Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10) je Občinski svet Občine Starše na 10. redni seji dne 29.
februarja 2012 sprejel |
S T A T U T |
Občine Starše |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(1) Občina Starše je
samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju
naslednjih naselij: Brunšvik, Loka, Marjeta na Dravskem polju, Prepolje,
Rošnja, Starše, Trniče in Zlatoličje. |
(2) Sedež občine je v
Staršah, Starše 93. |
(3) Občina je pravna
oseba javnega prava s pravico posedovati, |
pridobivati in
razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
(4) Občino
predstavlja in zastopa župan. |
(5) Območje, ime in
sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa
zakon. |
(6) Območja in imena
naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
2. člen |
(1) Na območju občine
Starše so ustanovljeni ožji deli občine. |
Naloge, organizacija
in delovanje ožjih delov občine Starše so določeni s tem statutom. |
(2) Imena in območja
ožjih delov občine so: |
• Krajevna skupnost
Brunšvik, obsega območje naselja Brunšvik; |
• Krajevna skupnost
Loka – Rošnja, obsega območje naselij Loka in Rošnja; |
• Krajevna skupnost
Marjeta – Trniče, obsega območji naselij Marjeta na Dravskem polju in
Trniče; |
• Krajevna skupnost
Prepolje, obsega območje naselja Prepolj; |
• Krajevna skupnost
Starše, obsega območje naselja Starš; |
• Krajevna skupnost
Zlatoličje, obsega območje naselja Zlatoličje. |
3. člen |
(1) Občina Starše (v
nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja
in opravlja naloge, določene v 21. členu Zakona o lokalni samoupravi ter
naloge, določene s predpisi občine na podlagi zakona. |
(2) Občina lahko
opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za to
zagotovi potrebna sredstva. |
4. člen |
(1) Osebe, ki imajo
na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
(2) Občani odločajo o
lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
(3) Občani sodelujejo
pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z
referendumom in ljudsko iniciativo. |
(4) Na osnovi
odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo
tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so
lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
5. člen |
(1) Občina pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami,
širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
Občina lahko sodeluje
tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
(2) Občina sodeluje z
drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v
ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe
ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode, javna
podjetja. |
(3) Občine se zaradi
predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in
skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v združenja. |
6. člen |
(1) Občina ima svoj
grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z
odlokom. |
(2) Občina ima žig,
ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici
napis: OBČINA STARŠE, v notranjem krogu pa naziv organa občine -
Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Občinska volilna
komisija. V sredini žiga je grb občine. |
(3) Velikost, uporabo
in hrambo žiga občine določi župan s sklepom. |
(4) Za prispevek k
razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in
drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. |
II. NALOGE OBČINE |
7. člen |
Občina samostojno
opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z
zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
1. Normativno ureja
lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
- sprejema statut in
druge splošne akte občine, |
- sprejema proračun
in zaključni račun občine, |
- načrtuje prostorski
razvoj ter sprejema prostorske akte, |
- sprejema programe
razvoja občine. |
2. Upravlja občinsko
premoženje tako, da: |
- ureja način in
pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
- pridobiva in
razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
- sklepa pogodbe o
pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
- sestavlja
premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja. |
3. Omogoča pogoje za
gospodarski razvoj občine tako, da: |
- spremlja in
analizira gospodarske rezultate v občini, |
- sprejema prostorske
akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini, |
- pospešuje
gospodarski razvoj, |
- sodeluje z
gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, |
- z javnimi sredstvi,
v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz.
gospodarskih subjektov. |
4. Ustvarja pogoje za
gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada
stanovanj tako, da: |
- v prostorskih aktih
predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
- spremlja in
analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
- spremlja ponudbo in
povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg, |
- gradi stanovanja za
socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo
stanovanj, |
- v skladu s predpisi
omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo
stanovanj. |
5. Skrbi za lokalne
javne službe tako, da: |
- ustanavlja lokalne
javne službe, |
- sprejme splošne
akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb, |
- zagotavlja sredstva
za delovanje lokalnih javnih služb, |
- zagotavlja
izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom, |
- odloča o
koncesijah, |
- nadzira delovanje
lokalnih javnih služb, |
- gradi in vzdržuje
komunalno infrastrukturo 6. Zagotavlja in pospešuje
vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da: |
- ustanovi vzgojno
izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni zavod in
v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, |
- v skladu z zakoni,
ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti
in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih
programov, |
- sodeluje z vzgojno
izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
- z različnimi ukrepi
pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo
občanov, |
- ustvarja pogoje za
izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto
življenja njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe
socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in
družine, za socialno ogrožene, invalide |
in ostarele tako, da: |
- spremlja stanje na
tem področju, |
- pristojnim organom
in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, |
- sodeluje s centrom
za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in
institucijami, |
- lahko podeljuje
denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali
obletnicah občanov. |
8. Pospešuje
raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in
rekreacije tako, da: |
- omogoča dostopnost
kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju, |
- določa občinski
program športa, |
- zagotavlja splošno
izobraževalno knjižnično dejavnost, |
- z dotacijami
spodbuja te dejavnosti, |
- sodeluje z društvi
in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
9. Skrbi za varstvo
zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, |
za zbiranje in
odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnost varstva okolja tako, da: |
- izvaja naloge, ki
jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja, |
- spremlja stanje na
tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi
zagotavlja varstvo okolja, |
- sprejema splošne
akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
- sodeluje s
pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
- z drugimi ukrepi
pospešuje varstvo okolja v občini. |
10. Upravlja, gradi
in vzdržuje: |
- občinske ceste,
ulice in druge javne poti, |
- površine za pešce
in kolesarje, |
- igrišča za šport in
rekreacijo ter otroška igrišča, |
- vodovodne in
energetske komunalne objekte, |
- javne parkirne
prostore, parke, trge, pokopališče in druge javne površine ter -
zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet
v občini. |
11. Skrbi za požarno
varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako,
da v skladu z merili in normativi: |
- organizira
reševalno pomoč v požarih, |
- organizira
obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in
drugih nesreč, |
- zagotavlja sredstva
za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva
pred naravnimi nesrečami, |
- zagotavlja sredstva
za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, |
- sodeluje z
občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter
spremlja njihovo delo, |
- opravlja druge
naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12. Ureja javni red v
občini tako, da: |
- sprejema ustrezne
splošne akte, |
- sprejema programe
varnosti, |
- določa prekrške in
globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
- ureja lokalni
promet in določa prometno ureditev, |
- organizira občinsko
redarstvo, |
- izvaja nadzorstvo
nad javnimi prireditvami, |
- opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno, |
- opravlja druge
naloge v okviru teh pristojnosti. |
8. člen |
V okviru lokalnih
zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: |
• ugotavljanje
javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z
zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine, |
• določanje
namembnosti prostora, |
• gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo, |
• evidenco občinskih
zemljišč in drugega premoženja, |
• zagotavljanje
varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi
institucijami, |
• organizacijo
opravljanja pokopališke in pogrebne službe |
• ureja druge lokalne
zadeve javnega pomena. |
9. člen |
(1)Občina opravlja
statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe. |
(2)Občina obdeluje
podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in
jih pridobi v skladu z zakonom. |
III. ORGANI OBČINE |
1. Skupne določbe |
10. člen |
(1) Organi občine so: |
• občinski svet, |
• župan in |
• nadzorni odbor
občine. |
(2) Občina ima
občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z
zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti
občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti
volilnih postopkov. |
(3) Občina ima tudi
druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
(4) Volitve oziroma
imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v
skladu z zakonom in tem statutom. |
(5) Člani občinskega
sveta, župan in podžupani so občinski funkcionarji. |
11. člen |
(1) Občina ima
občinsko upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in
splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in
razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz
občinske pristojnosti. |
(2) Občinska uprava
odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter
opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma
drugih služb nadzora. |
(3) Občinska uprava
opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za
občinske organe. |
(4) Občinsko upravo
vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
(5) V statutu
uporabljena izraza župan in direktor občinske uprave, zapisana v moški
slovnični obliki, sta uporabljena kot nevtralna za ženske in moške. |
12. člen |
(1) Če ni v zakonu
ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na
sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa
občine. |
(2) Odločitev je
sprejeta, če za njo glasuje večina opredeljenih glasov navzočih članov. |
13. člen |
(1) Delo organov
občine je javno. |
(2) Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa
z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine v Medobčinskem uradnem
vestniku, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo
in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov. |
(3) Način
zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakoni, ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
(4) Občani in njihovi
pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za
odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih
koristih, če izkažejo pravni interes. |
2. Občinski svet |
14. člen |
(1) Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
(2) Občinski svet
šteje 13 članov. |
(3) Člani občinskega
sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s
potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje
na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z
zakonom drugače določeno. |
(4) Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov občinskega sveta. |
(5) Prvo sejo
občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20-tih dneh po
izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben
drug krog volitev, pa najkasneje v 10-tih dneh po drugem krogu volitev.
Prvo sejo občinskega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta
oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet. |
15. člen |
(1) Volitve članov
občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in
enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
(2) Občinski svet se
voli po proporcionalnem volilnem sistemu. |
(3) O oblikovanju
volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z
odlokom. |
16. člen |
(1) Občinski svet
sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge
predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih
predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
(2) V okviru svojih
pristojnosti občinski svet predvsem: |
• sprejema prostorske
plane in druge plane razvoja občine, |
• sprejema proračun
občine in zaključni račun, |
• sprejme odlok o
notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave na predlog
župana, |
• ustanavlja organe
občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje, |
• v sodelovanju z
občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave
ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih
zavodih in javnih podjetjih, |
• daje soglasje k
prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino
prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah
ne odloča drug občinski organ, |
• nadzoruje delo
župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev
občinskega sveta, |
• potrjuje mandate
članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata
občinskega funkcionarja, |
• imenuje člane
nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
• imenuje in
razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
• določi, kateri
izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če
temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno
opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, |
• odloča o pridobitvi
in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z zakonom, s statutom občine
ali z odlokom za odločanje o tem ni pooblaščen župan, |
• odloča o najemu
posojila in dajanju poroštva, |
• razpisuje
referendum, |
• s svojim aktom, v
skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in
plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih
teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev javnih
podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih, |
• določa vrste
lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, |
• ustanavlja javne
zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z
zakonom, |
• imenuje in
razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane
drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
• določa prispevke za
opravljanje komunalnih storitev, |
• določi organizacijo
in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za
obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred
požari, |
• sprejme program in
letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je
tudi letni načrt varstva pred požari, |
• določi organizacijo
občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, |
• sprejme odlok o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred
požari, ki se opravlja kot javna služba, |
• lahko sprejme akt,
v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja
določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa, |
• v okviru
kadrovskega načrta določa število in vrste delovnih mest za določen čas |
• odloča o drugih
zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
17. člen |
(1) Člani občinskega
sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
(2) Funkcija člana
občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, člana
nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi
funkcijami, za katere tako določa zakon. |
(3) Član občinskega
sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega
sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega
prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne
opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
18. člen |
(1) Župan predstavlja
občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice
glasovanja. |
(2) Funkcija župana
ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom
v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi
funkcijami, za katere tako določa zakon. |
(3) Za vodenje sej
občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana
občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan. |
(4) Če nastopijo
razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član
občinskega sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega
pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta. |
(5) Župan sklicuje
seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika
občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora
pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic
seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
(6) Župan, mora
sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov
občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila
podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega
reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski
upravi za pripravo gradiva. |
Župan mora dati na
dnevni red seje predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni
še z novimi točkami. |
(7) Če seja
občinskega sveta ni sklicana v roku petnajstih dni po prejemu pisne
zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali.
Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in
izvedbo seje. |
19. člen |
Strokovno pripravo
gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega
sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter
njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. |
20. člen |
(1) Občinski svet
dela in odloča na sejah. |
(2) Dnevni red seje
občinskega sveta predlaga župan. |
(3) Vsak član
občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
(4) Župan mora
predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov
občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
(5) O sprejemu
dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
(6) Na vsaki seji
občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in pobude, ki
jih postavljajo člani sveta. |
(7) Za vsako sejo
občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu (podžupanom), članom
občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju
občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. |
(8) Predsednik
nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega
sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje
občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta,
kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega
področja dela. |
21. člen |
(1) Občinski svet
veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski
svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov,
razen če zakon določa drugačno večino. |
(2) Občinski svet
sprejema odločitve z javnim glasovanjem. |
Tajno se glasuje v
primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet. |
(3) Način dela in
odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja
delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
(4) Odločitve
občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
(5) Župan in direktor
občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata
občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
22. člen |
(1) Predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. |
(2) Razlogi za
prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi
pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana
občinskega sveta. |
(3) Članu občinskega
sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so
nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru odstopa. |
(4) Če član
občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno
izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo
obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema
pisne odstopne izjave. |
(5) Če župan v roku
iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in občinske volilne
komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v osmih
dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno
sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka in tožbi iz drugega
odstavka tega člena odloči meritorno v 30 dneh. O morebitni pritožbi
odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja
tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen, če ne bi
bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal,
predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane
občinskega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen. |
(6) Ugotovitveni
sklep iz tretjega odstavka tega člena sprejme občinski svet na prvi seji
po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena. |
(7) Izvolitev oziroma
potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon. |
2.1 Odbori in
komisije občinskega sveta |
23. člen |
(1) Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Občinski svet
lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali
občasna delovna telesa. |
(3) Organizacijo in
delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa
poslovnik občinskega sveta. |
(4) Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
24. člen |
(1) Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane, ki jih občinski
svet imenuje izmed svojih članov. |
(2) Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
• občinskemu svetu
predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe,
ki jih imenuje občinski svet, |
• občinskemu svetu
ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v
občini, |
• pripravlja predloge
odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki
občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles, ter
izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo
plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
• izdaja akte v zvezi
s pravicami in obveznostmi funkcionarjev. |
• obravnava druga
vprašanja, ki mu jih določi občinski svet. |
25. člen |
(1) Občinski svet ima
stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. |
(2) Stalna delovna
telesa občinskega sveta so: |
• odbor za družbene
dejavnosti, |
• odbor za komunalne
dejavnosti in gospodarske javne službe, |
• odbor za
gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, |
• statutarno - pravna
komisija. |
(3) Delovno področje
in število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se
določi s poslovnikom občinskega sveta. |
(4) Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
26. člen |
(1) Člane odborov in
komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov. |
Predlog kandidatov za
člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Delo delovnega
telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. |
(3) Prvo sejo
delovnega telesa skliče župan. |
(4) Članstvo v
komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
27. člen |
(1)Komisije in odbori
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, določenega s
poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. |
(2) Komisije in
odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
28. člen |
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta
ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega
sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje občinskega sveta. |
3. Župan |
29. člen |
(1) Župana volijo
volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih
volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. |
(2) Mandatna doba
župana traja štiri leta. |
(3) Novoizvoljeni
župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi
članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo. |
(4) Župan opravlja
funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. O svoji odločitvi obvesti komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
(5) Če župan opravlja
funkcijo nepoklicno, mu pripada plačilo v višini 50% plače, ki bi jo
dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno. Pri tem se ne upošteva dodatek
za delovno dobo. |
30. člen |
(1) Župan predstavlja
in zastopa občino. |
(2) Poleg tega župan
predvsem: |
• predlaga občinskemu
svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in
druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
• izvršuje občinski
proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog
izvrševanja občinskega proračuna, |
• skrbi za izvajanje
splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
• odloča o
pridobitvi, odtujitvi, najemu in obremenitvi premičnega premoženja
občine v skladu s tem statutom, |
• odloča o pridobitvi
ali razpolaganju z nepremičnim premoženjem občine, če zakon ali predpis
občine ne določa drugače, |
• skrbi za objavo
statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
• predlaga
ustanovitev organov občinske uprave in njihovega delovnega področja,
naloge in notranjo organizacijo občinske uprave, določa sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev
v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi
in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz
delovnega razmerja, |
• imenuje in
razrešuje direktorja občinske uprave, vodje organov občinske uprave in
vodjo organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin
ustanoviteljic. |
• usmerja in
nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
• opravlja druge
naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
31. člen |
Funkcija župana ni
združljiva z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
32. člen |
(1) Župan lahko
zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali
nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
(2) Če občinski svet
vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži
pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
(3) Župan zadrži
izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je
v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
(4) Ob zadržanju
izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo
na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
(5) Če se odločitev
občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
33. člen |
Župan opravlja z
zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa: |
• skrbi za izvajanje
priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje
zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih
nesreč, |
• imenuje poveljnike
in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito, |
• sprejme načrt
zaščite in reševanja, |
• vodi zaščito,
reševanje in pomoč, |
• določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
• ugotavlja in
razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju
občine, |
• sprejema akte in
ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati, |
• v primeru nastale
nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev, |
• predlaga
pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,
dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
34. člen |
V primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan
sprejme začasne nujne ukrepe. |
Te mora predložiti v
potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
35. člen |
(1) Za pomoč pri
opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega in največ tri
podžupane. Podžupane izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje
župan. |
(2) V primeru
predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do
nastopa mandata novoizvoljenega župana, podžupan. Če ima občina več
podžupanov pa tisti podžupan, ki ga določi župan razen, če je župan
razrešen. Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal
funkcijo župana oziroma, če je razrešen, odloči občinski svet, kateri
izmed članov občinskega sveta bo opravljal to funkcijo. Podžupan, ki
opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega
sveta. |
(3) Podžupan pomaga
županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti
župana, za katere ga župan pooblasti. |
36. člen |
(1) Kadar nastopijo
razlogi, da tako župan kot tudi nobeden od podžupanov ne more opravljati
svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi
župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
(2) V času
nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
37. člen |
(1) Če je tako
določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije
in druge strokovne organe občine. |
(2) Župan lahko
ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna
telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
38. člen |
(1) Predčasno
prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. |
(2) Razlogi za
prenehanje mandata župana se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne
odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi župana. |
(3) Županu preneha
mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so
nastali razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru odstopa. |
(4) Če župan odstopi,
mu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski
svet in občinsko volilno komisijo. |
(5) Ugotovitveni
sklep iz tretjega odstavka tega člena sprejme občinski svet na prvi seji
po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena. |
(6) Ugotovitveni
sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če
županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe,
razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
(7) Podžupanu preneha
mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. |
(8) Podžupanu preneha
mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če
je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana
zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat
člana občinskega sveta. |
4. Nadzorni odbor |
39. člen |
(1) Nadzorni odbor
občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
(2) Nadzorni odbor
ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
• opravlja nadzor nad
razpolaganjem s premoženjem občine, |
• nadzoruje
namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
• nadzoruje finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
(3) Nadzorni odbor v
okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja
občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov
sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi
sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in
gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. |
40. člen |
(1) Nadzorni odbor
ima 3 člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov
najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora
opravljajo svoje naloge nepoklicno. |
(2) Člani nadzornega
odbora morajo imeti najmanj VI. Stopnjo strokovne izobrazbe. |
(3) Kandidate za
člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(4) Člani nadzornega
odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani
svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, delavci občinske
uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in
občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih
sredstev občine. |
(5) Članstvo v
nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata
članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za
predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi
občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
41. člen |
(1) Prvo sejo
nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. |
(2) Nadzorni odbor se
konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. |
(3) Člani nadzornega
odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. Predsednik
predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
(4) Nadzorni odbor
dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov
nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. |
(5) Sedež nadzornega
odbora je na sedežu občine Starše, 93. Nadzorni odbor za seje uporablja
prostore občine. |
(6) Nadzorni odbor za
svoja pisanja uporablja žig občine (Nadzorni odbor). |
42. člen |
(1) Nadzorni odbor
samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program
in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta
predloži županu. |
(2) Nadzorni odbor
mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor nad zaključnim računom
proračuna občine, v okviru programa dela pa predvsem izvaja nadzor
finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih
sredstev - javnih zavodov, javnih podjetij in drugih. |
(3) Nadzorni odbor
lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem
programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v
nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev
nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za
spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega
programa mora biti obrazložena. |
(4) Nadzorni odbor
mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu
do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto. |
(5) Nadzorni odbor
mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine
in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih
sredstev in drugimi osebami. |
(6) Predsednik ali od
njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje
občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za
katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. |
43. člen |
(1) Nadzorni odbor
preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih
podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih
poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in
uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene
dokumentacije. |
(2) V postopku
nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru
predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora,
odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. |
44. člen |
(1) Nadzorni odbor
izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v
primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti. |
(2) Šteje se, da so
podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če: |
• je odgovorna oseba,
zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s
članom, nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v
stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski
ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena,
četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,
|
• je član nadzornega
odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe,
zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe, |
• če je član
nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet
nadzora. |
(3) Izločitev člana
nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član
nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem
odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo
zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov
vseh članov. |
45. člen |
(1) Za posamezen
nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem
programu (v nadaljevanju: nadzornik). |
Nadzornik pripravi
osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega
odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot
poročilo o nadzoru. |
(2) Predsednik
nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek
poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik
nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s
pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v
roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru. |
(3) Osnutek poročila
obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila
izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po
podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru. |
(4) Če osnutek
poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti
usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. |
Usmeritve mora
upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
(5) Osnutek poročila
o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
46. člen |
(1) Nadzorni odbor
pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku
osem dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni
od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe
(odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in
pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka
poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovani
organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu. |
(2) Po preteku roka
iz prejšnjega odstavka sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga
pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi
računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. |
47. člen |
(1) Poročilo o
nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in
pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine. |
(2) V ugotovitvah se
navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v
nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma
predlogi. |
(3) Z ocenami
nadzorni odbor presodi kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost
poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na
uporabljena sodila v nadzoru. |
V mnenju se izrazi
ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno. |
(4) Nepravilno
poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s
predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in
drugimi splošnimi ter posamičniše mi akti), ki bi jih morala upoštevati
pri svojem poslovanju. |
(5) Nesmotrno
poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito |
in /ali neuspešno. |
(6) Negospodarno
poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke
lahko dosegla pri manjših stroških. |
Neučinkovito
poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba
dosegla večje učinke. |
(7) Neuspešno
poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane
osebe. |
(8) Priporočila
vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma
smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo
sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor
praviloma svetuje kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da
nakaže le poti za izboljšanje. |
48. člen |
(1) Če je nadzorni
odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju
občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh
kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno
ministrstvo in računsko sodišče. |
(2) V primeru, da
nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana
oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je
dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. |
49. člen |
(1) Nadzorovane osebe
so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s
svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega
odbora. |
(2) Župan je dolžan
vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter ga
obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta,
ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno
poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina. |
50. člen |
Nadzorni odbor mora
županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in
porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju
seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in
predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
51. člen |
(1) Delo nadzornega
odbora je javno. |
(2) Nadzorni odbor
lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela
omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov,
dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom,
drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali
zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna
tajnost. |
(3) Nadzorni odbor
lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega
poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno
objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja
dostop do informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih
je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. |
(4) Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega
odbora določa poslovnik. |
(5) Za obveščanje
javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega
odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
52. člen |
(1) Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
(2) Župan določi
javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju
sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega
odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za
opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna
tehnična dela nadzornega odbora. |
(3) Strokovno pomoč
lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci zaposleni v občinski
upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za
posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje
izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Pogodbo z izvedencem sklene župan. |
(4) Nadzorni odbor je
odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali izvid izvedenca ali
mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa, ko se opira na poročilo notranje
revizijske službe. |
53. člen |
Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni
proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega
načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika. |
54. člen |
Predsednik in člani
nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu
z aktom občinskega sveta. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada
plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo ali avtorsko pogodbo, ki jo
sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika
o tarifi za sodne izvedence. |
55. člen |
Podrobneje uredi
nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov
svojih članov. |
5. Občinska uprava |
56. člen |
(1) Upravne naloge
občine izvaja občinska uprava. |
(2) Notranjo
organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na
predlog župana z odlokom. |
(3) Sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
56. člen |
(1) Občinski svet
lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi
občinami ustanovi skupna občinska uprava. |
(2) Organizacija in
delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na
skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. |
57. člen |
(1) Organi občine
odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov |
in pravnih oseb ter o
njihovih pravnih koristih v upravnih |
zadevah v upravnem
postopku. |
(2) Občina odloča s
posamičnimi akti o upravnih zadevah iz |
lastne pristojnosti
in iz prenesene državne pristojnosti. |
(3) O upravnih
zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi |
stopnji občinska
uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom
drugače določeno. O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske
uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada,
če zakon ne določa drugače. |
58. člen |
(1) Posamične upravne
akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave
po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje
drugih uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za
odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v
postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih
zadevah. |
(2) Osebe iz
prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene
državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
59. člen |
Direktor občinske
uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem
upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja
upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
60. člen |
O upravnih zadevah iz
občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je
pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z
uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. |
61. člen |
(1) O pritožbah zoper
posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.
Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
(2) O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji
izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. |
61. člen |
(1) O sporih o
pristojnosti med organi občinske uprave odloča župan. |
(2) O izločitvi
direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru
izločitve o stvari tudi odloči. |
6. Občinsko
pravobranilstvo |
62. člen |
Občina lahko ima
občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi
zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine. |
Po pooblastilu lahko
občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih
ustanovile občine. |
Občinsko
pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi
njegovo delovno področje oziroma pooblastila. |
Za občinsko
pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno
pravobranilstvo. |
Občina lahko skupaj s
še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega
pravobranilstva. |
7. Drugi organi
občine |
63. člen |
Organizacijo, delovno
področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s
posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne
uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o
ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. |
64. člen |
(1) Občina ima
poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
(2) Poveljnik in
poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
IV. KRAJEVNE
SKUPNOSTI |
65. člen |
(1) Zaradi
zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih
naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene naslednje krajevne
skupnosti: |
• Krajevna skupnost
Brunšvik, |
• Krajevna skupnost
Loka – Rošnja, |
• Krajevna skupnost
Marjeta – Trniče, |
• Krajevna skupnost
Prepolje, |
• Krajevna skupnost
Starše, |
• Krajevna skupnost
Zlatoličje. |
(2) Krajevne
skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem in
organizacijskem smislu. |
(3) Pobudo za
ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo
njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10
odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen
s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
(4) Krajevne
skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s
statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju
skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče
župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. |
66. člen |
Krajevne skupnosti
sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
• dajejo predloge in
sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne
infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih
investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in
sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, |
• sodelujejo pri
pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode,
sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s
področja gospodarskih javnih služb, |
• dajejo predloge za
sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi
sanaciji, |
• dajejo predloge za
ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje
sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
• dajejo pobude za
dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in
izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
• sodelujejo in
dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, |
• oblikujejo pobude
za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih
posredujejo pristojnemu organu občine, |
• dajejo mnenja glede
spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih
gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v
kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo
do spremembe režima vodnih virov, |
• seznanjajo
pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na
področju urejanja prostora in varstva okolja, |
• sodelujejo pri
organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
• spremljajo
nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito
ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja
zaščite in reševanja, |
• dajejo soglasja k
odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je
skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog. |
67. člen |
Krajevno skupnost
predstavlja predsednik sveta krajevne skupnosti. |
68. člen |
(1) Organ krajevne
skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki ga izvolijo volilni upravičenci
s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve
članov sveta določa zakon. |
(2) Član sveta
krajevne skupnosti ne more biti župan, podžupan in javni uslužbenec v
občinski upravi. |
(3) Število članov
sveta krajevne skupnosti je določeno s statutom. |
• Svet krajevne
skupnosti Brunšvik šteje 7 članov |
• Svet krajevne
skupnosti Loka –Rošnja šteje 6 članov. 3 člane iz Loke in 3 člane iz
Rošnje. |
• Svet krajevne
skupnosti Marjeta – Trniče šteje 6 članov. 3 člane iz Marjete na
Dravskem polju in 3 člane iz Trnič. |
• Svet krajevne
skupnosti Prepolje šteje 7 članov. |
• Svet krajevne
skupnosti Starše šteje 7 članov. |
• Svet krajevne
skupnosti Zlatoličje šteje 7 članov. |
(4) Volitve v svet
krajevne skupnosti razpiše župan. |
(5) Mandat članov
sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov
občinskega sveta. |
(6) Funkcija člana
sveta krajevne skupnosti je častna. |
69. člen |
(1) Prvo sejo sveta
krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po potrditvi
mandata župana. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot
polovici njegovih članov. Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta
se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega
sveta. |
70. člen |
(1) Svet krajevne
skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta. |
(2) Predsednik sveta
krajevne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter
predstavlja svet krajevne skupnosti. |
(3) Svet lahko na
predlog predsednika izvoli podpredsednika in tajnika. Podpredsednik
sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi
predsednik. |
71. člen |
(1) Svet krajevne
skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je
navzočih večina članov, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
|
(2) Župan ima pravico
biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa
nima pravice glasovati. |
(3) Predsednik sveta
skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat
v primeru, da je to potrebno. |
Predsednik mora
sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj
polovica članov sveta. |
(4) Za delovanje
sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega
sveta. |
72. člen |
(1) Svet krajevne
skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne
skupnosti. Svet tudi: |
• obravnava vprašanja
iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti
in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja, |
• daje pobude in
predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine. |
(2) Stališča, mnenja,
pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje
nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska
uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom
drugače določeno. |
(3) Svet krajevne
skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov
krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno
uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov. |
73. člen |
Zaradi obravnave
določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske
pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih
skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
74. člen |
(1) Za delovanje in
opravljanje nalog krajevnih skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu
občine. |
(2) Za uresničevanje
posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti
lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih
prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov.
Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in
porabiti v skladu z njihovim namenom. |
(3) Prostore, opremo
in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti
krajevnih skupnosti zagotovi in z njimi upravlja občina, krajevne
skupnosti pa jih imajo v uporabi. |
75. člen |
(1) Občinski svet
lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta
krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet
krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
• če se po najmanj
trikratnem sklicu ne sestane, |
• če ne izvršuje
nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v
nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine. |
(2) Občinski svet
lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da
svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za
člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za
opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom. |
V. NEPOSREDNO
SODELOVANJE OBČANOV |
PRI ODLOČANJU V
OBČINI |
76. člen |
Oblike neposrednega
sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum
in ljudska iniciativa. |
1. Zbor občanov |
77. člen |
Občani na zboru
občanov: |
• obravnavajo pobude
in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter
dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
• obravnavajo
predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v
širše samoupravne lokalne skupnosti, |
• obravnavajo pobude
in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za
spremembo njihovih območij, |
• predlagajo,
obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen
naselij ter imen ulic, |
• opravljajo naloge
zborov volivcev v skladu z zakonom, |
• dajejo predloge
občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
• oblikujejo stališča
v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih
objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
• obravnavajo in
oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako
določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za
katere tako sklene občinski svet ali župan. |
(2) Odločitve,
predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v
katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri
izvajanju svojih nalog upoštevati. |
Če pristojni občinski
organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora
občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v
primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
78. člen |
(1) Zbor občanov se
lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za
posamezno naselje ali zaselek. |
(2) Zbor občanov
skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta
krajevne skupnosti. |
(3) Župan mora
sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov
volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo
najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
(4) Zahteva volivcev
za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve,
ki naj jo zbor obravnava. |
Zahtevi je treba
priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. |
Seznam mora vsebovati
ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča
ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi,
da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo
se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.
Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu
pravilno vložene zahteve. |
79. člen |
(1) Sklic zbora
občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov,
kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
(2) Sklic zbora
volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. |
80. člen |
(1) Zbor občanov vodi
župan ali od njega pooblaščeni podžupan. |
Župan lahko zboru
občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
(2) Zbor občanov
veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, |
pobude, stališča in
mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja
občine, za katero je zbor sklican. |
(3) Odločitev zbora
občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki
sodelujejo na zboru. |
(4) Javni uslužbenec
občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi
sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove
odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora
občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga
na krajevno običajen način objavi. |
2. Referendum o
splošnem aktu občine |
81. člen |
(1) Občani lahko
odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
(2) Občinski svet
lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na
predlog župana ali člana občinskega sveta. |
(3) Občinski svet
mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev
v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
82. člen |
(1) Predlog za razpis
referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
(2) Najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet
pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma. |
(3) Če je vložen
predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev
zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do
odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
83. člen |
(1) Referendum se
opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo
sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
(2) Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora
župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
(3) Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi,
dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
(4) Odločitev
volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali
so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki
je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca
njegovega mandata. |
84. člen |
(1) Pobuda volivcem
za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali
njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za
razpis referenduma. |
Zahteva mora
vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in
obrazložitev. |
(2) Pobudo volivcem
za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec,
politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti
podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo
volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in
priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
(3) Pobudnik o pobudi
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. |
(4) Če župan meni, da
pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali
je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po
prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje,
da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
občinski svet. |
(5) Pobudnik lahko v
osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj
odločitev župana preizkusi upravno sodišče. Če upravno sodišče ugotovi,
da je odločitev neutemeljena, jo razveljavi. Sodišče odloči o tem v
tridesetih dneh. |
85. člen |
(1) Volivci dajejo
podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem ali s
podpisovanjem na seznamu. |
(2) O načinu dajanja
podpore odloči župan s sklepom. Z istim sklepom določi obrazec seznama
ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno
izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. |
(3) Osebno
podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje
evidence volilne pravice. |
(4) Šteje se, da je
zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo
s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
86. člen |
(1) Občinski svet
razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu
župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v
petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom
zahteva ustavnosodno presojo take zahteve. |
(2) Referendum se
izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne
razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
(3) Z aktom o razpisu
referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o
katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa in dan glasovanja. |
(4) Akt o razpisu
referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo
splošnih aktov občine. |
(5) Petnajst dni pred
dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu
referenduma v javnih občilih. |
87. člen |
(1) Pravico glasovati
na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane
občinskega sveta. |
(2) Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
88. člen |
(1) Postopek za
izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru
zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija. |
(2) Glede glasovanja
na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe
zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve,
v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi
posamezno vprašanje drugače urejeno. |
(3) Poročilo o izidu
glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu
svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo
splošnih aktov občine. |
3. Svetovalni
referendum |
89. člen |
(1) Občinski svet
lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti
razpiše svetovalni referendum. |
(2) Svetovalni
referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
(3) Svetovalni
referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo
referendum o splošnem aktu občine. |
(4) Odločitev
volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
4. Drugi
referendumi |
90. člen |
(1) Občani lahko
odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če
tako določa zakon. |
(2) Referendum iz
prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z
zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. |
5. Ljudska
iniciativa |
91. člen |
(1) Najmanj pet
odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta
oziroma drugih občinskih organov. |
(2) Glede pobude
volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo
se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je
urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu
občine. |
(3) Če se zahteva
nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev
občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo
naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne
pravilno vložene zahteve. |
(4) Če se zahteva
nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti
najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
92. člen |
Sredstva za
neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov
in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
VI. OBČINSKE JAVNE
SLUŽBE |
93. člen |
(1) Občina zagotavlja
opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere
je tako določeno z zakonom. |
(2) Opravljanje
javnih služb zagotavlja občina: |
• neposredno v okviru
občinske uprave, |
• z ustanovitvijo
režijskega obrata, |
• z ustanavljanjem
javnih zavodov in javnih podjetij, |
• z dajanjem
koncesij, |
• z vlaganjem
lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
94. člen |
Na področju družbenih
dejavnosti zagotavlja občina javne |
službe za izvajanje
naslednjih dejavnosti: |
• osnovnošolsko
izobraževanje, |
• predšolska vzgoja
in varstvo otrok, |
• osnovno zdravstvo
in lekarna, |
• osebna pomoč
družini in |
• knjižničarstvo. |
(2) Občina lahko
zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju
glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih
dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
95. člen |
Občina lahko skupaj z
drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja
javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje
javne službe. |
96. člen |
Na področju
gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
• oskrbo s pitno
vodo, |
• ravnanje s
komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, |
• odvajanje in
čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
• javno snago in
čiščenje javnih površin, |
• urejanje javnih
poti, površin za ceste in zelenih površin, |
• urejanje pokopališč
in pokopališke dejavnosti, |
• gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči , |
• vzdrževanje
občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa zakon. |
97. člen |
(1) Za izvajanje
nalog opredeljenih iz prejšnjih členov lahko občina ustanovi javno
podjetje, javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje
režijski obrat v okviru občinske uprave ter vlaga lasten kapital v
dejavnost oseb zasebnega prava. |
(2) Občinski svet z
odlokom opredeli obseg in delo javnega podjetje, javnega gospodarskega
zavoda ali režijskega obrata. |
98. člen |
Občina lahko določi
kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za
izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj
za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
99. člen |
Pravne osebe javnega
prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob
upoštevanju pogojev določenih z zakonom. |
100. člen |
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih
javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj
z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje
občinskih javnih služb. |
101. člen |
(1) Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so
ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin
ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin
ustanoviteljic. |
(2) V aktu o
ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija
dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve
stroškov za delo skupnega organa. |
102. člen |
Občina mora
zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
VII. PREMOŽENJE IN
FINANCIRANJE OBČINE |
103. člen |
(1) Premoženje občine
sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
(2) Občina mora s
premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
(3) Za odločanje o
zadolževanju občine, odtujitvi, pridobitvi, najemu in obremenitvi
premoženja občine je pristojen občinski svet. |
(4) Občinski svet na
predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega finančnega in
stvarnega premoženja ter letni program nabav in gradenj. Sprejeti letni
program prodaje izvršuje župan. |
(5) Odprodaja ali
zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku
in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in
zamenjavo državnega premoženja. |
(6) Vrednost
premoženja izkazuje občina v premoženjski bilanci v skladu z zakonom. |
(7) O pridobitvi in
odtujitvi premičnega premoženja občine odloča župan. |
(8) O neodplačni
pridobitvi stvarnega premoženja odloča župan. |
V primeru, če bi
takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana
s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznost za občino je potrebno
predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta.. |
104. člen |
(1) Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v
skladu z zakonom. |
(2) Občina je pod
pogoji, določenimi z zakonom upravičena do sredstev finančne izravnave
in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. |
105. člen |
(1) Prihodki in drugi
prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so predvideni v proračunu
občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku
občinskega sveta. |
(2) Občinski svet
mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s
1. januarjem leta, za katerega se sprejema. |
(3) Za pripravo in
predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z
zakonom je odgovoren župan. |
(4) Predlogi za
povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje
prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri
čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve,
splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
106. člen |
(1) Proračun občine
sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. |
(2) Splošni del
proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun
finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
(3) Posebni del
proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna
občine. |
(4) Načrt razvojnih
programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov
neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti
dolgoročnega načrtovanja. |
(5) V splošnem in
posebnem delu proračuna se prikažejo: |
- ocena realizacije
prejemkov in izdatkov za preteklo leto in - ocena realizacije prejemkov
in izdatkov za tekoče leto. |
V splošnem in
posebnem delu proračuna se prikaže tudi načrt prejemkov in izdatkov za
prihodnje leto. Predmet sprejemanja na občinskem svetu je samo načrt
prejemkov in izdatkov za prihodnje leto. |
107. člen |
(1) Za izvrševanje
proračuna je odgovoren župan občine. |
(2) V okviru
izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom,
predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali
drugimi splošnim aktom občine. |
(3) Župan mora
zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z
zakonom in predpisom ministra,pristojnega za finance, izdanim na podlagi
zakona. |
(4) Župan je
odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine
lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske
uprave. |
(5) Župan poroča
občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju. Poročilo mora
vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom. |
108. člen |
(1) Proračun občine
se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans proračuna pa z odlokom
o spremembi proračuna. |
(2) Odlok o proračunu
občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna,
prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna,
ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in
posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
(3) V odloku o
proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih
poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon, ter posebna
pooblastila županu in občinski upravi pri izvrševanju proračuna. |
(4) Sredstva
proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s
proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru
sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. |
109. člen |
(1) Občinski svet
mora sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s prvim
januarjem leta, za katerega se sprejema. |
(2) Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje funkcij
občine ter njenih nalog začasno nadaljuje na podlagi proračuna za
preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. |
(3) Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, sprejme župan sklep o
začasnem financiranju. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na
županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece. |
110. člen |
Predlogi za povečanje
izdatkov proračuna morajo obsegati predloge za povečanje prejemkov
proračuna ali zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini, pri
čemer ti ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne
proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
111. člen |
(1) Sredstva
proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom
ali drugim aktom, določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s
proračunom. |
(2) V imenu občine se
smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu
predvidena za posamezne namene. |
112. člen |
Če se po sprejemu
proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo
nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre novi
konto za ta namen. |
113. člen |
(1) Če se med letom
spremeni delovno področje proračunskega porabnika, župan sorazmerno
poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. |
(2) Če se proračunski
porabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drugi uporabnik,
se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se
prerazporedijo med druge uporabnike. |
114. člen |
(1) Neposredni
uporabnik občinskega proračuna je občinski organ. |
(2) Posredni
uporabnik občinskega proračuna je občinski sklad, javni zavod, katerega
ustanovitelj je občina, in drugi uporabnik, če se financira iz
občinskega proračuna (v nadaljevanju uporabnik). |
115. člen |
(1) Proračunskih
sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, ki jih
določa zakon in odlok o proračunu občine. |
(2) Župan mora o
izvršenih prerazporeditvah šestmesečno poročati občinskemu svetu. |
116. člen |
(1) Če se med
izvajanjem ukrepov za izvrševanje proračuna le ta ne more uravnovesiti,
mora župan predlagati občinskemu svetu rebalans proračuna. |
(2) Rebalans
proračuna sprejme občinski svet z odlokom. |
117. člen |
Župan je dolžan
predložiti v obravnavo občinskemu svetu poročilo o izvrševanju proračuna
na prvi seji po šestmesečnem izvrševanju proračuna. Poročilo vsebuje: |
• poročilo o
realizaciji prejemkov, izdatkov, presežku ali primanjkljaju,
zadolževanju in oceno realizacije do konca leta; |
• podatke o
vključitvi novih obveznosti v proračun, prenosu namenskih sredstev iz
proračuna preteklega leta, plačilu neporavnanih obveznosti iz preteklih
let, prerazporejanju proračunskih sredstev, spremembi neposrednih
uporabnikov med letom, uporabi sredstev proračunske rezerve, izdanih in
unovčenih poroštvih ter izterjanih regresnih zahtevkih iz naslova
poroštev; |
• razlago glavnih
odstopanj v primerjavi s sprejetim proračunom in |
• predlog potrebnih
ukrepov. |
118. člen |
(1) V proračunu se v
skladu z zakonom zagotovijo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje
kot proračunski sklad. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za
financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so
potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter,
žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali
rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in
ekološke nesreče. |
(2) O uporabi
sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo
določa odlok o proračunu, odloča župan, v drugih primerih pa občinski
svet z odlokom. |
119. člen |
Zaradi ločenega
vodenja določenih prejemkov in izdatkov in uresničevanja posebnega
namena lahko občina z odlokom ustanovi poseben proračunski sklad kot
evidenčni račun v okviru računa proračuna. |
120. člen |
Župan zagotavlja
posebno obliko finančnega nadzora proračuna v skladu z merili, ki jih
predpiše minister za finance. |
121. člen |
(1) Po preteku leta,
za katerega je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega
računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem. |
(2) O sprejetju
zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za
finance v 30 dneh po sprejemu. |
122. člen |
Občina se lahko
dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod
pogoji, ki jih določa zakon. |
123. člen |
(1) Javna podjetja in
javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in
izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki
jih določa občinski svet. |
Soglasje izda župan. |
124. člen |
(1) Finančno
poslovanje občine izvršuje finančna služba občinske uprave ali skupnega
organa občinske uprave. |
(2) Opravljanje
posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme
župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma
pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi. |
125. člen |
Nabavo blaga, nabavo
storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s
predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
VIII. SPLOŠNI IN
POSAMIČNI AKTI OBČINE |
1. Splošni akti
občine |
126. člen |
(1) Splošni akti
občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe,
pravilniki in navodila. |
(2) Občinski svet
sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. |
(3) Kadar ne odloči z
drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali
posamični akt. |
(4) Postopek za
sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
127. člen |
(1) Statut je
temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko
večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
(2) Statut se sprejme
po dvofaznem postopku. Po prvi fazi (osnutek) je najmanj 15 dnevna javna
razprava, v kateri lahko člani občinskega sveta, župan in sveti
krajevnih skupnosti v obliki amandmajev dajejo pobudo za njegovo
spremembo. |
(3) O pobudi za
spremembo osnutka odločata statutarno pravna komisija in občinski svet.
Pobuda je na občinskem svetu sprejeta, če je zanjo glasovala 2/3 večina
vseh članov občinskega sveta. |
(4) Po enakem
postopku kot statut se sprejemajo tudi statutarni sklepi. |
128. člen |
Postopek za spremembe
in dopolnitve statuta je enak postopku za njegov sprejem. |
129. člen |
S poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se
uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje
pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
130. člen |
(1) Z odlokom ureja
občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe. |
(2) Z odlokom ureja
občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z
zakonom. |
131. člen |
Z odredbo uredi
občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način
ravnanja v takih razmerah. |
132. člen |
Posamezne določbe
statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja se uredijo s
pravilniki. |
133. člen |
Način dela organov
občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odlokov se podrobneje
predpiše z navodili. |
134. člen |
(1) Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine,
Medobčinskem uradnem vestniku in pričnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
(2) V uradnem glasilu
se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
2. Posamični akti
občine |
135. člen |
(1) Posamični akti
občine so odločbe in sklepi. |
(2) S posamičnimi
akti - sklepom ali odločbo - odloča občina |
o upravnih stvareh iz
lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
136. člen |
(1) O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem
postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
(2) O pritožbah zoper
posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne
pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
(3) O zakonitosti
dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu
pristojno sodišče. |
IX. VARSTVO OBČINE
V RAZMERJU DO DRŽAVE IN |
ŠIRŠIH LOKALNIH
SKUPNOSTI |
137. člen |
Občinski svet ali
župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine,
oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja
občine posega v njene pravice. |
138. člen |
Občinski svet ali
župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če
državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. |
Enako lahko postopa,
če regija, pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
139. člen |
Župan lahko kot
stranka v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s
katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko
sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi
akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
140. člen |
Župan lahko vstopi v
upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če
bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete
pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
141. člen |
Delovna telesa so
dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in regije
pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga
pošlje državnemu zboru. |
X. NADZOR NAD
ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE |
142. člen |
(1) Vsako ministrstvo
na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki
jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in
pooblaščeni delavci občinske uprave. |
(2) V zadevah, ki jih
na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi
nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. |
(3) Pri izvajanju
nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše
organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje
za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za
opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
(4) Ministrstvo mora
zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin
zagotoviti ustrezno sodelovanje, |
medsebojno obveščanje
in strokovno pomoč organom občin. |
XI.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
143. člen |
Volilne enote za
volitve članov svetov ožjih delov občine sprejme občinski svet z odlokom
o določitvi volilnih enot. |
144. člen |
Za vsa vprašanja, ki
niso urejena s tem statutom, se smiselno uporabljajo določbe Zakona o
lokalni samoupravi. |
145. člen |
Ta statut začne
veljati 15. dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. Z dnem
uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut občine Starše, (MUV št.
12/95 in 7/96). |
Številka:
00700-22/2010 |
Datum: 29. februar
2012 |
Župan Občine Starše |
Bojan Kirbiš, s. r. |
|