Na podlagi
119. člena v povezavi s tretjo alinejo 282. člena ter drugo alinejo
četrte točke 289. člena
Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS,
št. 61/17) in 16. člena
Statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS,
št. 83/11, 24/14, 66/16) je Občinski svet občine Črnomelj na 18. seji
dne 4. 2. 2021 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu za Turistično območje Dolenjci |
|
I. UVODNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet
odloka) |
|
(1) S tem odlokom
se ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem
prostorskem načrtu občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 69/18, v
nadaljnjem besedilu: OPN Črnomelj) sprejme Občinski podrobni prostorski
načrt za Turistično območje Dolenjci (v nadaljnjem besedilu: OPPN). |
(2) OPPN je izdelan
na podlagi prve alineje tretjega odstavka 2. člena Pravilnika o vsebini,
obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta
(Uradni list RS, št. 99/07). |
(3) Predmet OPPN je
določitev pogojev za gradnjo objektov za potrebe turizma oziroma
ureditev kampa, s spremembo podrobne namenske rabe zemljišč, iz območja
stanovanj – SKs (površine podeželskega naselja s kmetijami in
stanovanjskimi stavbami) v posebna območja – območje BT (površine za
turizem). |
(4) OPPN se vodi
pod identifikacijsko številko 1686 in ga je izdelalo podjetje SAPO,
d.o.o., pod št. 1/2020 – OPPN, v januarju 2021. |
|
2. člen |
|
(vsebina in
oblika OPPN) |
|
(1) OPPN vsebuje
tekstualni in grafični del, ki sta izdelana v digitalni in analogni
obliki. |
(2) Tekstualni del
je sestavljen iz naslednjih poglavij: |
– opis prostorske
ureditve, |
– umestitev
načrtovanih ureditev v prostor, |
– splošna določila, |
– podrobna
določila, |
– zasnova
projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
– rešitve in ukrepi
za celostno ohranjanje kulturne dediščine, |
– rešitve in ukrepi
za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, |
– rešitve in ukrepi
za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom, |
– načrt
parcelacije, |
– faznost izvedbe
prostorske ureditve, |
– drugi pogoji in
zahteve za izvajanje OPPN, |
– odstopanja od
funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, |
– usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta, |
– končne določbe. |
(3) Grafični del
OPPN vsebuje naslednje načrte: |
1. Izsek iz OPN |
2. Pregledna
situacija |
3. Situacija s
prikazom prostorske ureditve v širšem prostoru (DOF) |
4. Prikaz vplivov
in povezav s sosednjimi območji |
5. Ureditvena
situacija |
6. Prerezi terena |
7. Prikaz ureditev
glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo ter grajeno javno dobro |
8. Prikaz ureditev,
potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom |
9. Načrt
parcelacije. |
|
3. člen |
|
(spremljajoče
gradivo OPPN) |
|
Spremljajoče
gradivo OPPN: |
1. Izvleček iz
občinskega prostorskega načrta občine Črnomelj |
2. Prikaz stanja
prostora |
3. Strokovne
podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta |
4. Izhodišča in
mnenja nosilcev urejanja prostora |
5. Obrazložitev in
utemeljitev akta |
6. Povzetek za
javnost |
7. Odločba o CPVO |
8. Elaborat
ekonomike. |
|
4. člen |
|
(pomen kratic) |
|
Kratice,
uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
– EO: enostavni
objekt, |
– FI: faktor izrabe
gradbene parcele, |
– FZ: faktor
zazidanosti gradbene parcele, |
– GJI: gospodarska
javna infrastruktura, |
– NO: nezahtevni
objekt, |
– OPN Črnomelj:
Občinski prostorski načrt občine Črnomelj, |
– OPPN: občinski
podrobni prostorski načrt. |
|
5. člen |
|
(pomen izrazov) |
|
(1) V tem OPPN so
uporabljeni izrazi, kot jih določa OPN Črnomelj. |
(2) V tem OPPN so
uporabljeni še drugi izrazi, in sicer: |
območje za
razvoj objekta(ov): |
predstavlja
zemljišče, ki je omejeno s parcelnimi mejami, gradbeno mejo, gradbeno
linijo ipd., na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod
pogoji, ki jih določa ta odlok. Na površini za razvoj objekta(ov) je
dovoljena postavitev vseh vrst s tem odlokom dovoljenih objektov ter
zunanjih ureditev. |
|
II. TEKSTUALNI
DEL OPPN |
|
1. Opis
prostorske ureditve |
|
6. člen |
|
(prostorske
ureditve) |
|
S tem OPPN se na
območju dela naselja Dolenjci načrtuje ureditev: |
– območja za
ureditev kampa z objekti za turizem in mobilnimi počitniškimi hišami, |
– urbane opreme, |
– zelenih površin, |
– pripadajočih
zunanjih površin in površin za parkiranje ter |
– gospodarske javne
infrastrukture. |
|
2. Umestitev
načrtovanih ureditev v prostor |
|
7. člen |
|
(območje
urejanja) |
|
(1) Območje OPPN je
locirano na južnem delu naselja Dolenjci. |
(2) Območje OPPN
meri cca 3.560 m² in obsega del zemljišča s parc. št. 1970/1 in *20/3,
obe k.o. Adlešiči. Gre za območje stavbnih zemljišč s podrobnejšo
namensko rabo SKs – površine podeželskega naselja s kmetijami in
stanovanjskimi hišami. Območje je del enote urejanja prostora DOL_12. |
(3) Ureditve
priključkov na javno gospodarsko infrastrukturo segajo tudi izven
območja OPPN. |
|
8. člen |
|
(vplivi in
povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) |
|
(1) Vplivi ureditve
v OPPN bodo v času gradnje segali na zemljišča znotraj in v neposredni
okolici OPPN ter na zemljišča, potrebna za gradnjo priključkov na GJI.
Nove ureditve bodo zaradi prestavitve objektov in kmetijskih površin na
stavbna, pozitivno vplivale na prostorski razvoj naselja in varstvo
narave. |
(2) Nove gradnje in
ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje
obstoječih objektov izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora
investitor sanirati. |
|
9. člen |
|
(koncept
prostorske ureditve) |
|
(1) Na območju OPPN
se predvidi ureditev kampa, postavitev počitniških mobilnih objektov kot
dopolnitev že obstoječim v prostoru. Območje OPPN se ureja kot območje,
namenjeno turističnim dejavnostim v naravnem okolju. |
(2) Lokacija in
dimenzije predvidenih objektov naj ustrezajo podeželskemu okolju, v
katerega se umeščajo. Gre za objekte, ki so že postavljeni v okviru
širšega območja obravnave, na parceli 1970/1, k.o. Adlešiči, vendar
izven stavbnih zemljišč. Te objekte se prestavi v okvir območja OPPN,
poleg tega se predvidi morebitne dodatne lokacije za mobilne objekte, v
skladu z dopustnim faktorjem pozidanosti in umeščanjem v mirno
podeželsko okolje. |
(3) V območju OPPN
se načrtuje tudi gradnja objektov in naprav za priključitev na
energetsko in komunalno infrastrukturo. |
|
3. Splošna
določila |
|
10. člen |
|
(vrste dopustnih
dejavnosti) |
|
Na območju OPPN so
skladno s predpisi o standardni klasifikaciji dejavnosti dopustne s
turizmom povezane dejavnosti. Dopustne so: |
– I Gostinstvo:
55.300 Dejavnost avtokampov, taborov, |
– dopolnilne
dejavnosti na kmetiji, |
– občasno bivanje. |
|
11. člen |
|
(vrste dopustnih
objektov) |
|
(1) V območju OPPN
so skladno s predpisi o razvrščanju objektov dopustne gradnje naslednjih
vrst objektov: |
– 11100 –
enostanovanjske stavbe (počitniške hišice), |
– 12120 – druge
gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (izvenstandardne oblike
nastanitve, stavbe v kampih), |
– 12420 – garažne
stavbe (lope za kolesa in podobno), |
– 12520 –
rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe. |
(2) Na območju OPPN
so dopustne tudi gradnje gradbenih inženirskih objektov za potrebe
delovanja kampa, in sicer: |
– 2112 – lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, |
– 24122 – drugi
gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (kampi), |
– 24205 – drugi
gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, |
– 22 – cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– 3111 – trajno
reliefno preoblikovanje terena, |
– 3311 – drugi
gradbeni posegi, ki niso razvrščeni drugje. |
|
12. člen |
|
(vrste dopustnih
gradenj in del) |
|
Na območju OPPN so
dovoljene naslednje vrste gradenj in del: |
– gradnje novih
objektov, |
– rekonstrukcije
objektov, |
– sprememba
namembnosti delov ali celotnih objektov v skladu z določili tega odloka, |
– vzdrževanje
objektov (obsega redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist), |
– odstranitve
objektov oziroma njihovih delov, |
– dela v skladu s
predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost. |
|
13. člen |
|
(dopustna izraba
prostora) |
|
Na območju OPPN je
dopusten faktor zazidanosti največ 0,5 in faktor izrabe največ 1,5. |
|
14. člen |
|
(odmiki od mej
sosednjih zemljišč) |
|
(1) Odmiki najbolj
izpostavljenih delov objektov od parcelnih mej sosednjih zemljišč so: |
– najmanj 4,0 m –
za vse zahtevne in manj zahtevne objekte, |
– najmanj 1,5 m –
za enostavne in nezahtevne objekte, ki predstavljajo dopolnitev
obstoječe pozidave, |
– 0,5 m – za
ograjo, podporni zid, rezervoar, vodnjak, priključek na objekte GJI,
samostojno parkirišče, kolesarsko pot, pešpot, in podobno, vodno
zajetje, pomožne komunalne objekte in pomožne objekte, namenjene varstvu
pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožne objekte za spremljanje
stanja okolja in naravnih pojavov. |
(2) Ob soglasju
lastnika sosednjega zemljišča je lahko odmik iz prejšnjega odstavka tega
člena tudi manjši, pri čemer morajo biti zagotovljeni požarni odmiki.
Nezahtevni in enostavni objekti so ob soglasju lastnika lahko
postavljeni do parcelne meje. |
|
4. Podrobna
določila |
|
15. člen |
|
(urbanistično –
arhitekturni pogoji) |
|
(1) V območju so
nekateri objekti že izvedeni, in sicer: |
– apartmajska hiša
v osrednjemu delu območja OPPN, dim. 4,6 x 7,5 m, višinskega gabarita P
+p(podstrešje), z dvokapno streho, |
– pripadajoči
leseni pomožni objekti (shramba za orodje, nadstrešek), |
– manipulacijske
površine. |
Pri prenovi objekta
se barva kritine prilagodi ostalim objektom v območju (svetlo siva), z
barvo pa se lahko prilagodijo tudi ostali elementi objekta (svetel les
ipd.). |
(2) V območju OPPN
se dopusti postavitev pritličnih mobilnih počitniških objektov. Dopušča
se prednostno lesene objekte s pripadajočimi pokritimi terasami. Dopušča
se objekte tlorisnih gabaritov do 8,5 x 4,5 m + 8,5 x 3,0 m (terasa).
Objekti imajo lahko dvokapno streho, ravno streho ali blago enokapnico
skrito za vencem. |
Dovoljena je
horizontalna in vertikalna členitev fasade, ki naj bo enostavna. Dopušča
se predvsem uporaba lesa, lahko pa tudi betona, kovine, platnenih
materialov (brisoleji, senčila ipd.) in stekla, izjemoma umetnih,
plastičnih materialov, če je mogoče zagotoviti kvalitetno bivalno
okolje. |
Objekti v območju
naj bodo oblikovno čim bolj poenoteni, predvsem v smislu obdelave fasad
in materialov ter v barvi kritine. |
(3) Dovoljena je
gradnja pomožnih objektov (tudi EO, NO), ki dopolnjujejo funkcijo
območja za turizem. Oblikovanje pomožnih objektov se podredi oblikovanju
osnovnega objekta, fasada se oblikuje sodobno, prednostno se uporablja
les. Pomožni objekti imajo poleg dvokapne simetrične strehe lahko tudi
ravno streho oziroma blago enokapnico, skrito za vencem. Podporni zidovi
so dopustni do višine 2,0 m, ko niso možna drugačna zavarovanja
brežin,kar določi arhitekt ali krajinski arhitekt v projektni
dokumentaciji, glede na vidno izpostavljenost in skladno z oblikovanjem
okoliških ureditev in pozidave. |
|
16. člen |
|
(zunanje
ureditve) |
|
Zelene površine se
uredijo tako, da predstavljajo zeleno povezavo med odprtim prostorom in
območjem OPPN. Dopustna je zasaditev z avtohtonimi listnatimi drevesnimi
vrstami in sadnim drevjem ter zazelenitev podpornih zidov s plezalkami.
Ne dopušča se uporaba strupenih in alergenih rastlin ter neavtohtonega
drevja in grmovnic. Uporaba barvno agresivnih ali drsečih materialov ni
dovoljena. |
|
5. Zasnova
projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
17. člen |
|
(splošne
določbe) |
|
(1) Predvidena
ureditev kampa se veže na obstoječe in predvideno infrastrukturno
omrežje. Pri načrtovanju se upošteva resorno zakonodajo. |
(2) Na mestih
križanja načrtovanih ureditev z GJI se upoštevajo ustrezni tehnični
pogoji ter pogoji upravljavcev posamezne vrste GJI. Pri nadaljnji
projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih
ureditev z vodi GJI obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične
rešitve. |
(3) V primeru, da
se med izvedbo ugotovi, da je potrebno za posamezni obstoječi ali
predvideni vod GJI zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s
pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega
infrastrukturnega voda. |
(4) Pred izvedbo
načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti GJI
zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in
vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma
lastnika določene GJI. |
(5) V času gradnje
se zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje GJI. |
(6) Za
projektiranje in gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture ter
priključevanje nanje, za katere prostorski izvedbeni pogoji s tem
odlokom niso podrobneje določeni, se smiselno uporabljajo splošni
prostorski izvedbeni pogoji, ki jih določa OPN, če ti niso v nasprotju z
določili tega odloka. |
|
18. člen |
|
(podrobne
določbe glede prometnih ureditev) |
|
Pri načrtovanju se
zagotovi: |
– varno odvijanje
prometa vseh udeležencev v prometu, |
– opremljenost s
prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na
spremenjene razmere za varno odvijanje prometa, |
– upoštevanje
obstoječih in načrtovanih komunalnih vodov. |
|
19. člen |
|
(prometne
ureditve) |
|
(1) Prometna
ureditev obravnavanega območja se prilagaja obstoječemu režimu v
območju. Vse povozne in parkirne ter manipulacijske površine se izvede z
ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda. |
(2) Dostop na
območje se navezuje na gozdno kolovozno pot, ki poteka po zemljišču s
parc. št. 5179/1, k.o. Adlešiči ter po zemljišču s parc. št. 1970/1,
1966, 908/1 in 908/2, vse k.o. Adlešiči. Slednja se navezuje na
obstoječo javno pot št. 554901, R3 660 – Dolenjci (del)na parceli
št. 5179/3, k.o. Adlešiči, ki se južno od območja priključi na gozdno
cesto 077005, Tribuče – Veliko Bukovje_Dol. Obstoječa gozdna kolovozna
pot se rekonstruira na obstoječi lokaciji, tako da sledi morfologiji
terena, v peščeni izvedbi. Ob rekonstrukciji se v maksimalni možni meri
ohranja obstoječa drevesna zarast in naravno stanje brežine. |
(3) Mirujoči
promet: parkirna mesta se zagotavlja znotraj območja OPPN. |
|
20. člen |
|
(vodovodno
omrežje) |
|
(1) Območje OPPN se
naveže na obstoječe sekundarno vodovodno omrežje, ki se ga po potrebi
rekonstruira. V območju OPPN se predvidi vodomerni jašek na vedno
dostopnem mestu. |
(2) Območje OPPN se
oskrbuje s pitno in požarno vodo. Hidrant v nadzemni izvedbi se izvede
na vedno dostopnem mestu na sekundarnem vodovodu pred vodomernim jaškom.
Pri projektiranju se upošteva umestitev potrebnega števila požarnih
hidrantov. |
(3) Dopušča se
zbiranje in uporaba deževnice za potrebe zalivanja zelenih površin ipd.
in zbiranje in uporaba deževnice za sanitarno vodo. |
(4) Pri
projektiranju in izvedbi se upošteva predpis o oskrbi s pitno vodo na
območju občine Črnomelj, tehnična pravila predpisov o oskrbi s pitno
vodo in predpis o zaščiti vodnih virov na območju občine Črnomelj. |
|
21. člen |
|
(kanalizacijsko
omrežje) |
|
(1) Na območju OPPN
je predviden ločen sistem kanalizacije – fekalne in meteorne vode.
Kanalizacijsko omrežje v tem delu naselja ni izvedeno, zato se komunalne
odpadne vode iz objektov, ki so vezane na sanitarno vodo, speljejo v
malo čistilno napravo ustrezne kapacitete. Ta bo izvedena na robu
območja OPPN, na parceli 1970/1, k.o. Adlešiči. Za obratovanje male
čistilne naprave se sklene pogodba z izvajalcem javne službe. |
(2) Za odvod
padavinske vode s streh objektov in površin v območju OPPN se padavinska
voda spelje v ponikovalnice znotraj obravnavanega območja oziroma se
zadrži ter uporabi za sanitarne ter druge potrebe. |
|
22. člen |
|
(ogrevanje) |
|
(1) Ogrevanje in
priprava tople sanitarne vode se ureja individualno v objektih. |
(2) V kolikor se
pridobijo vsa soglasja in dovoljenja, je dopustno urejanje skupnega
ogrevanja, npr. na lesno biomaso. |
|
23. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1) Objekti v
območju se priključijo na distributivno omrežje v naselju, ki se ga za
potrebe ureditve kampa v delu prestavi (prikazano na grafični prilogi
odloka št. 7: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro), v
skladu s smernicami nosilca urejanja prostora, oziroma upravljavca.
Obstoječa elektro omarica je postavljena na zemljišču s parc.
št. 1970/1, k.o. Adlešiči. |
(2) NN zračni vod
se nadomesti z novim podzemnim NNK, ki poteka od obstoječega A droga na
parceli 1962, k.o. Adlešiči, do PMO na fasadi objekta na parceli 579,
k.o. Adlešiči (Dolenjci 17). Novi podzemni vod bo tipa NA2XY-J 4 x 70 +
1,5 mm². Na trasi se predvidi nova razdelilna omara za povezavo na
obstoječi priključek in nadaljnji razvod. |
(3) Vso
elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve
mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) je v
fazi projektne dokumentacije potrebno projektno obdelati v skladu s
tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi
in standardi. |
(4) Uredi se
interna razsvetljava za potrebe kampa, pri čemer se upošteva resorno
zakonodajo glede vplivov svetlobnega onesnaževanje. |
|
24. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje) |
|
(1) Na območju
naselja je obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki se ga dogradi glede
na potrebe objektov v območju OPPN. |
(2) Razvod
telekomunikacijskega omrežja na območju OPPN je predviden iz obstoječega
omrežja, na parceli 1970/1 in *20/3, obe k.o. Adlešiči, v skladu s
pogoji upravljavca. |
(3) Celotno
telekomunikacijsko omrežje (eventualne prestavitve vodov, ureditve
mehanskih zaščit, novogradnja omrežja) se v fazi projektne dokumentacije
projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo,
veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi. |
|
25. člen |
|
(odstranjevanje
odpadkov) |
|
(1) Uredi se odvoz
komunalnih odpadkov s prevzemnega mesta, ki mora biti opremljeno z
zabojniki za odpad po navodilih upravljavca. Lokacija odvzemnega mesta
je ob dostopni poti na območju OPPN. Ostali odpadki (kosovni, nevarni in
drugi) se zbirajo in odvažajo v skladu z določbami odloka, ki v občini
Črnomelj ureja ravnanje s komunalnimi odpadki. |
(2) V času
izvajanja gradbenih del morajo investitorji z gradbenimi odpadki ravnati
na način, predpisan z uredbo, ki ureja način ravnanja z odpadki, ki
nastanejo pri gradbenih delih. |
|
6. Rešitve in
ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
26. člen |
|
(ohranjanje
kulturne dediščine) |
|
Na območju OPPN ni
območij ali objektov kulturne dediščine |
|
7. Rešitve in
ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave |
|
27. člen |
|
(ohranjanje
narave) |
|
(1) Na območju OPPN
je prisotno območje ohranjanja narave, in sicer: |
– Posebno
ohranitveno območje (območje Natura 2000): Marindol (SI3000269) |
– Ekološko pomembno
območje: Marindol (ID 94700). |
(2) V delu parcele
1970/1, k.o. Adlešiči, izven stavbnih zemljišč oziroma območja OPPN,
kjer so postavljeni počitniški objekti predvideni za prestavitev na
lokacijo znotraj OPPN in dostopna pot do njih, se predvidi ponovno
vzpostavitev travniške površine, in sicer: |
– z območja se
odstrani vso obstoječo osvetlitev; |
– igrišče na mivki
in utrjena površina kot tribuna ob igrišču se odstranita, vzpostavi se
prvotna raba; |
– z območja se
odstrani neavtohtona drevesna vegetacija, vključno z ureditvami na
območju koreninskega sistema; |
– z območja se
odstrani obstoječe kurišče večjih dimenzij in otroško igrišče; |
– dostop v območje,
ki ne poteka po obstoječi gozdni poti, se sanira v kmetijske površine; |
– na degradirane
površine, iz katerih se odstranijo počitniški objekti, se navozi
kamnito-peščeni tampon. Na tampon se navozi 20–30 cm debela plast zemlje
iz lokalnega okolja, vendar ne iz obstoječih travnikov, ki se jo zatravi
z lokalno značilno travno mešanico (ne s komercialnimi travnimi
mešanicami); |
– območje se sanira
z zgoraj navedenim pred izdajo uporabnega dovoljenja za postavitev
objektov v območju OPPN. |
(3) Na delu parcele
1970/1, k.o. Adlešiči, je po vzpostavitvi travniške površine potrebno: |
– prvo leto
dopustiti spontano razraščanje območja s travo in drugimi zelnatimi
rastlinami, ki bodo spontano zrasle iz semen, prisotnih v tleh; |
– najkasneje do
1. junija tekočega leta dodatno zasejati z avtohtono travno mešanico
habitatnega tipa 6210, značilno za travnike širšega predmetnega območja
(npr. na način, da se na območje posega razprostre pokošena trava ali
seno iz bližnjih travnikov); |
– v prvih dveh
letih po vzpostavitvi travniških površin, površino pokositi 2 x letno, s
prvo košnjo po 30. maju. Območje travnika se ne gnoji. |
(4) Po ponovni
vzpostavitvi travniških površin se izvaja raba skladno z varstvenimi
ciliji za habitatna tipa: |
– košnja se izvaja
po 30. maju; |
– območje se ne
gnoji ali gnoji največ enkrat na 3–5 (tri do pet) let, samo s hlevskim
gnojem. |
V primeru izvajanja
paše naj bo le-ta ekstenzivna. |
|
28. člen |
|
(varstvo tal in
voda) |
|
(1) Pri gradnji se
uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično
brezhibni ter le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi
neškodljivosti za okolje. Upoštevajo se veljavni predpisi za področje
varstva voda. |
(2) Komunalne
odpadne vode se odvajajo v skladu s členom tega odloka, ki ureja
odvajanje odpadnih voda. Odvajanje in ponikanje padavinske odpadne vode
se uredi v skladu z določili veljavnih predpisov. |
(3) Prostori in
mesta, kjer se bodo med gradnjo in obratovanjem pretakale, skladiščile,
uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z
ustrezno ureditvijo začasnega skladiščenja nenevarnih odpadkov (npr.
motorna goriva, olja in maziva, pesticidi) morajo biti urejeni kot
zadrževalni sistemi – lovilna skleda brez odtokov, nepropustna za vodo,
odporna na vse snovi, ki se lahko v njej nahajajo, dovolj velika, da
zajame vso morebitno razlito ali razsuto količino snovi. |
(4) Vse prometne
vozne, manipulativne in intervencijske površine ter parkirišča morajo
biti utrjene. Odvajanje onesnaženih padavinskih voda s tlakovanih
površin mora biti urejeno kot zadrževalni sistem – lovilna skleda preko
zadrževalnikov, usedalnikov, lovilnikov olj. Pri odvajanju in čiščenju
padavinske vode je treba ločeno obravnavati rešitve za odvajanje čiste
padavinske vode in onesnažene odpadne padavinske vode. |
(5) Kadar obstaja
verjetnost onesnaženja kopalnih površinskih in podzemnih voda ter tal z
onesnaženimi odpadnimi požarnimi vodami, zlasti z nevarnimi snovmi, je
treba zagotoviti zajem odpadnih požarnih voda v smislu zadrževalnega
sistem iz prejšnjega odstavka. |
|
29. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) Med gradnjo se
na območjih v okolici gradbišča prepreči preseganje mejnih vrednosti
prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču in na
transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega
materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu
itd.). Uporabljajo se tehnično brezhibna gradbena mehanizacija, delovne
naprave in transportna sredstva, ki se redno vzdržujejo. V primeru
ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši
čas se motor ugasne. |
(2) Po končani
gradnji se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba goriv, ki
vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin, biomasa, toplotne črpalke),
zagotovi se energetska učinkovitost novih objektov. |
(3) Objekti, ki bi
povzročali prekomerno onesnaženje zraka na območju OPPN niso dovoljeni. |
(4) Pri ureditvi
ogrevanja objektov je potrebno upoštevati veljavno uredbo, ki ureja
emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Vse dimovodne
naprave morajo biti zgrajene iz materiala, ki zagotavlja dobro vleko in
morajo imeti zgrajen dimnik z ustrezno višino. |
|
30. člen |
|
(varstvo pred
hrupom) |
|
(1) Na območju se v
skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določi
III. stopnja varstva pred hrupom. Zakonsko določene ravni hrupa ne smejo
biti presežene. |
(2) Za zmanjšanje
hrupa v okolju se med gradnjo uporablja sodobna gradbena mehanizacija,
ki je opremljena s certifikati o zvočni moči in ne presega s predpisi
določenih mejnih vrednosti. |
|
31. člen |
|
(ravnanje s
plodnim delom tal) |
|
Posegi v tla se
izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Organizacija
gradbišča mora obsegati čim manj površin in zagotoviti kar najmanjše
poškodbe tal. Rodovitna zemljina se odstrani in deponira ter uporabi za
sanacijo degradiranih tal in za urejanje zelenih površin na območju
urejanja ali pa se odpelje na ustrezno deponijo. |
|
32. člen |
|
(varstvo pred
onesnaženjem z odpadki) |
|
Pri izvajanju
gradbenih del se morajo gradbeni odpadki v največji možni meri ločevati
že pri samem postopku nastajanja. Na območju OPPN se v času gradnje
zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za gradbene kot komunalne
odpadke. Komunalne odpadke se zbira ločeno v za to namenjenih zabojnikih
ter se pri komunalnem podjetju uredi odvoz ločeno zbranih odpadkov.
Odvečni gradbeni material in gradbeni odpadki se odpeljejo na ustrezno
deponijo oziroma se predajo pooblaščenemu zbiralcu gradbenih odpadkov. |
|
33. člen |
|
(učinkovita raba
in obnovljivi viri energije) |
|
Pri oskrbi
načrtovanih objektov z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode
se zagotovi učinkovito rabo in izrabo obnovljivih virov energije (npr.
lesna biomasa, sončna energija, zemeljski plin, toplotne črpalke ipd.). |
|
8. Rešitve in
ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom |
|
34. člen |
|
(ukrepi za
obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Na območju OPPN
ni opredeljenih omejitev, kot so poplavnost in visoka podtalnica. Prav
tako ni opredeljeno erozijsko območje. |
(2) V primeru
naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti se je potrebno ravnati v
skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi. |
|
35. člen |
|
(varstvo pred
požarom) |
|
(1) Požarno varstvo
območja OPPN se ureja v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi
predpisi. |
(2) Vse ureditve in
objekti v okviru območja OPPN morajo biti zgrajeni tako, da upoštevajo
obvezne protipožarne odmike oziroma predpisane protipožarne ločitve. |
(3) Požarne poti se
označijo skladno s predpisi o varstvu pred požarom. V primeru požara
mora biti zagotovljena možnost varnega umika ljudi in živali. Zagotovi
se neoviran in varen dostop z vozili za intervencijo ter delovne
površine za intervencijska vozila oziroma razmeščanje opreme za gasilce. |
(4) Vode za gašenje
požara se zagotavljajo iz javnega vodovodnega omrežja s hidranti. |
|
36. člen |
|
(potresna
varnost) |
|
(1) Pri
dimenzioniranju načrtovanih objektov in ureditev se upošteva projektni
pospešek tal 0,150 g in uvrščenost območja v območje VIII. stopnje MCS
(Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju v skladu z
določili pravilnika, ki ureja mehansko odpornost in stabilnost objektov. |
(2) Pri
projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov se upošteva določila
predpisov glede mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter določila
ostalih predpisov glede varstva pred potresom. |
|
9. Načrt
parcelacije |
|
37. člen |
|
(parcelacija) |
|
(1) Za gradnjo
stavbe se določi gradbena parcela glede na namembnost in velikost ter
obliko načrtovanega objekta. Načrt gradbenih parcel je prikazan v
grafičnem delu akta (9: Načrt parcelacije). |
(2) Gradbena
parcela se lahko po potrebi deli, pri čemer se površina za razvoj
objektov smiselno prilagodi novi situaciji. |
(3) Dopustno je
odstopanje od parcelacije, določene v grafičnem delu akta (prilagajanje
parcelacije), v primeru izvedbe zemeljskih del pri gradnji prometne
infrastrukture (vkopi, nasipi, obstoječi objekti ipd.). |
|
10. Faznost
izvedbe prostorske ureditve |
|
38. člen |
|
(faznost
izvedbe) |
|
(1) Faznost izvedbe
ureditev in gradenj je dovoljena tako, da so posamezne faze zaključene
funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu tudi brez izgradnje
ostalih delov prostorske ureditve. |
(2) Pridobitev
uporabnega dovoljenja za kamp je dopustna šele po izvedbi ponovne
vzpostavitve travniške površine po določilih drugega odstavka 27. člena
tega odloka. |
(3) Za gradnjo so
dopustne tudi začasne rešitve priključevanja na javno gospodarsko
infrastrukturo, in sicer tako, da ne ovirajo predvidene ureditve za
komunalno urejanje celotnega območja. Z začasno rešitvijo morajo
soglašati soglasodajalci, v katerih pristojnosti posega predlagana
rešitev in občina. |
|
11. Drugi pogoji
in zahteve za izvajanje OPPN |
|
39. člen |
|
(obveznosti
investitorjev in izvajalcev) |
|
(1) Objekti se
priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavcev. |
(2) Promet med
gradnjo se organizira tako, da na cestnem omrežju ne bo zastojev. V času
gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa. Med gradnjo je
potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na
gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja. |
(3) Vse izkopane
plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. |
(4) Vsa z
gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven območja urejanja se
po končanju del čim prej ustrezno sanirajo. |
(5) Investitor mora
v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati
gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal,
površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij
hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih
škodljivih snovi. V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin
ali razsutju drugih materialov) je potrebno zagotoviti takojšnje ukrepe
oziroma posredovanje pristojnih služb. |
|
12. Odstopanja
od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev |
|
40. člen |
|
(dopustna
odstopanja) |
|
(1) Pri realizaciji
OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih in oblikovalskih rešitev,
določenih z OPPN, če se poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s
tehnološkega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika. |
(2) Odstopanja od
funkcionalnih, oblikovnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne
smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na
sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z
dopustnimi odstopanji morajo soglašati soglasodajalci, v katerih
pristojnosti posegajo ta odstopanja. |
(3) Za dopustna
odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov,
prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje
obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata. |
(4) Pri objektih in
trasah prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter
telekomunikacij je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, lokacij,
višinskih kot, globine polaganja, medsebojnih razmikov, materialov,
zmogljivosti in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, če se
pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše
tehnološke rešitve. |
(5) Mikrolokacije
priključnih in javnih infrastrukturnih vodov je možno prilagoditi v
primeru tehnično ustreznejše rešitve in s soglasjem upravljavca
infrastrukture. |
(6) Pri gradnji
manipulacijskih površin v območju OPPN je dovoljeno odstopanje od poteka
cest v prostoru, prečnega profila in višinskih kot zaradi terenskih
pogojev, vendar se mora dimenzioniranje izvesti na osnovi veljavne
zakonodaje. |
|
13. Usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta |
|
41. člen |
|
(prenehanje
veljavnosti OPPN) |
|
Po prenehanju
veljavnosti tega OPPN, o čemer s sklepom odloči Občinski svet občine
Črnomelj, se območje ureja s prostorskim aktom, ki ureja območje naselja
Dolenjci. |
|
III. KONČNE
DOLOČBE |
|
42. člen |
|
(vpogled v
OPPN) |
|
OPPN je na vpogled
v analogni in digitalni obliki na sedežu občine Črnomelj. V primeru
odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika. |
|
43. člen |
|
(nadzorstvo) |
|
Nadzor nad
izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
|
44. člen |
|
(začetek
veljavnosti) |
|
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
ID: 1686 |
Št. 350-8/2020 |
Črnomelj, dne
4. februarja 2021 |
|
Župan |
Občine Črnomelj |
Andrej Kavšek |