Na podlagi 61. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09) ter Statuta Občine Hoče–Slivnica (MUV, št. 6/10, 19/10) je Občinski svet Ob­čine Hoče–Slivnica na 7. redni seji dne 12. septembra 2011 sprejel

O D L O K

o spremembah in dopolnitvah Odloka prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Hoče–Slivnica (izven območij natura 2000)

1. člen

Spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Hoče–Slivnica (izven območij natura 2000) je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ul. 7, Maribor, pod številko 11071. Predmet sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev je sprememba tekstu­alnega in kartografskega dela odloka.

2. člen

Za 2. členom se doda nov 2.a člen, ki se glasi:

»2.a člen

Spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Hoče–Slivnica (izven območij natura 2000) vsebujejo:

A. Tekstualni del

Uvod

Odlok

B. Kartografski del

Karta št. 4/1: Ureditveno območje naselij Spodnje Hoče in Zgornje Hoče

C. Seznam prilog:

1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta

2. Obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev

3. Povzetek za javnost.«.

3. člen

V 8. členu se za prvo alinejo doda nova alineja, ki se glasi:

– »gradnja kmetijskih objektov,«

4. člen

11. člen se spremeni tako, da se sedaj glasi:

»11. člen

(gozd)

V gozdovih so dopustni naslednji posegi:

- cevovodi, komunikacijska omrežja, elektroenergetski vodi in javne ceste:

- nezahtevni in enostavni objekti:

• pomožni infrastrukturni objekti: pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti, cestni priključki na javno občinsko cesto, pomožni objekti za spremljanje sta­nja okolja in vrtine ali vodnjaki, potrebni za raziskave,

• gozdna cesta, čebelnjak, gozdna učna pot, ribnik kot vo­dno zajetje, krmišče.

 Za vse posege v gozd in gozdni prostor je potrebno soglasje pristojne območne enote Zavoda za gozdove Slovenije.«.

5. člen

12. člen se spremeni tako, da se glasi:

»12. člen

(kmetijska zemljišča)

Na kmetijskih zemljiščih so dopustni naslednji posegi:

- cevovodi, komunikacijska omrežja, elektroenergetski vodi in javne ceste;

- nezahtevni in enostavni objekti:

• pomožni infrastrukturni objekti: pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti, cestni priključki na javno občinsko cesto, pomožni objekti za spremljanje sta­nja okolja in vrtine ali vodnjaki, potrebni za raziskave,

• oporni zid, ograja za pašo živine;

• poljske poti

• gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, kmečka lopa, ra­stlinjak, ribnik kot vodno zajetje, silos, skedenj, čebelnjak in hlevski izpust

Za vse posege na kmetijska zemljišča izda soglasje pristojna kmetijska svetovalna služba.«.

6. člen

V 14. členu se za šesto alinejo doda nova sedma alineja, ki se glasi:

- »na površinah za šport je dovoljena gradnja objektov za shrambo športne opreme.«.

7. člen

Spremni se 15. člen, ki se sedaj glasi:

»15. člen

(pogoji in merila za lego in velikost objektov v ureditvenih območjih naselij)

V ureditvenih območjih naselij je potrebno prilagoditi objekte odmikov od ulice in višine obstoječim objektom v ulici. Razmer­je med pozidano in celo površino gradbene parcele individualnih stanovanjskih hiš je 0.10 – 0.4. Objekti imajo eno, dve ali tri etaže nad nivojem terena (P, P+M ali P+1+M). V primeru izkoriščene mansarde pri objektih s tremi etažami morajo biti okna na stenah objekta. Frčade na strehi niso dovoljene.

Dovoljena je tudi gradnja kleti.

Višina večstanovanjskih objektov in objektov namenjenih različnim dejavnostim (razen proizvodni objektom) je maksimal­na P+3 (streha z naklonom manj kot 10 %) ali P+2+M.

Proizvodne objekte je treba locirati tako, da je omogočen ustrezen dostop, manipulacija in parkiranje ter da so upoštevani vsi požarnovarstveni in sanitarnotehnični predpisi. Višina objekta mora ustrezati predpisom o potrebni minimalni višini prostora za posamezno dejavnost.

Stolpni silosi na kmečkih gospodarstvih ne smejo izstopati iz silhuete naselja.

Za namenske rabe je normirana maksimalna vrednost izrabe zemljišča v spodnji tabeli.

Tabela 1: Normirane vrednosti regulacijskih elementov

Pri čemer sta:

(1) faktor izrabe zemljišč (FIZ) je razmerje med bruto etažni­mi površinami objektov nad nivojem terena in površino zemljišča gradbene parcele,

(2) stopnja izrabe zemljišč (SIZ) je razmerje med dovoljenim številom m3 prostornine objekta na m2 površine gradbene parcele.

Pomožne objekte za lastne potreba je možno postavljati zno­traj predvidenih gradbenih linij v skladu s predpisanimi FIZ in SIZ.«.

8. člen

17. člen se spremeni tako, da se glasi:

»17. člen

(oblikovanje objektov v ureditvenih območjih naselij)

Arhitektura objekta in oblikovanje gradbenih elementov mo­rajo biti skladni in iz trajnih gradbenih materialov.

Strehe objektov naj bodo usklajene glede oblike in naklona s strehami sosednjih objektov. Pri obliki strehe je dovoljena tudi kombinacija strmega in ravnega dela strehe. Dovoljena je gra­dnja kleti, ki je v celoti pod zemljo; v primeru nagnjenega terena (nad 15 %) je lahko klet največ do polovice etaže nad raščenim terenom.

Pri oblikovanju javnih objektov so dopustni oblikovalski kon­trasti, kadar ima vizualni kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto.

Na označenih območjih kmetij v naseljih Bohova, Orehova vas in Hotinja vas (ki so razvidna iz grafičnih prilog) se tudi v primeru opustitve kmetije ohranja tradicionalno oblikovanje po­zidave.

Terase in nasipe nad nivojem terena ni možno urediti na ulič­no stran objekta. Ohranjati je potrebno sistem ulica – pred vrt– hiša – vrt, ki ščiti zasebnost bivalnega vrta ter niveleto oziroma enakomeren višinski potek ulice.«.

9. člen

V 20. členu se v drugem odstavku črta zadnji stavek.

10. člen

V 23. člen se v naslovu doda beseda »nezahtevni«.

Poglavje pomožni objekti za lastne potrebe ter poglavje ogra­je se spremeni tako, da se glasi:

»Pomožni objekti za lastne potrebe

Pomožne objekte za lastne potrebe je možno postavljati v okviru predpisanega FIZ ali SIZ.

Drvarnica, garaža, lopa, nadstrešek, steklenjak, uta (senčnica): Oblikovani morajo biti skladno z oblikovanjem osnovnega objek­ta, strehe pomožnih objektov pa so lahko v enakem naklonu kot pri osnovnem objektu, lahko imajo sleme v nasprotni smeri , ali pa so ravne. Za prizidke na fasadah veljajo enaki pogoji oblikovanja.

Bazen, steklenjak, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto: ne smejo biti postavljeni na ulično stran objekta.

Ograje

Varovalne ograje morajo biti intenzivno ozelenjene.

Ulična ograja stanovanjskih objektov se prilagaja ograjam so­sednjih objektov.

Oporni zid (škarpa) je dovoljena v primeru, ko ni možno dru­gačno zavarovanje brežin. Biti mora obdelan s kamnom ali oze­lenjen s popenjalkami.«.

11. člen

V 26. členu se črta deveti odstavek, deseti odstavek po posta­ne deveti odstavek.

12. člen

V 37. členu se doda nov 10. odstavek, ki se glasi:

»Izraba obnovljivih virov energije je dopustna na in ob objek­tih v okviru gradbene parcele pod pogoji, ki jih določajo predpisi iz področja energetske infrastrukture in drugi relevantni predpisi. Postavitev teh objektov in naprav ne sme biti v neskladju z var­stvenimi režimi v prostoru in z varstvenimi usmeritvami za ohra­njanje varovanih območij narave in kulturne dediščine.«.

13. člen

V 41. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»Pogoji za gradnjo objektov in naprav mobilne telefonije so ne glede na ostala določila tega odloka naslednji:

- Pri načrtovanju objektov in naprav mobilne brezžične telefo­nije mora investitor upoštevati zakonodajo s področja elek­tronskih komunikacij, predpise o elektroenergetskem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, zakonodajo, ki se nanaša na graditev objektov in predpis, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost.

- Objekte in naprave mobilne telefonije je dovoljeno postaviti na površinah namenske rabe za proizvodnjo in skladiščenje, na površinah za komunalo in energetiko, na večjih površinah za promet in na površinah za obrambo in zaščito.

- Izjemoma je dovoljena postavitev na kmetijskem zemljišču v neposredni bližini večjega infrastrukturnega objekta ter na površinah ob prometnicah v neposredni bližini površin za ko­munalo in energetiko.

- Objekte in naprave mobilne telefonije se mora v čim večji meri umeščati v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne kori­dorje.

- Objekte in naprave mobilne telefonije, ki spadajo po predpi­sih o vrstah objektov med nezahtevne in enostavne objekte, je dopustno postavljati na vseh površinah namenske rabe razen na zelenih površinah in vodnih površinah.

- Ne glede na vsa zgornja določila o dopustnih lokacijah, se objekte in naprave mobilne telefonije umešča izven območij funkcionalnih površin in objektov varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov.

- Objekte in naprave mobilne telefonije je treba umestiti na vi­dno čim manj izpostavljene lokacije. Oblikovanje le teh je po­trebno čim bolj prilagoditi prevladujoči urbani oziroma arhi­tekturni in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten, način vgrajevanja v strehe, stolpe ali druge dele objektov) in da bodo ti objekti in naprave čim manj moteči.«.

14. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije.

Številka: 03201-8/2011-20

Datum: 13. september 2011

Župan občine Hoče–Slivnica

Jože Merkuš, s. r.