
·
uporabnik zgradi priključek brez predhodnega soglasja izvajalca javne
službe, |
·
pred gradnjo priključka na
kanalizacijo ne
poravna komunalnega prispevka občini in
ne prijavi gradnje
priključka na kanalizacijo izvajalcu javne službe, |
·
naveže priključek na javno
kanalizacijo kjer to
ni dovoljeno,
|
·
ne odklopi priključka v skladu z določili tega odloka, |
·
ravna v
nasprotju z določili 13., 37. in 38. člena, |
·
ne pridobi predhodnega soglasja izvajalca javne službe pred izvedbo del
s katerimi posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma
drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje
odpadnih komunalnih in padavinskih voda. |
(2) Z
globo 450 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi
odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika. |
(3) Z
globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje
fizična oseba. |
|
XII.
Prehodne in končne določbe |
|
56. člen |
Uporabniki vode, ki z
lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire in nimajo vgrajenih
vodomerov, jih morajo vgraditi v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega
odloka. Dokler vodomera ne vgradijo, se za vsako osebo, ki prebiva v
objektu, obračunava 4,16 m3 odvedene in očiščene komunalne
odpadne vode na mesec. |
|
57. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju
komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Markovci
(Uradni list RS št. 61/2001). |
|
58.
člen |
(veljavnost odloka) |
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem glasilu
slovenskih občin. |
|
Številka : 007-0001/2015 |
Datum :
4.11.2015 |
|
|
Občina Markovci |
|
Milan Gabrovec, župan |
|