Na podlagi 43. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93,  56/93 in 44/97), 23. in 171. člena  Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03), Navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) in 17. člena Statuta Občine Piran (Uradne objave, št. 10/99 in 15/2004) je Občinski svet Občine Piran na 15. redni seji  dne 15.7.2004 sprejel

ODLOK

o spremembi zazidalnega načrta Obrtna cona v Luciji

- uradno prečiščeno besedilo

I   UVODNE DOLOČBE

1. člen

Sprejme se sprememba osnovnega zazidalnega načrta (ZN)  Obrtna cona v Luciji in njegovih sprememb (Uradne objave št. 34/80, 25/88, in 42/98), katerega je izdelalo podjetje Architecta, d.o.o., Piran  v septembru 1999, pod št. 57/99.

2. člen

Osnovni ZN za obravnavano območje se spremeni v naslednjih elementih:

- delno se spremeni meja ZN glede na plan,

- spremeni se prometna navezava območja Obrtne cone Lucija na prometni sistem, območja Lucija in občine Piran,

- spremeni se notranja prometna ureditev v območju,

- spremeni se rešitev Liminjanskega potoka - hudournika,

- dejavnosti v prostoru se uskladijo z novimi potrebami,

- zazidalni načrt se dopolni z dejavnostmi in objekti na celotni površini.

3. člen

Meja območja ZN je razvidna iz grafične priloge-katastrskega načrta M 1:1000, ki je sestavni del tega odloka.

Meja območja, ki je delno spremenjena od osnovnega ZN, bo potekala po naslednjih parcelah:

Izhodiščna točka je na jugozahodu sredi parcele št. 4942 in prečka parceli 4945 in 4946 do zahodnega roba parcele 4948, tu prečka parcelo 4670/1 in nadaljuje po zahodnem robu parcele št. 4882, prečka parcelo 4883 do SZ vogala parcele 4873, ki jo prečka na južni strani. V nadaljevanju prečka parcele 4866, 4865, 4869, 4872, poteka po južnem robu parcel 4673, 4676, 4678, prečka parceli 4677, 4679, nadaljuje po južnem robu parcel 4681, 4652,4653/1, prečka parcele 4683/1, 4686, 4685/2, 4695/1, 4696, poteka po robu 4701/2 preko 4701/1, 4706, 4712, 4714, 4715, po robu 4714, 4716. Vzhodni rob meje poteka po zahodnem robu parcel 4717, 4719, 7689/1, 4728/2 in prečka parcelo 4762. Po vzhodnem robu poteka po parcelah 4575, 4570/2, 4572, 4573/2 in se na SV vogalu parcele 4573/2 obrne proti zahodu ter poteka po robu parcel 4578, 4580, 7743/2, 4409, prečka parceli 4363, 4359/1 in nadaljuje po vzhodnem robu parcel 4359/2, 4355/2, 4356/3, 4377/2, 4374/2, kjer se obrne proti JZ ter poteka ob robu koridorja obalne ceste, ki prečka parcele 4338/2, 4334/2, 4334/1, 4277, 4279, 4278/1, 4278/2, 7741/1, 4329/1, 4326/1, 7741/1, 5009/1, 5008/1, 5006/1, 5006/2, 5887/1, 4953/1, 4955/1, 4955/2, 4957, 4954/7, 4954/8, 4954/1, 4947, 4946 in 4945.

Vse parcele so v k.o. Portorož.

II. SPLOŠNE DOLOČBE

4. člen

Sprememba ZN Obrtna cona v Luciji skladno s planskimi usmeritvami določa:

-  splošne določbe,

-  funkcijo območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve in drugih posegov v prostor,

- pogoji za urbanistično oblikovanje območja ter arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav oziroma drugih posegov v prostor,

-  urejanje prometa,

-  pogoji za oblikovanje komunalne in cestne infrastrukture,

- drugi pogoji, ki so pomembni za izdelavo predvidenih prostorskih ureditev oziroma posegov v prostor,

-  etapnost in začasna namembnost zemljišč,

-  obveznost investitorjev in izvajalcev pri izvajanju prostorskega izvedbenega akta,

-   prehodne in končne določbe.

5. člen

Dokumentacija o spremembi ZN Obrtna cona v Luciji vsebuje:

1. Tekstualni del,

2. Odlok,

3. Soglasja,

4. Oceno stroškov za posege v prostor,

5. Poročilo o vplivih na okolje,

6. Grafični del.

Grafični del

1a. Izsek iz planskih aktov (namenska raba M 1:5000, označiti območje ZN)

1b. Izsek iz planskih aktov (prikaz na katastru M 1:5000, označiti območje ZN)

2. Izsek iz ZN M 1:2000

3. MK z vrisom predvidenih posegov M 1:2000

4. Topografska karta obstoječega stanja z vrisom meje M 1:2000 (reambulirana karta)

5. Predlog rušitev in ukinitev obstoječih cest in poti na katastrski karti M 1:2000

6. Pregledna karta ureditvenih karejev M 1:2000

7. Ureditvena situacija M 1:1000 (prikazani ureditveni kareji, regulančne linije, obvezni odmiki, pogled na strehe, parkirišča, parcelne meje)

8. Arhitektonska zazidalna situacija M 1:1000 (dimenzije objektov, etažnost, višinske kote in nakazani vhodi)

9. Zbirna situacija komunalnih naprav M 1:2000 (obstoječe stanje)

10. Zbirna situacija komunalnih naprav M 1:2000 (predvideno stanje)

11. Predlog zunanje ureditve M 1:2000

12. Idejne zasnove objektov

13. Idejne zasnove komunalnih naprav.

III. FUNKCIJA OBMOČJA IN POGOJI ZA IZVEDBO IN KVALITETO

GRADITVE ALI DRUGIH POSEGOV V PROSTOR

6. člen

Zazidalno območje je namenjeno lociranju dejavnosti trgovine, drobnega gospodarstva in obrti v kombinaciji z individualno gradnjo.

Navedeno območje meri 2,01 hektarja in obsega naslednje funkcionalne in oblikovno zaokrožene prostorske celote, kot je razvidno iz grafičnih prilog:

Kare 1:

Kare 1 obsega prostor na zahodni strani ureditvenega območja. Z zahodne, severne in južne strani je omejen z mejo območja, na vzhodni strani pa s cesto. Poleg obstoječih obrtno-trgovskih in poslovnih zgradb se kare dopolni s plinsko centralo, dvema poslovno-proizvodnima halama, obrtno-stanovanjsko stavbo in steklenjakom.

Kare 2:

Kare 2 se nahaja na severu območja urejanja in je na severu, zahodu in vzhodu omejen z mejo območja, na jugu pa z Liminjansko cesto. Poleg obstoječih stanovanjskih stavb se kare dopolni z obrtno-proizvodnimi halami, novima individualnima hišama, dvema novima stanovanjskima hišama v kombinaciji z obrtno delavnico, razdelilno postajo Telekoma in lokalnim rezervoarjem plina, namenjenim izključno za potrebe tega kareja do izgraditve javne plinske napeljave.

Kare 3:

Kare 3 se nahaja v centru območja urejanja in je z vseh strani omejen s cestami. V kareju se nahajajo trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti, ki se dopolnijo z večjim trgovskim centrom ter dozidavami in dopolnilnim programom obstoječih zgradb.

Kare 4:

Kare 4 se prav tako nahaja v centru območja urejanja, vzhodno od kareja 3 in ga z vseh strani obdajajo ceste. Kare se poleg obstoječih dejavnosti dopolni z obrtno - proizvodnimi enotami.

Kare 5:

Kare 5 se nahaja na južni strani centralnega dela območja. Na jugu je omejen z mejo območja, na severu in zahodu s cesto, na vzhodu pa s karejem 7. Kare se dopolni s centralnim skladiščem in poslovno stavbo Mercator Degroja.

Kare 6:

Kare 6 se nahaja na severovzhodnem delu območja. Ker je območje na pobočju, kjer se že nahajajo stanovanjski objekti, se dopolni s stanovanjskimi dvojčki in enojčki v kombinaciji z obrtnimi delavnicami v pritličju.

Kare 7:

Kare 7 se nahaja v jugovzhodnem vogalu območja urejanja. Poleg obstoječih dejavnosti se območje dopolni z obrtno-proizvodnimi halami, stanovanjsko- obrtno hišo, policijska postaja z  nastanitvenimi prostori  (samskimi sobami) za policiste, avtoodpadom, odpadom za zbiranje kosovnega materiala podjetje Okolje, odpadom za zapuščena, nepravilno parkirana in zaplenjena vozila in plovila ter parkiriščem za turistične avtobuse.

V ureditvenih območjih posameznih karejev je razen navedenih posegov  dovoljena še gradnja  novih (dopolnilnih)  objektov, kjer prostor to dopušča in je zagotovljen primeren cestni dostop do parcele ter je mogoča priključitev  objektov na kanalizacijo in na drugo komunalno omrežje pod pogojem, da je možno zagotoviti zadostno število parkirnih mest na gradbeni parceli objekta, skladno s predvideno dejavnostjo. Namembnost objekta mora biti usklajena z namembnostjo drugih objektov v kareju.

V območju stanovanjskih in stanovanjsko-obrtnih hiš gradnja novih (dopolnilnih) objektov, ki niso prikazani v grafičnem delu, ni možna.

IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA TER ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV OZIROMA DRUGIH POSEGOV V PROSTOR NA TEM OBMOČJU

7. člen

Merila in pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje določajo:

- urbanistične pogoje,

- velikost gradbene parcele,

- lego in oblikovanje objektov ter tolerance,

- dograjevanje in prenavljanje obstoječih objektov,

- spremembo namembnosti,

- vzdrževalna dela,

- gradnjo pomožnih objektov,

- zunanjo ureditev,

- ogrevanje objektov,

- odlaganje odpadkov.

- rušitve obstoječih objektov,

-  nadzidavo objektov,

-  legalizacijo objektov,

-  nadomestno gradnjao,

-  novo gradnjo – dopolnilno gradnjo.

8. člen

Urbanistično urejanje

Za območja, ki jih ureja ta odlok, ni potrebno izdelati lokacijske dokumentacije, pač pa se izda lokacijsko odločbo na podlagi določil tega odloka.

Za vse objekte in naprave, ki še niso dovolj natančno opredeljeni v ZN, in za vse kasnejše eventualne dozidave, adaptacije in nadzidave objektov je potrebno pred izdajo lokacijske odločbe izdelati preveritev posega v prostor.

Za gradnjo dostopne ceste je potrebno izdelati lokacijski načrt.

9. člen

Velikost gradbene parcele

Gradbene parcele so določene z načrtom gradbenih parcel na osnovi namembnosti in velikosti stavbe z določitvijo varovalnih pasov ob cestah.

Velikosti gradbenih parcel k posameznim objektom so številčno izvrednotene in prikazane v legendi na načrtu gradbenih parcel, ki prikazuje:

-  seznam sedanjih uporabnikov,

-   položaj, velikost in namembnost novih gradbenih parcel,

-          namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihove vzdrževalce.

Površine in oblike novih parcel je možno spreminjati, če to zahtevajo terenske razmere in ureditev lastninskega stanja, dopustne so tehnične uskladitve z infrastrukturo,

Pri novih (dopolnilnih) objektih, ki niso prikazani v grafičnem delu:

- površina bodoče gradbene parcele ne more biti manjša od 1000 m2,

- pozidane površine vseh objektov (poslovnih in pomožnih objektov na parceli) ne smejo presegati polovice  velikosti gradbene parcele,

- na gradbeni parceli je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest skladno z   odstavkom   »Parkirna mesta«,

- odmik novega objekta od parcelne meje ne sme biti manjši od 3 m, sicer mora investitor    pridobiti soglasje  lastnika sosednje parcele.

Parcelne meje imajo naslednje odmike od obstoječega in predvidenega cestnega omrežja:

-  odmik od roba obstoječe poti je 1,0 m,

-  odmik od roba rekonstuirane Liminjanske ceste je 2,0 m,

-  predvidene: zbirna cesta A in interne ceste B, C in D ter parkirišča segajo do                                                                                           parcelne meje gradbenih parcel.

Zunanje meje cest A, B, C in  D so določene  v idejnem projektu Projekt cest “A”, “B”, “C” in “D” in odvodnjavanje cest,  ki ga je izdelalo podjetje NGG Izola.

Parkirna mesta za osebna vozila so predvidena na posameznih gradbenih parcelah, in sicer:

-  pri obstoječih stanovanjskih hišah sta na vsaki gradbeni parceli predvideni dve parkirni mesti,

-  pri novih stanovanjsko-obrtnih hišah so predvidena po najmanj tri parkirna mesta na funkcionalnem zemljišču,

-   pri obrtnih halah sta predvideni najmanj 2 parkirni mesti, eno pred delavnico na gradbeni parceli, drugo pa na parkirišču ob cesti. Določilo velja za poslovne prostore do 200 m2. Če je poslovni prostor večji od 200 m2, je za vsakih 100 m2 dodatne površine potrebno zagotoviti  nadaljnji en parkirni prostor na 100 m2.  Zahtevano število parkirnih mest je  možno zagotoviti na klasični in mehanski način;

-   če se pri obstoječi hiši uredi delavnica, se mora zagotoviti še tretje parkirno mesto na gradbeni parceli.

10. člen

Lega objektov

Lega objektov je točno določena v arhitektonski zazidalni situaciji.

Lega komunalnih naprav je točno določena v zbirni situaciji komunalnih naprav.

Nove stavbe, prizidki k obstoječim stavbam in drugi novi objekti (razen ograj)     morajo biti odmaknjeni od parcelne meje najmanj 3 m. Za razdaljo, manjšo od 3 m,  si mora investitor pridobiti soglasje lastnika sosednje parcele.

11. člen

Na celotnem območju ZN so predvideni naslednji ureditveni posegi:

1. ureditev celotnega komunalnega omrežja:

-  nadgradnja obstoječega omrežja,

-  nadgradnja obstoječega vodovodnega omrežja,

-  nadgradnja obstoječega elektroomrežja, navezano na obstoječo TP,

-  nadgradnja obstoječega telefonskega omrežja z razdelilno centralo,

-  novo plinsko omrežje.

2. regulacija hudournikov,

3. ureditev zelenih površin,

4. zbiranje in odvoz odpadkov.

Izven območja zazidalnega načrta so predvideni naslednji posegi:

1.gradnja dostopne ceste iz Lucije do Liminjanske ceste,

2.gradnja dostopnih cest do objektov, ki zaradi bodoče obalne ceste izgubijo povezavo z javnimi cestami.

Posamezna območja – kareji-se bodo urejala po sledečih postavkah, glede na posamezne kareje:

Kare 1:

Obstoječa funkcija kareja ( Agraria, Obrtna zbornica in obrtno-poslovni stavbi ) se ohrani in dopolni s plinsko centralo podjetja Ogrevanje iz Pirana, kamionskim terminalom s 27 parkirnimi mesti za tovorna vozila in sedmimi parkirnimi mesti za priklopnike, parkirišče za kolesa, z nadomestno gradnjo stanovanjske hiše s stanovanjsko-obrtno hišo, z dvema obrtno-poslovnima stavbama in steklenjakom pri stavbi Agrarie. Dejavnosti so določene z 12. členom tega odloka.

Kare 2:

Poleg obstoječih stanovanjskih stavb so predvidene dve novi, za potrebe nadomestnih gradenj Občine Piran, in dve z možnostjo ureditve obrtne delavnice v pritličju. Pri obstoječih stanovanjskih hišah je možnost ureditve obrtne delavnice v pritličju in adaptacije objektov. V kareju je predvidenih 12 obrtno - proizvodnih hal, razdeljenih na enote v rastru 9,8 m osno. Dejavnosti so določene z 12. členom tega odloka.

Kare 3:

Poleg obstoječih dejavnosti se območje lahko dopolni še s trgovskimi površinami. V območju je predvidena še garaža in druge dejavnosti, ki so določene v 12. členu tega odloka.

Kare 4:

Obstoječe dejavnosti se dopolni z obrtno-proizvodnimi halami z enakimi dovoljenimi dejavnostmi iz 12. člena tega odloka.

Kare 5:

Obstoječe dejavnosti se dopolnijo s skladiščnim in poslovno-trgovskim središčem Mercator Degroja.

Kare 6:

Na območju tega kareja se nahajajo obstoječe stanovanjske hiše, ki se jim dovoli ureditev obrtnih dejavnosti v pritličju in adaptacijo ter manjše nadzidave ali dozidave. Drugi prostor dopolnjujejo stanovanjsko-obrtni enojčki oz. dvojčki z dejavnostmi, določenimi v 12. členu tega odloka, in športno ter otroško igrišče.

Kare 7:

V tem kareju so predvidene obrtno-proizvodne hale in obrtno-stanovanjske hiše z dovoljenimi dejavnostmi iz 12. člena tega odloka: avtoodpad, prostor za zbiranje kosovnih odpadkov Javnega podjetja Okolje, deponije za prisilno odvožena vozila in za druge potrebe občine Piran, parkirišče za turistične avtobuse in policijska postaja z nastanitvenimi prostori (samskimi sobami) za policiste.

Tlorisni in višinski gabariti novih (dopolnilnih) objektov (ki niso prikazani v grafičnem delu) naj se prilagodijo velikosti zemljišča in velikosti drugih objektov podobne namembnosti  v  kareju.

12. člen

Možne dejavnosti v območju urejanja spremembe ZN za Obrtno cono v Luciji:

1. V obrtno-poslovnih in obrtno-proizvodnih halah, ki se nahajajo v karejih 1, 2, 3, 4 in 7, so možne naslednje dejavnosti:

izdelava predmetov iz metala, plastike, lesa in drugih materialov, stavbna obrt, zidarstvo in fasaderstvo, tesarstvo, teracerstvo, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo, kamnoseštvo, steklarstvo, stavbno kleparstvo in kjučavničarstvo, instalaterstvo, elektroinstalaterstvo in ličarstvo, stavbno in pohištveno mizarstvo, dimnikarstvo, žaganje drv, oljarstvo, prehrambena dejavnost, različna čiščenja, tapetništvo in dekoraterstvo, vulkanizacija in podobno, servisna in druga popravila, popravila motornih vozil, čiščenje, avtoelektričarstvo, popravila poljedelskih strojev, popravila gospodinjskih elektroaparatov, radijskih aparatov in TV mehanika ter druge storitvene dejavnosti. Dovoljeno je tudi opravljanje trgovskih in poslovnih dejavnosti.

2. V stanovanjsko-obrtnih hišah so v pritličju in kleti možne enake dejavnosti kot v 1. točki tega člena, v nadstropju in mansardi pa stanovanja.

3.  Druge posebne dejavnosti so določene po posameznih karejih v 11. členu tega odloka.

4. Namembnost novih (dopolnilnih) objektov (ki niso prikazani v grafičnem delu) naj se prilagodi namembnosti  drugih objektov v kareju (obstoječih in predvidenih).

5. V obrtno-poslovnih in obrtno-proizvodnih halah ter v novih (dopolnilnih) objektih (ki niso prikazani v grafičnem delu) v karejih 1, 2, 3, 4, 5 in 7 ni dovoljena ureditev stanovanjskih prostorov ali poslovnih apartmajev kot nastanitvene kapacitete. Izjema so že obstoječe stanovanjske hiše,  predvidene stanovanjsko-obrtne hiše ter objekt Samski dom na parc. št. 4704/1 k.o. Portorož ter predvidena policijska postaja z nastanitvenimi prostori (samskimi sobami) za policiste.

6. Poslovna (obrtna) namembnost spodnje (kletne) etaže v stanovanjsko- obrtnih hišah se ne more   spremeniti v stanovanjsko namembnost oziroma v poslovni apartma za nastanitev ali v kakršnekoli nastanitvene kapacitete.

7. Pri dejavnosti ličarstva je pri lokaciji mesta lakirnice potrebno upošetavati Pravilnik o tehničnih normativih za naprave, v katerih se nanašajo in sušijo premazna sredstva (Ur. list SFRJ, št. 57/85)

13. člen

Oblikovanje objektov

Pogoji za oblikovanje objektov so določeni za vsak kare posebej.

Splošni pogoji:

Oblikovanje objektov:

- Pri oblikovanju objektov je potrebno upoštevati značilnosti gradnje sodobnih poslovnih in skladiščnih objektov v obrtnih conah.

- Gabariti novih objektov se morajo oblikovati glede na velikost, obliko in orientiranost funkcionalnega zemljišča ter odnosa do sosednjih obstoječih objektov v obrtni coni.

Novogradnje:

-   Vse novogradnje morajo upoštevati oblikovno zasnovo, horizontalne in vertikalne gabarite ter odmike, kot so prikazani v grafičnem delu zazidalnega načrta in idejnih zasnov ob upoštevanju dovoljenih toleranc v 29. členu tega odloka.

-   Idejne zasnove proizvodnih hal, ki so prikazane v listih 02 - 04 so obvezujoče glede tlorisnih in višinskih dimenzij novih objektov (ob upoštevanju dovoljenih toleranc) in so priporočljive glede konstrukcije in oblikovanja objektov. Možna je tudi ureditev medetaže samo v eni etaži pod pogojem, da medetaža ne presega  tlorisne površine objekta.

Kare 1:

-          Plinska postaja: poslovna stavba s skladiščem je P+1 tloris dimenzij 15 x 71 m, plinski rezervoarji, kot je razvidno iz arhitektonsko zazidalne situacije, in razdelilna postaja, ki je P in tlorisnih dimenzij 8,5 x 6,0 m, poslovna stavba P + 1, 25 x 10 m.

-          Varnostne  razdalje skladiščenja plina v jeklenkah in rezervoarjih morajo biti skladne  s pravilnikom o UNP (Ur. list RS, št. 22/91).

-  Kamionski terminal: urejene asfaltirane površine brez stavb, kot je razvidno iz grafičnih prilog, 27 parkirnih mest za tovornjake, 7 parkirnih mest za priklopnike.

- Stanovanjsko-obrtna (oljarna) hiša K+P+1+M, dimenzij 10 x 15 m.

- Obrtno-poslovna stavba K+P+1, dimenzij 22 x 40 m.

- Trgovsko-poslovna stavba K+P+1, nepravilne oblike petkotnik s stranicami 30x

30 x 15 x 27x 8 m.

- Steklenjak P dimenzij 8 x 50 m.

- Kote pritličja so določene z nadmorsko višino v arhitektonsko zazidalni situaciji   z možnimi odstopanji ± 0,50 m.

- Strehe so ravne ali v naklonu 19°-20° , glede na tehnologijo in konstrukcijo objekta. Če je streha poševna, mora biti smer slemena vedno v smeri daljše stranice.

Kare 2:

- obrtno-proizvodne hale so P + 1, tlorisnih dimenzij 20 x 39,20 m, 20 x 58,80 m, 20 x 49 m, 20 x 29,40 m in 20 x 19,60 m, kot je razvidno iz arhitektonsko zazidalne situacije,

- stanovanjska hiša K+P+1, tlorisnih dimenzij  10 x 12 m,

- stanovanjsko-obrtna hiša K+P+1+M s tlorisnimi dimenzijami, kot je razvidno iz arhitektonsko zazidalne situacije,

- kote pritličja so določene z nadmorsko višino v arhitektonsko zazidalni situaciji z možnimi odstopanji ± 0,50 m,

- strehe so pri halah ravne ali v manjšem naklonu, s slemenom v smeri daljše stranice, pri stanovanjskih hišah in obrtno-stanovanjskih stavbah so strehe dvokapne v naklonu 18°-22° , s slemenom v smeri daljše stranice in krite s korci.

Kare 3:

- Trgovsko poslovni center: objekt A je tlorisne velikosti 44,31 m x 26,58 m, po višini obsega K + P, objekt E je tlorisne velikosti 35,35 m x 42,23 m, po višini obsega  K + P +1, proizvodni objekt MARIVE (F) je tlorisne velikosti 39,64 m x 9,0 m, po višini obsega delno  K + P +1, delno pa P +1. Druge stavbe in prizidki, ki se ne spreminjajo, so po višini  K + P +1, tlorisnih dimenzij: G – 49,00 m x 20,00 m, H –12,00 m x 10,00m, I - 38,80 m x 10,0 m, J - 20,60 m x 10,00 m,  K-  30,46 m x 6,5 m, L – 38,80 m x 14,25 m, M – 56,22 m x 38,60 m, N –16,72 m x 7,76 m, O – 32,57 m x 17,02 m, P – 13,44 m x 8,28 m.

- strehe novih objektov so ravne oziroma v naklonu maks.. 22°, krite glede na konstrukcijo zgradbe,

- kote pritličja so določene z nadmorsko višino v arhitektonsko zazidalni situaciji z možnimi odstopanji ± 0,50 m.

Kare 4:

- tlorisni gabariti obrtno-proizvodnih hal so: 15 x 23 m, 18 x 60 m, 16 x 45 m, 20 x 68,60 m, 12 x 30 m in 12 x 24,30 m, kot je razvidno iz arhitektonsko zazidalne situacije, raster enot je lahko znotraj zunanjih gabaritov tudi drugačen,

- kote pritličja so določene z nadmorsko višino v arhitektonsko zazidalni situaciji z možnimi odstopanji ± 0,50 m.

Kare 5:

- Skladiščno-poslovni center Mercator Degro bo zgrajen kot nadomestni objekt, s tem da se obstoječi objekti porušijo. Objekt bo delno P, delno pa P+2. V objektu bodo poslovni prostori uprave in trgovsko-skladiščni prostori.

Maksimalni tlorisni gabarit objekta je 143,0 m x 67,0 m. Kota pritličja je 17,70 m nv. Višinski gabarit venca je v različnih višinah (gornji rob venca) od 22,0 mnv do maks. 31,0 m nv. Strešne konstrukcije so lahko različne, deloma armiranobetonske, deloma montažne. Fasade pa bodo gladke, z ravnim zaključkom venca, tako da strešna konstrukcija ni vidna v pogledu.

Odstopanja tlorisnih gabaritov so možna znotraj maks. določenega gabarita. Izven gabarita pa samo na tistem mestu, kjer znaša razdalja od parcelne meje več kot 3,0 m. Delitev pritličnega dela od dvonadstropnega dela znotraj maks. tlorisnega gabarita je lahko tudi drugačna od prikazane v grafičnem delu. Objekt se lahko gradi fazno, glede na potrebe investitorja. Za vsako fazo je potrebno zgraditi pripadajočo komunalno infrastrukturo in zagotoviti zadostno število parkirnih mest.

Kare 6:

- stanovanjsko-obrtni enojčki ali dvojčki so K+P+1+M, tlorisne dimenzije kot tudi absolutne kote pritličij so razvidni iz arhitektonsko zazidalne situacije,

- strehe so simetrične, dvokapne, v naklonu 18°-22°, s slemenom v smeri daljše stranice oz. v smeri plastnic in krite s korci,

- kote pritličja so določene z nadmorsko višino v arhitektonsko zazidalni situaciji z možnimi odstopanji ± 0,50 m,

- ureditev športnega in otroškega igrišča se bo izvajala po posebnem projektu.

Kare 7:

- Za obrtno-proizvodne hale velja vse enako kot pri obrtno-proizvodnih halah v kareju 2, dimenzije hal so: 8 x 30 m; 8,0 x 36,40 m, po višini obsega pritličje in nadstropje, 16 x 25 m in 9,70 x 28,70 m, kot je razvidno iz arhitektonsko zazidalne situacije,

- policijska postaja z nastanitvenimi prostori  (samskimi sobami) za policiste, tlorisne dimenzije objekta se prilagodi potrebam, višina objekta se prilagodi višini objektov v neposredni bližini (Samski dom),

- zbiranje kosovnih odpadkov, poslopje je P, 10 x 5 m, in možnost nadstreška nad celotnim zemljiščem,

- parkirišče za turistične avtobuse,  3,5 x 12 m, skupaj 8 parkirišč,

- obrtno-stanovanjska hiša K+P+1+M, tlorisno 9 x 13,5 m,

-  kote pritličja so določene z nadmorsko višino v arhitektonsko zazidalni situaciji z možnimi odstopanji ± 0,50 m.

-  dozidava Samskega doma na parc. št. 4704/1 k.o. Portorož ni možna.

Pri stanovanjsko-obrtnih hišah v  kareju 6 in 2 je možna manjša etažnost objektov od predvidene (do K + P +1).

Dimenzije  novih  (dopolnilnih) objektov, ki niso prikazani v grafičnem delu, se tlorisno in višinsko prilagodijo večinsko prisotnemu gabaritu objektov v  posameznem kareju podobne - iste namembnosti.

14. člen

Prenavljanje in dograjevanje objekta ter vzdrževanje

Dovoljuje se prenavljanje in dograjevanje že obstoječih objektov v skladu s:

- predvideno spremembo namembnosti,

- potrebo po funkcionalni dopolnitvi in izboljšavi objektov,

- pri obstoječih objektih so možne dozidave v vseh etažah, vendar se stransko ne smejo približati parcelni meji na manj kot 3 m. Za manjši odmik morajo zagotoviti soglasje soseda.

V primeru, da bo s prenovo obstoječih objektov potrebno posegati izven obstoječih gabaritov, je potrebno v skladu z 2. točko 8. člena tega odloka izdelati preveritev posega v prostor.

Dograjevanje objektov

Dograjuje se lahko vse vrste obstoječih  objektov (stanovanjski, poslovni, obrtno-poslovni), ki so zgrajeni na osnovi gradbenega dovoljenja, pod naslednjimi pogoji:

- pozidana površina osnovnega objekta in vseh na parceli zgrajenih (pomožnih) objektov  ne sme presegati tretjine velikosti gradbene parcele pri stanovanjskih in obrtno stanovanjskih hišah ter polovice velikosti gradbene parcele pri poslovnih objektih in obrtno-proizvodnih halah,

- glede na velikost prizidka in predvideno dejavnost je potrebno zagotoviti dodatne parkirne prostore.

Pri dozidavah obrtno-proizvodnih hal je potrebno upoštevati videz objekta kot celote. Dozidava delov obrtno-proizvodnih hal z enostavnimi objekti (nadstrešnice, lope ipd.),  za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, ni možna.

Dozidava samskega doma na parc. št. 4704/1 k.o. Portorož ni možna.

Nadzidava obstoječih  objektov

Možne so nadzidave legalno zgrajenih objektov ali delov objektov do višine in etažnosti večinsko prisotnega gabarita objektov enake – podobne namembnosti v kareju, v katerem se objekt nahaja, če se s tem ne poruši kompozicijsko razmerje do celote in se ne poslabšajo bivalni pogoji pri sosednjih objektih.

Nadomestna gradnja

Nadomestna gradnja je izvedba del, ko se  na mestu poprej odstranjenega legalno zgrajenega objekta  ali v njegovi neposredni bližini, vendar znotraj gradbene parcele, zgradi nov objekt, s katerim se bistveno ne spremeni namembnost, zunanjost,velikost in vplivi na okolje dosedanjega objekta, ki se ga pred začetkom uporabe nadomestnega objekta odstrani.

Legalizacija objektov

Legalizacija objektov in naprav, zgrajenih brez gradbenega dovoljenja, je možna samo za tiste objekte, ki izpolnjujejo pogoje iz 9. člena (pozidanost parcele) in 12. člena (namembnost). Legalizacija je možna v gabaritih, ki so obstajali na terenu na dan sprejetja Spremembe in dopolnitve ZN.

Sprememba namembnosti

Pri obstoječih legalno zgrajenih objektih in predvidenih objektih je dovoljena sprememba obstoječe namembnosti oziroma namembnosti, ki je predvidena v Spremembi ZN (objekta v celoti ali dela objekta),  kadar je to sprejemljivo za območje (kare), v katerem se objekt nahaja, vendar samo pod pogoji in v dejavnosti, ki so navedene v 12. členu.

15. člen

Gradnja pomožnih objektov

Gradnja pomožnih objektov je možna (koder to ni izrecno prepovedano), skladno s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Ur. list RS, št. 114/03).

16. člen

Zunanja ureditev

- Zunanja ureditev v sklopu stanovanjsko-obrtnih objektov bo izvedena z naravnimi materiali in avtohtonim zelenjem. Tlakovane površine za parkirišča in terase naj bodo izvedene s kamnom ali opeko, delovne površine pred delavnicami pa v asfaltu.

-  Ograje med parcelnimi mejami so lahko parapetni zidovi do višine 50 cm in živa meja iz zimzelenega grmičja.

-  Varovalna ograja, to je ograja, namenjena fizičnemu varovanju poslovnih objektov, nestanovanjskih stavb  in drugih površin, na katerih se opravlja dejavnost, je lahko žična oziroma s kovinskimi stebrički, višine do 2,2 m. Ograja ob cestnem telesu ne sme ovirati vidljivost na cestišču. Za gradnjo ograje ob cestnem telesu je potrebno pridobiti mnenje upravljalca ceste.

Zemljišča, ki se uporabljajo samo kot skladiščne ali manipulativne površine in se na njih ne nahajajo objekti, morajo biti urejena in tlakovana oziroma asfaltirana. Na njih ni dovoljeno deponiranje odpadnega materiala ali kosovnih  odpadkov (izjema je sortirnica odpadkov).

-  Interna dvorišča proizvodnih hal so tlakovana s kulir ploščami ali asfaltirana. Makadamska izvedba dvorišč ni dovoljena.

- Varovalne pasove ob cestah urejajo upravljalci cest in so točno zarisani v parcelacijskem načrtu. Postavljanje ograj in opornih zidov v varovalnem pasu cest ni dovoljeno.

- Ureditev športnega in otroškega igrišča.

- Vse zelene površine v okviru ZN, ki niso zajete v funkcionalna zemljišča, se smatrajo kot javne zelenice in se urejajo v okviru za to določenega programa ali po posebnem dogovoru.

- Če so oporni zidovi oziroma škarpe (to je konstrukcija med dvema višinama zemljišča, namenjena za preprečevanje usipanja oziroma drsenja zemlje)  visoki nad 1,6 m, morajo biti izvedeni z zamikom vsaj 70 cm.

17. člen

Ogrevanje objektov

- Ogrevanje stanovanjsko-obrtnih objektov je predvideno na plin s priključkom na javno plinsko omrežje oz., kjer ni možno individualno, s centralnim ogrevanjem na lahko kurilno olje ali elektriko.

-  Ogrevanje obrtnih delavnic je predvideno enako kot pri stanovanjsko-obrtnih hišah.

-  Skladiščenje kurilnega olja je predvideno v kleteh objektov ali z vkopanimi cisternami.

- Na območju, na katerem je možna priključitev objektov na javno plinsko omrežje, ni možna postavitev individualnih rezervoarjev za UNP.

18. člen

Odlaganje odpadkov

- Odlaganje odpadkov pri stanovanjsko-obrtnih hišah je predvideno v kontejnerjih,50 l za vsako hišo posebej.

- Odlaganje odpadkov pri obrtnih delavnicah je predvideno v večjih kontejnerjih, 700 l za več hal skupaj. Situiranje teh kontejnerjev je prikazano v zbirni situaciji komunalnih naprav.

- Vsi odpadki se odvažajo na deponijo izven obrtne cone - skladno z veljavnim odlokom o odstranjevanju komunalnih odpadkov na območju občine Piran.

- Upoštevati je ločen sistem zbiranja in odvoza odpadkov. Odjemna mesta morajo biti dostopna za komunalna vozila. Odjemna mesta in ekološki odpadki morajo biti usklajeni z občinskim Programom ravnanja z odpadki.

V. UREJANJE PROMETA

19. člen

- Dostop v obrtno cono je predviden po novi cesti iz Lucije, ki mora biti zgrajena v 1. fazi.

- Glavna prometnica v obrtni coni je južna cesta, ki poteka po celotni dolini.

- Drugi deli območja se napajajo preko prečnih povezav na to cesto.

VI. POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN CESTNE INFRASTRUKTURE

20. člen

Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječo oziroma novozgrajeno komunalno in cestno infrastrukturo. Po izgradnji kanalizacije se morajo obstoječi objekti z greznicami priključiti na javno kanalizacijo.

Cestno omrežje

-  Rekonstrukcija Liminjanske ceste je predvidena v dolžini 285 m, širini 7,0 m, z enostavnim pločnikom 2,0 m na južni strani. Cesta bo asfaltirana, predvidena obremenitev 10 ton. Meteorna voda se odvaja v zaprti kanal meteorne kanalizacije.

- Rekonstrukcija obstoječe stanovanjske ceste na zahodnem robu ni predvidena, ker je predvidena za graditev nove obalne ceste.

- Nova glavna cesta ima profil, širok 11,00 m, z enostavnimi pločniki, 1,5 m na obeh straneh, in kolesarsko stezo na eni strani, 2,0 m, ob severni strani je urejen odprt kanal hudournika.

- Obstoječa prečna cesta na zahodu ostane v obstoječem profilu.

- V sredini centralnega dela je nova prečna povezava s profilom 8,0 m in pločnikom na obeh straneh 1,20 m, cesta se nadaljuje proti severu, kjer napaja obstoječe stanovanjske hiše in novo cono v severnem delu, konča se s priključkom na osrednjo komunikacijo severnega dela.

- Osrednja komunikacija severnega dela ima profil 6,0 m s parkirišči na obeh straneh, 5,0 m, in pločnikom, 1,20 m, nanjo so prečne povezave kot dostopi do posameznih hal, ki se končajo slepo.

- Smerna vzdolžna povezava se uredi na obstoječi trasi s pritokom 7,0 m, od tega je pločnik, 1,20 m,  na južni strani.

-          Južni deli ureditvenega območja so povezani s prečnimi povezavami profila 5,0 m.

Mirujoči promet

Mirujoči promet je urejen z zadostnim številom parkirnih mest ob vsaki novozgrajeni stavbi in z večjim kamionskim parkiriščem na zahodnem delu območja.

Če parkirišča v nivoju  terena ne zadoščajo potrebam posamezne dejavnosti na njenem funkcionalnem zemljišču, je potrebno urediti parkirišče dvonivojsko. Dvonivojsko parkirišče  pri trgovsko poslovnem centru  je maks. tlorisne velikosti 51,61 m x 42,31 m (objekt D).

Kolesarske steze in pešpoti

Kolesarska steza poteka na eni strani nove glavne dovozne ceste do križišča pri pralnici. Pešpoti so urejene kot enostavni pločniki ob glavnih prometnih povezavah znotraj območja urejanja.

21. člen

Vodooskrba

Območje se oskrbuje z vodo preko že zgrajenega rezervoarja Vinjole na drugi tlačni coni (2000 m3) iz dveh smeri. Zazidalni načrt se priključuje na obstoječi cevovod ACĆ 150 mm (azbestno cementni cevovod), ki poteka ob Liminjanski cesti. Ta cevovod se spoji na novozgrajeno omrežje, ki je povezano z rezervoarjem Vinjole na kot 75 m n.v. Celotno omrežje se oskrbuje z internim cevovodom, ki poteka ob novo predvidenih cestah (PVC dim. Ř 110 do Ř 160 mm) za pritisk do 10 barov. Hidrantno omrežje je predvideno s hidranti Ř 80, skladno s požarnovarstvnimi predpisi – Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje  za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91).

V primeru, da je za posamezne objekte potrebna večja količina vode, kot je v hidrantnem omrežju, bodo morali objekti do uporabnega dovoljenja zagotoviti dodatno količino vode z nadgradnjo hidrantnega omrežja ali iz drugih virov.

22. člen

Kanalizacija

V ureditvenem območju je predviden ločen sistem kanalizacije. Fekalna kanalizacija se priključuje na obstoječ fekalni kolektor v industrijski coni. Za fekalno kanalizacijo so predvidene azbestno-cementne cevi, dimenzionirane na dnevno uporabo 400 l / osebo / dan. Kanalizacija je vezana na centralno čistilno napravo v Piranu.

Za tehnološke odpadne vode je potrebno predvideti ustrezno predčiščenje, skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Ur. list RS, št. 35/96).

Meteorna kanalizacija odvaja vse površinske vode iz obravnavanega območja z delnim zajetjem še zalednih vod. Za meteorno kanalizacijo so predvidene betonske cevi z izpustom v kanaliziran potok preko lovilca maščob.

23. člen

Elektroenergetska oskrba

Področje obrtne cone Lucija napajajo transformatorske postaje  TP Pralnica, TP Obrtna cona in TP Obrtna cona 2. Po območju potekajo 20 kv kablovodi RTP Lucija-TP Pralnica-Obrtna cona-TP Obrtna cona 2 –RTP Lucija in TP Pralnica –DV Malija. Na območju je obstoječe nizkonapetostno kabelsko in prostozračno omrežje ter javna razsvetljava, ki sedanjemu stanju ustreza.

Glede na namen obravnavanega območja so možne spremembe proizvodnih programov v posameznih objektih in s tem povezane spremembe odjema električne energije. Zato je potrebno sprotno preverjanje  obstoječega elektroenergetskega omrežja, predvsem glede števila in  moči transformatorskih postaj, napajanje odjemalcev z električno energijo pa reševati v skladu  z Uredbo o splošnih pogojih za dobavo  in odjem električne energije (Ur. list RS, št. 117/02). Po potrebi je zagotoviti napajanje novih večjih odjemalcev z električno energijo iz lastnih (tujih) novih transformatorskih postaj, odjemalcev splošnega odjema pa po potrebi iz novih distribucijskih TP

Za nove objekte elektroenergetskega omrežja veljajo naslednje osnovne zahteve:

- nove transformatorske postaje morajo biti zgrajene za napetost 20/0,4 kV in nazivno moč 630(1000) kVA. Dostopne morajo biti za tovornjak z dvigalom,  skupne teže 20 t, če bodo v zgradbi za druge namene, morajo biti locirane v pritličju na vogalu zgradbe in neposredno dostopne od zunaj,

-  novi ali prestavljeni 20kV kablovodi  morajo biti zgrajeni  v kabelski kanalizaciji po celi trasi,

-  nizkonapetostno omrežje mora biti zgrajeno  v težki radialni izvedbi, s šivanjem v priključnih omarah in z zaščitnim ukrepom pred električnim udarom s samodejnim odklopom napajanja,

-  javna razsvetljava se prilagodi tipu oz. izvedbi obstoječe JR.

24. člen

Telefonsko omrežje

Naročniško telefonsko omrežje, ki se priključi na krajevno telefonsko omrežje, se izvede s kabli tipa TK OOV za vlečenje v kabelsko kanalizacijo in s kabli tipa TK 10 za direktno polaganje v zemljo, razvodno omrežje pa s kabli tipa TK 33 AP za direktno polaganje v zemljo. Omrežje se bo navezalo na novo razdelilno postajo v kareju 2.

25. člen

Plinsko omrežje

Pri plinskem omrežju je potrebno upoštevati smernice, ki so bile sprejete pri Spremembi in dopolnitvi prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran (Ur. Objave, št. 26/98).

Pri projektiranju posameznih priključkov je potrebno upoštevati Pogoje za dobavo in odvzem plina JP Ogrevanje Piran, d.o.o., in odlok o plinifikaciji (v fazi sprejemanja).

VII. DRUGI POGOJI, KI SO POMEMBNI ZA IZVEDBO PREDVIDENIH PROSTORSKIH UREDITEV OZIROMA POSEGOV V PROSTOR

26. člen

Regulacija odvodnika

Regulacija odvodnika poteka od severa proti jugu v zahodnem delu ZN. Vodotok je dimenzioniran za pretok maksimalnih vod. Normalni profil (2,00 x 1,70 m) se mora zavarovati s tlakom iz lomljenca. Na posameznih odsekih, prikazanih v situaciji, se mora izvesti betonsko korito, ki zahteva manjšo širino struge. Na mestih, kjer so izraziti dvigi terena, so predvideni betonski pragovi. Na mestih, kjer traso prečka prometnica, je predvidena premostitev s ploščatimi propusti.

VIII. VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA

27. člen

Za zavarovanje kvalitetnih pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebno:

- omejiti hitrost vozil na obravnavanem območju,

- sanirati območja, ki so izpostavljena hrupu.

Varstvo zraka

Pravne osebe morajo poleg stalnega nadzora onesnaženja, ki ga povzročajo viri onesnaženja zraka v njihovih stavbah in neposredni okolici, takoj pristopiti k sanaciji izvirov in odpravi nedovoljenih emisij v zrak, kot to predpisuje Zakon o varstvu zraka. Glede na rezultate meritev onesnaženosti je potrebno izvesti smotrn prometni režim na širšem območju.

Varstvo voda in tal

Vse prometne površine morajo biti izvedene z olje nepropustno prevleko in odvodnjavanje preko lovilcev maščob v meteorno kanalizacijo. Vsa skladišča goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v kanalizacijo ali podtalje. Pri vseh posegih v teren je potrebno na ranjenih zemeljskih površinah preprečiti erozijo.

Varstvo pred hrupom

Ravni hrupa ne smejo presegati 80 odstotkov maksimalne dovoljene vrednosti, ki so določene z Odlokom o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezno območje.

Pri projektiranju gradnje objektov in razporeditvi prostorov morajo investitorji, projektanti in izvajalci upoštevati določbe o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za okolje, v katerem se nahaja.

Varstvo pred požarom

Pri načrtovanju in izvajanju sprememb zazidalnega načrta Obrtna cona v Luciji je potrebno upoštevati  22. člen Zakona o varstvu pred požarom (ZV Poz-A, Ur. list RS, št. 71/1993 in 87/2001).

V skladu s tem zakonom mora biti zagotovljeno naslednje:

- pogoji za varen umik ljudi  in premoženja,

- potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru,

- intervencijske prometne in delovne površine za intervencijska vozila,

- viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.Če se voda za gašenje zagotavlja iz zunanjega hidrantnega omrežja, mora izgradnja tega biti zaključena do tehničnega pregleda objektov.

Upoštevati se morajo tudi požarna tveganja,  ki so povezana:

- s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov,

- z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov ter tehnoloških procesov,

- z možnostjo širjenja požara med posameznimi  poselitvenimi območji.

IX. ETAPNOST IN ZAČASNA NAMEMBNOST

28. člen

Izvedba zazidalnega načrta je predvidena v več etapah, ki zajemajo gradnjo obrtno-stanovanjskih objektov in delavnic ter pripadajočo komunalno ureditev.

I. faza zajema:

- ureditev nove dovozne ceste iz smeri Lucija.

II. faza zajema:

- kare 1,

- kare 2,

- kare 3,

- kare 4,

- kare 5,

- kare 6,

- kare 7.

Možna je tudi predčasna izgradnja II. faze ( hkrati s I. fazo ), vendar se morajo finančna sredstva, ki so pridobljena za plačilo sorazmernega deleža komunalne opremljenosti, nameniti izključno v gradnjo dostopne ceste v Obrtno cono Lucija.

Rešitve in začasne namembnosti zemljišč, ki se ne zazidajo v prvi etapi s pogoji za posege v prostor na teh zemljiščih ter opredelitvijo začasnih objektov in naprav:

- območje ZN, zajeto v III. fazo izvajanja ZN, se uporablja še dalje samo v kmetijske namene,

- adaptacije in dozidave stanovanjsko-obrtne hiše, predvidene za rušenje, in pomožnih objektov, predvidenih za rušenje, niso možne,

- dovoljena so vsa pripravljalna dela za izvajanje II. faze ZN.

X. DOVOLJENE TOLERANCE

29. člen

1. Pri predvidenih objektih so dovoljena odstopanja od tlorisnih gabaritov glede zmanjševanja in povečanja gabaritov ± 10 % od dimenzij, določenih s tem odlokom. Pri povečanju tlorisnih gabaritov morajo biti upoštevana določila 9. člena (funkcionalna zemljišča) tega odloka. Dovoljeni so tudi manjši premiki objektov zaradi boljše funkcionalnosti, pri čemer morajo biti upoštevani pogoji 9., 11. in 12. člena tega odloka.

Pri gradnji objektov in naprav se upoštevajo tudi tolerance, navedene v 13. členu tega odloka, določene pri posameznih karejih.

2. Dovoljene so tolerance pri določitvi notranjih rastrov hal znotraj s tem odlokom določenih zunanjih gabaritov.

3. Dovoljena odstopanja pri absolutnih višinskih kotah pritličij so ± 0,50 m oz. pri višini objekta.

4.  Pri gradnji komunalne infrastrukture so dovoljene tolerance, če se pri izdelavi izvedbene dokumentacije in gradnji sami ugotovi, da je z manjšimi spremembami mogoče doseči tehnično in ekonomsko ugodnejšo rešitev, pri čemer le-ta ne poslabša obstoječega oz. predvidenega stanja.

5.  Pri stanovanjsko-obrtnih hišah v  kareju 2 in 6  je možna manjša etažnost objektov od predvidene (do K + P +1).

6. V primeru, ko bi pri stanovanjsko-obrtnih hišah v kareju 2 in 6 na osnovi vpisane kote pritličja v osnovnem dokumentu  in glede na situacijo na terenu bilo potrebno vkopati več kot eno etažo, je možno koto pritličja objekta spremeniti (zvišati), tako da bo vkopana samo ena etaža. Dvig kote pritličja je možen pod pogojem, da kota venca objekta ne presega višine sosednjih  ali predvidenih višjeležečih objektov, oziroma se zmanjša etažnost objekta. Namembnost spodnje etaže mora ostati poslovna (obrtna), skladno z 12. členom, ni dovoljena sprememba namembnosti v stanovanjsko namembnost ali poslovne apartmaje kot nastanitvene kapacitete ali  v kakršnekoli nastanitvene kapacitete.

7.  Za objekte, pri katerih v grafičnem delu osnovnega dokumenta ni vpisana kota pritličja, se kot kota pritličja upoštevajo podatki iz topografskega načrta na obravnavani lokaciji pod pogojem, da je spodnja etaža (klet) vkopana z dveh ali treh straneh ter da kota venca objekta ne presega višine predvidenih višjeležečih objektov podobne – enake namembnosti. Pri nizu objektov morajo biti višinske kote objektov medsebojno usklajene.

8. Pri objektu plinarne je možno zmanjšanje tlorisnih dimenzij objekta in števila rezervoarjev ter razmestitev objektov brez omejitev,  skladno s  tehnološkimi zahtevami objekta.

9. Pri objektu Mercator je možno zmanjšanje tlorisnih dimenzij novega objekta brez omejitev,  skladno s potrebami investitorja.

XI. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU PROSTORSKEGA IZVEDBENEGA AKTA

30. člen

Investitor in izvajalec morata poleg urbanistično-arhitektonskih pogojev upoštevati vsa navodila in pogoje posameznih soglasodajalcev, ki so sestavni del ZN.

Vsak investitor mora pred gradbenim posegom pridobiti lokacijsko odločbo na podlagi tega ZN in gradbeno dovoljenje za gradnjo objektov in naprav.

Za vsako spremembo namembnosti izven dovoljenih toleranc je potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje.

Za vzdrževalna dela in gradnjo pomožnih objektov po tem odloku je potrebno pridobiti potrdilo o priglasitvi del.

Sprememba  zazidalnega načrta Obrtna cona v Luciji (Uradne objave št. 43/99), vsebuje naslednje prehodne in končne določbe

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

31. člen

Spremembo zazidalnega načrta Obrtne cone Lucija je na vpogled občanom in skupnostim pri Uradu za urejanje prostora Občine Piran in pri Upravni enoti Piran.

32. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Enota Koper - urbanistična inšpekcija.

33. člen

Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic Koper.

Številka: 35005-18/02-2004

Piran, 15.7. 2004

Županja Občine Piran

Vojka Štular, prof.