Na podlagi 98. in
104. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07; v nadaljevanju: ZPNačrt) in 18. člena
Statuta Občine Tržič
(Uradni list RS, št. 15/99, 20/01 in 79/01) je Občinski svet Občine
Tržič na 26. seji dne 10. 12. 2009 sprejel |
O D L O K |
o
spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za
gradnjo Centralne čistilne naprave Tržič v delu ureditvenega območja z
oznako 16IP1 - Retnje - komunalno proizvodna cona - CČN |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(predmet odloka) |
S tem odlokom se
sprejme spremembe in dopolnitve občinskega podrobnega prostorskega
načrta za gradnjo Centralne čistilne naprave Tržič (Uradni list RS, št.
120/08) v delu ureditvenega območja z oznako 16IP1 - Retnje - komunalno
proizvodna cona - CČN (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelal Domplan
d.d. Kranj, Bleiweisova 14, pod številko UD - 428 - 68/09 …… 2009.
Okoljsko poročilo je izdelalo podjetje Marbo, d.o.o. Bled, Alpska cesta
43, Lesce, pod številko 42/1 - 2009 v juliju 2009 in dopolnjeno v
septembru 2009. |
2. člen |
(vsebina OPPN) |
OPPN
vsebuje tekstualni in grafični del. |
II. OPIS
OBMOČJA |
3. člen |
(opis prostorske
ureditve) |
Na koncu 3. člena se
doda nov odstavek: |
S spremembami in
dopolnitvami OPPN za gradnjo Centralne čistilne naprave Tržič v delu
ureditvenega območja z oznako 16IP1 - Retnje - komunalno proizvodna cona
- CČN je predviden iztok iz čistilne naprave na desni brežini Tržiške
Bistrice. Skladno s spremembami iztoka očiščene vode iz CČN Tržič bodo
izvedeni tudi posegi izven ureditvenega območja CČN: cevovod in kamnita
zložba na lokaciji iztoka v Tržiško Bistrico in utrditev brežin. |
4. člen |
(območje OPPN) |
Na koncu 4. člena se
doda: |
3. Posegi izven meja
OPPN |
1. Izven območja OPPN
bo izveden iztok očiščenih voda iz CČN Tržič na desni brežini vodotoka
Tržiška Bistrica s parcelno št. 872/1, k.o. Kovor, javno dobro -
vodotok. Iztočni cevovod bo potekal tudi preko parcele št. 415, k.o.
Kovor. |
III.
UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
5. člen |
(vplivi in povezave s
sosednjimi enotami urejanja prostora) |
Drugi odstavek 5.
člena se nadomesti z naslednjim: |
Očiščena odpadna voda
iz čistilne naprave bo odtekala v sprejemnik vodotok Tržiška Bistrica,
ki je naravna vrednota državnega pomena (ev. št. 5475) - Tržiška
Bistrica - od Pristave do izliva. Iztok vode v vodotok Tržiške Bistrice
- naravna vrednota bo izveden v skladu z zahtevami, ki jih predpisujeta
Zakon o ohranjanju narave in Zakon o vodah. |
V šestem odstavku se
Kovornik (Cikovec) zamenja z Tržiško Bistrico. |
6. člen |
(opis rešitev
načrtovanih objektov in površin) |
V 6. členu se v točki
1. Zazidalna zasnova doda nova alineja - ureditev iztoka v vodotok
Tržiška Bistrica. |
Na koncu 1. točke se
doda še naslednji odstavek: |
Ureditev iztoka v
vodotok Tržiška Bistrica |
Izpust očiščene vode
v vodotok Tržiška Bistrica (parcelna številka 872/1 k.o. Kovor, javno
dobro - vodotok) bo izveden na mestu določenem z Gauss - Krügerjevimi
koordinatami X=132689, Y=445505 in Z= 448.00 m.n.m. Glede na prevodno
sposobnost ter kakovostno in količinsko obremenitev vodotoka Tržiške
Bistrice je potrebno izdelati elaborat oziroma preveritev količine
izpustnih voda. |
Brežine se uredijo
tako, da se zagotovi njihova stabilnost. Na mestu iztoka se dno vodotoka
utrdi z kamnita zložba - dimenzije kamnov ca. 50 cm. |
V 2. točki se za
prvim odstavkom doda naslednjo odstavek: |
Območje med čistilno
napravo in Tržiško Bistrico naj se preči tako, da bo izkop širok največ
3.00 m. Brežine vodotoka Tržiške Bistrice, ki bodo zaradi posega
prizadete, se po končani gradnji utrdijo, zatravijo z avtohtonimi
travami in zasadijo z avtohtono vegetacijo. |
IV. POGOJI IN
USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO |
7. člen |
(oblikovanje
objektov) |
V 9. členu se na
koncu doda nov odstavek: |
Projektna rešitev
ureditve iztoka v vodotok Tržiška Bistrica mora slediti sonaravnim
ureditvam. |
8. člen |
(pogoji za
oblikovanje zunanjih površin) |
V 10. členu se zadnji
stavek drugega odstavka zamenja z novim: Na tak način se uredi tudi
iztok iz čistilne naprave v Tržiško Bistrico. |
9. člen |
(tehnologija čistilne
naprave) |
V 12. členu se zadnji
odstavek 1. točke nadomesti z naslednjim: Očiščena odpadna voda nato iz
merilnega mesta preko naprave za dezinfekcijo odteka v sprejemnik
Tržiška Bistrica. |
V. NAČRT PARCELACIJE |
10. člen |
(načrt parcelacije) |
V 13. členu se doda
peti odstavek, ki se glasi: |
Območje iztoka
očiščenih odpadnih vod poteka preko parcel št. 415 k.o. Kovor in preko
parcele 872/1, k.o. Kovor, javno dobro - vodotok, parceli se nahajata
izven ureditvenega območja CČN Tržič. |
VI. ZASNOVE
PROJEKTINIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
11. člen |
(opremljenost s
komunalno infrastrukturo) |
V 15. členu se na
koncu drugega odstavka doda nov stavek: V projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja se detajlno obdela iztok očiščenih odpadnih vod iz
CČN Tržič. |
VII. REŠITVE IN
UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE ZA VAROVANJE OKOLJA,
NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE |
12. člen |
24. člen se v celoti
ukine in nadomesti z novim. |
1. Splošno
|
Na obravnavanem
območju je tangirana naravna vrednota Tržiška Bistrica - od Pristave do
izliva v Savo, kot geomorfološka, hidrološka in geološka vrednota
državnega pomena (ev. št. 5475). |
Rešitve v zvezi z
varovanjem okolja in rešitve za preprečitev in zmanjšanje negativnih
vplivov na okolje so podane v Okoljskem poročilu, ki ga je izdelal
Marbo, Bled, v juliju 2009. |
2. Varstvo zraka
|
Čistilna naprava bo v
času obratovanja vir emisij vonjav, zato morata biti zrak iz mehanskega
dela ČN in zrak iz dehidracije blata vodena v biofilter. V primeru, da
se bodo pri delovanju ČN pojavlljale še razpršene emisije vonjav iz
bazenov, se le-te prekrije. |
Omilitveni ukrep (OU)
za zmanjšanje vplivov v času gradnje. |
Emisije prahu na
gradbiščih je treba preprečevati v času gradnje z vlaženjem sipkih
gradbenih materialov in makadamskih transportnih poti v suhem in
vetrovnem vremenu. Preprečuje se raznos zemlje in blata iz gradbišča na
prometnice s pokrivanjem odpadkov na kamionih v suhem in vetrovnem
vremenu ter z mehanskim čiščenjem koles tovornih vozil preden zapustijo
območje gradnje. |
3. Varstvo voda
|
Ureditev struge
Kovornika se izvede v sonaravni obliki - brez ravnih odsekov, iz
neenakih radijev in neenakih odsekov med njimi. Širina struge se poenoti
- predvsem zaradi preprečitve nadaljnjega zajedanja in nestacionarnosti
toka. |
Na delih, kjer trasa
komunalne ureditve poteka v priobalnem pasu, se zagotovi najmanj 3,00 m
odmik trase od zgornjega roba brežine, da bo omogočeno nemoteno
izvajanje vzdrževalnih in sanacijskih del na vodotoku. |
Ne slabša se
kvalitete vode. Onesnaženo vodo se predhodno očisti. Temperatura vode se
ne spreminja. |
V območju površinskih
voda je treba gradbena dela izvajati vedno v suhem, da se ne povečuje
kalnost voda, kar se doseže z začasno delno in čim manj obsežno
preusmeritvijo toka površinske vode, ki se povrne v obstoječe stanje po
končanju gradbenih del. |
Pri gradbenih delih
je treba onemogočiti iztekanje cementnega mleka v vodno maso z vodotesno
postavitvijo opažev. V času gradnje se lahko uporabljajo le redno
pregledani in servisirani gradbeni stroji. |
Če vodovod ne more
biti zgrajen tako, da poteka minimalno 0,5 m nad kanalizacijskim
omrežjem, je treba v vseh križanjih s kanalizacijskim omrežjem,
vodovodno omrežje zgraditi v zaščitnih ceveh, da se prepreči eventualno
onesnaženje pitne vode. |
Vodovodno omrežje je
potrebno graditi tako, da nima slepih rokavov in ne povzroča zastajanja
vode, kar je lahko vzrok za zdravstveno neustrezno pitno vodo. Po
rekonstrukcijah in večjih posegih v vodovodno omrežje je potrebna
učinkovita dezinfekcija vodovodnega omrežja. |
Pri načrtovanju
posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za
varstvo naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki
izhajajo iz Naravovarstvenih smernic za OPPN za gradnjo CČN Tržič
(ZRSVN, Ljubljana, junij 2009) in so priloga k temu odloku. |
4. Varstvo naravne
vrednote |
Lokacija novega
iztoka prečiščenih odpadnih vod iz čistilne naprave se nahaja na naravni
vrednoti Tržiška Bistrica - od Pristave do izliva; Evid. št.: 5475;
Zvrst: hidrološka,geomorfološka, geološka; Status: Naravna vrednota
državnega pomena; Značilnosti in ocena stanja: Levi pritok Save s
priobalnim pasom od Pristave do izliva v Savo. Naravna vrednota je dobro
ohranjena. |
Na območju naravne
vrednote je potrebno pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov
upoštevati tudi naslednje podrobnejše varstvene usmeritve: |
Posegi na naravni
vrednoti se izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo
ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave
opredeljen za naravno vrednoto, oziroma, da se v čim manjši meri
spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne
lastnosti naravne vrednote. |
4.1. Hidrološka
naravna vrednota |
- Gradnja objektov,
vključno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih prostorskih
možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja tako, da se izkoristijo vse
možne tehnične ali druge rešitve, da se naravna vrednota ne poškoduje
ter, da je njena vidna podoba čim manj spremenjena. |
- Objekte in naprave
za različne namene se na naravni vrednoti namešča oziroma se njihovo
delovanje zagotavlja tako, da se ne prekinja zveznosti vodnega toka, da
se ne spreminja ali bistveno ne spreminja količina vode in hitrost
pretoka, prostorska in časovna razporeditev voda, smer toka, oblika in
dno struge vodotoka ter,da se bistveno ne spreminja vidne in
funkcionalne lastnosti naravne vrednote. |
- Vodnogospodarska
dela se izvaja sonaravno, tako da se v največji možni meri ohranjajo
vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. |
- Ne slabša se
kvalitete vode. Onesnaženo vodo se predhodno očisti. Temperature vode se
ne spreminja. |
- Na naravno vrednoto
se ne odlaga odpadkov. |
- V obrežno
vegetacijo se ne posega s sekanjem, obsekavanjem, redčenjem, zasajanjem,
tako da se bistveno ne spremenijo fizikalne lastnosti obrežja.
|
- Prod, pesek, mivka
se z obrežja, prodišč, dna struge odvzema v količini in na način, da se
ne spremenijo ali bistveno ne spremenijo funkcionalne in vidne lastnosti
naravne vrednote. |
- Naravno vrednoto se
lahko uredi za obisk javnosti z ureditvijo poti, mostov, galerij,
razgledišč, počivališč, postavitvijo ograj, tabel z informacijami,
opozoril in podobno, vendar tako, da se ne spremenijo lastnosti naravne
vrednote ter da je vidna podoba naravne vrednote čim manj spremenjena.
|
4.2. Površinska
geomorfološka naravna vrednota |
- Gradnja objektov,
vključno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih prostorskih
možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja tako, da se izkoristijo vse
možne tehnične ali druge rešitve, da se naravna vrednota ne poškoduje
ter, da je njena vidna podoba čim manj spremenjena. |
- Zemeljska dela
(izravnavanje, poglabljanje terena, nasipavanje) se na naravni vrednoti
izvaja tako, da se ohranjajo lastnosti, zaradi katerih je del narave
opredeljen za naravno vrednoto ter, da je njena vidna podoba čim manj
spremenjena. |
- Odpadkov in drugega
materiala, vključno z odpadnim izkopnim ali gradbenim materialom, se ne
odlaga ali skladišči na naravni vrednoti. |
- Na naravni vrednoti
se izvaja takšne športne in rekreacijske aktivnosti, zaradi katerih se
bistveno ne spreminjajo fizične lastnosti naravne vrednote. Obiskovalci
naravne vrednote naj se gibajo po poteh, če so le-te za ta namen
urejene. |
- Naravno vrednoto se
uredi za obisk javnosti z ureditvijo poti, mostov, galerij, razgledišč,
počivališč, postavitvijo ograj, tabel z informacijami, opozoril in
podobno, vendar tako, da se bistveno ne spremenijo lastnosti naravne
vrednote ter, da je vidna podoba naravne vrednote čim manj spremenjena.
Naravno vrednoto ali njen del, ki je posebej občutljiv na fizične učinke
hoje, ki jih povzročijo obiskovalci, se uredi tako, da se onemogoči
ogrožanje naravne vrednote. Na naravni vrednoti, katere obiskovanje in
ogledovanje se prostorsko ne da omejiti ali se pričakuje, da omejitev ne
bo učinkovita, se lahko obiskovanje in ogledovanje naravne vrednote ali
njenega dela fizično onemogoči. |
4.3. Geološka naravna
vrednota |
- Gradnja objektov,
vključno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih prostorskih
možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja tako, da se izkoristijo vse
možne tehnične ali druge rešitve, da se naravna vrednota ne poškoduje
ter, da je njena vidna podoba čim manj spremenjena.. |
- Zemeljska dela
(izravnavanje, poglabljanje terena, nasipavanje) se na naravni vrednoti
izvaja tako, da se ohranjajo lastnosti, zaradi katerih je del narave
opredeljen za naravno vrednoto ter, da je njena vidna podoba čim manj
spremenjena. |
- Odpadkov in drugega
materiala, vključno z odpadnim izkopnim ali gradbenim materialom, se ne
odlaga ali skladišči na naravni vrednoti. |
- Naravno vrednoto se
uredi za obisk javnosti z ureditvijo poti, mostov, galerij, razgledišč,
počivališč, postavitvijo ograj, tabel z informacijami, opozoril in
podobno, vendar tako, da se bistveno ne spremenijo lastnosti naravne
vrednote ter, da je vidna podoba naravne vrednote čim manj spremenjena.
Naravno vrednoto ali njen del, ki je posebej občutljiv na fizične učinke
hoje, ki jih povzročijo obiskovalci, se uredi tako, da se onemogoči
ogrožanje. Obiskovalce se usmerja na določene poti. Na naravni vrednoti,
katere obiskovanje in ogledovanje se prostorsko ne da omejiti ali se
pričakuje, da omejitev ne bo učinkovita, se lahko obiskovanje in
ogledovanje naravne vrednote ali njenega dela fizično onemogoči.
|
- Z namenom
preprečitve erozije, neugodnega delovanja zunanjih procesov in
vegetacije se naravno vrednoto lahko fizično zaščiti (prekrije),
odstrani vegetacijo in podobno. |
4.4. Konkretne
varstvene usmeritve |
Na območju naravne
vrednote je potrebno pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov
upoštevati tudi naslednje konkretne varstvene usmeritve: |
- Ohranja se obvodna
vegetacija ob Tržiški Bistrici in v čim večji meri tudi ob potoku
Kovornik. Ureditev Kovornika se izvede sonaravno, z uporabo avtohtonih
skal in v čim bolj grobi izvedbi. N a tak način se uredi tudi iztok iz
čistilne naprave v Tržiško Bistrico. |
- Gradbena dela na
gradbiščih naj večinoma potekajo le v dnevnem času od 6. do 18. ure
oziroma v času dnevne svetlobe. Zaradi vplivnih območij habitatov
živalske vrste mali podkovnjak - Rhinolophus hipposideros, na katerega
ima poseg plana daljinski vpliv, je gradbena dela dovoljeno le izjemoma
izvajati v mraku in nočnem času. Če je treba gradbena dela izvajati
izjemoma tudi v nočnem času, je treba pri osvetljevanju gradbišča
uporabljati le okolju prijazne svetilke, za katere je značilno
naslednje: delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, mora biti enak o%;
svetilka mora imeti poudarjen rumeni in rdeči spekter svetlobe, ki ne
vsebuje UV spektra; svetilka mora biti neprodušno zaprta, tako da se
žuželke ne morejo ujeti vanjo. |
- Fasade tehnološke
stavbe naj se ne osvetljuje z reflektorji. Za osvetljevanje ostalih
površin naj se uporabljajo okolju prijazne svetilke s poudarjenim rdečim
in rumenim spektrom, ki ne vsebujejo UV spektra. Delež svetlobe, ki seva
navzgor, mora biti 0. Svetilke morajo biti nepredušno zaprte.
|
- V Tržiško Bistrico
in njene brežine se ne nasipa odkopanega materiala in gradbenih
odpadkov, vse se odvaža na za ta namen urejeno deponijo. |
- Vsa infrastruktura
(dostopna cesta do objekta CČN, elektrika, kanalizacijski vod in ostali
predvideni vodi) naj se načrtuje v obstoječih koridorjih oziroma na
območju tras obstoječih poti izven območja naravne vrednote.
|
5. Varstvo tal in
podtalja |
Zgornjo humusno plast
se pravilno odstrani, deponira ter ponovni uporabi. Ves kanalizacijski
sistem se zgradi v vodotesni izvedbi. Predpisan je ustrezen preizkus
vodotesnosti zgrajene kanalizacije. Odtok iz utrjenih in parkirnih
površin se ustrezno uredi, da je preprečeno onesnaževanje in iztok
nevarnih snovi v podtalje in vode. Prostor cisterne kurilnega olja mora
imeti zadovoljivo posodo iz nepropustnih materialov zaradi zadržanja
tekočine ob eventuelnem razlitju. Na iztočnem kanalu iz čistilne naprave
se predvidi jašek, kjer je mogoče odvzeti vzorec vode in zagotoviti
kontrolo kvalitete vode v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo
izvajanje (Uradni list RS, št. 74/07). |
Za delavce gradbišča
je potrebno napisati navodila za ukrepanje v primeru razlitja nevarnih
snovi na gradbišču, ter priskrbeti ustrezne posode za zbiranje pobranih
nevarnih odpadkov, ki nastanejo v primeru razlitja nevarnih snovi.
|
Tla prostora TP
morajo biti urejena vodotesno, v obliki lovilne sklede ali z lovilnim
jaškom, brez odtoka v tla, podzemne vode ali komunalno kanalizacijo.
Volumen lovilne sklede ali lovilnega jaška mora po volumnu ustrezati
volumnu največje količine nevarnih snovi, ki se lahko razlije.
|
Za skladiščenje
nevarnih snovi, ki se uporabljajo pri čiščenju odpadne vode, je treba
urediti skladišče za nevarne snovi v obliki lovilne sklede, vodotesno,
odporno na vrsto skladiščenih kemikalij in brez odtoka |
Mesto za prečrpavanje
grezničnega mulja iz avtocistern v dotok CČN je treba urediti v obliki
lovilne sklede, ki mora biti vodotesna in z urejenim iztokom na dotok
CČN Tržič. |
Vse dozirne posode za
nevarne snovi morajo biti postavljene v ustrezne lovilne posode.
|
Pri umeščanju posegov
v prostor je treba za varstvo tal upoštevati omilitvene ukrepe za vse
objekte, po katerih se transportira odpadna voda in za vse objekte, v
katerih se skladiščijo ali uporabljajo nevarne snovi tako, da se nevarne
snovi lahko uporabljajo ali skladiščijo le v objektih, ki imajo urejena
tla tako, da je onesnaževanje tal onemogočeno. |
6. Varstvo pred
hrupom |
Dovoljena mejna raven
hrupa na meji območja naprave je 48(dbA) ponoči in 58(dbA) podnevi. Vse
rešetke za zajem zraka in odprtine za prezračevanje ventilatorjev in
klimatskih naprav v objektih in prostorih s prisilnim prezračevanjem ali
klimatizacijo so predvideni na jugozahodni fasadi upravne stavbe. V
primeru, da bo za čiščenje odpadnega zraka iz prostorov mehanskega
predčiščenja, dehidracije blata in skladišča blata predvidena
biofilterna čistilna naprava, je potrebno ventilator čistilne naprave
protihrupno zaščititi. |
7. Odpadki
|
Za odlaganje
komunalnih odpadkov se mora na gradbeni parceli urediti prostor s
tipskimi zabojniki za odpadke, ki bo dostopen pooblaščeni organizaciji
za odvoz. |
Odpadke je potrebno
odstraniti v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št.
34/08). Urediti je potrebno ločeno zbiranje nevarnih odpadkov in predajo
pooblaščenim zbiralcem. |
V Tržiško Bistrico in
njene brežine se ne nasipa odkopanega materiala in gradbenih odpadkov,
vse se odpelje na za ta namen urejeno deponijo. |
8. Omilitveni ukrepi
za posege izven območja OPPN |
Pri rekonstrukciji
lokalne ceste za potrebe CČN Tržič je treba ohranjati posamezna drevesa,
ki so ob cesti, ker so pomembna zlasti za ptice, zato je treba paziti,
da se pri urejanju ceste ne poškoduje koreninski sistem markantnejših
dreves. |
V in ob strugo
vodotokov ni dovoljeno odlaganje odpadkov, niti začasno v času gradnje.
Začasna skladišča gradbenih odpadkov in gradbenih materialov je treba
urediti izven varovalnih pasov vodotokov, vendar znotraj območja OPPN.
|
Struge potoka
Kovornik ni dovoljeno zacevljati. Struga mora biti sanirana po principu
sonaravnosti. Struga naj se sanira stopničasto v prečnem prerezu, za dno
naj se uporabi substrat različne granulacije, kar bo omogočilo ohranitev
pestrosti življenskega okolja in bo primerno za ponovno naselitev z
organizmi iz gorvodnih predelov potoka |
VIII.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
13. člen |
V 26. členu se na
koncu doda četrta alinea, ki se glasi: |
- ureditev iztoka v
Tržiško Bistrico. |
IX.
SEZNAM PRILOG K SPREMEMBAM IN DOPOLNITVAM OPPN |
14. člen |
Priloge k spremembam
in dopolnitvam OPPN so: |
- smernice in mnenja
nosilcev urejanja prostora, |
- obrazložitev in
utemeljitev sprememb in dopolnitev OPPN, |
- povzetek za
javnost, |
- Okoljsko poročilo,
ki ga je izdelalo podjetje Marbo, d.o.o. Bled, Alpska cesta 43, Lesce,
pod številko 42/1 - 2009 v juliju 2009 in dopolnjeno v septembru 2009. |
X. KONČNE DOLOČBE |
15. člen |
(vpogled) |
Kartografski del
sprememb in dopolnitev OPPN z mnenji in smernicami pristojnih nosilcev
urejanja prostora je stalno na vpogled pri: |
- Občini Tržič, Uradu
za urejanje prostora, |
- Upravni enoti
Tržič, Oddelku za kmetijske, gospodarske in gradbene zadeve. |
16. člen |
(nadzorstvo) |
Nadzorstvo nad
izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba. |
17. člen |
(uveljavitev) |
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 3500-3/2009-31 |
Tržič, dne 28.
decembra 2009 |
|
Župan |
Občine Tržič
|
mag. Borut Sajovic
l.r. |