|
Na
podlagi
61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list
RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr.,
43/11 – ZKZ-C in 57/12) in 18. člena
Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 45/07, 11/09 in 14/11)
je Občinski svet Občine Trebnje na 17. redni seji dne 6. 2. 2013 sprejel |
|
O D L O
K |
|
o
Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Industrijsko cono Trebnje |
|
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
Predmet |
|
(1) S
tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za
Industrijsko cono Trebnje (v nadaljevanju »OPPN IC Trebnje«), ki ga je
izdelalo podjetje GPI gradbeno projektiranje in inženiring, d.o.o., pod
številko projekta OPPN-11/2008, december 2012. |
|
(2)
Spremembe
in dopolnitve Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za
Industrijsko cono Trebnje (v nadaljevanju: SD OPPN IC Trebnje) je
izdelalo podjetje Savaprojekt, družba za razvoj, projektiranje,
konzalting, inženiring d.d., pod številko projekta 15264-00. |
|
(2) (3)
Prostorska ureditev je namenjena ureditvi nove industrijske cone kot
širitev območja že obstoječih industrijsko-proizvodnih dejavnosti na
vzhodnem delu mesta Trebnje. |
|
2. člen |
|
Vsebina |
|
(1) OPPN
vsebuje tekstualni in grafični del ter priloge z naslednjo vsebino: |
|
a)
Tekstualni del vsebuje: |
|
1. opis
prostorske ureditve; |
|
2. območje
urejanja; |
|
3.
umestitev načrtovanih ureditev v prostor; |
|
4. zasnova
projektnih rešitev in pogojev glede |
|
priključevanja objektov na gospodarsko javno |
|
infrastrukturo in grajeno javno dobro; |
|
5. rešitve
in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne |
|
dediščine; |
|
6. rešitve
in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov |
|
in
ohranjanje narave; |
|
7. način,
vrsta in namen prenove naselja ali njegovega |
|
dela; |
|
8. rešitve
in ukrepi za obrambo ter varstvo pred |
|
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom |
|
pred
požarom; |
|
9. etapnost
izvedbe prostorske ureditve; |
|
10. velikost
dopustnih odstopanj od funkcionalnih, |
|
oblikovalskih in tehničnih rešitev; |
|
11.
obveznosti udeležencev graditve objektov; |
|
12.
usmeritve za določanje meril in pogojev po prenehanju |
|
veljavnosti OPPN. |
|
b) Grafični
del vsebuje: |
|
1.1. Prikaz
območja urejanja v širšem prostoru M 1:10.000 |
|
–
območje na TTN |
|
1.2.
Pregledna situacija – območje na DOF M 1:5.000 |
|
2.1. Izsek iz
prostorskih sestavin planskih M 1:5.000 |
|
aktov
Občine Trebnje |
|
3.1.
Geodetski načrt s prikazom območja M 1:1000 |
|
urejanja
(1. del) |
|
3.2.
Katastrski načrt s prikazom območja M 1:2000 |
|
urejanja
(2. del – koridor do RTP) |
|
4. Prikaz
vplivov na sosednja območja |
|
5. Načrt
ureditvene situacije M 1:1000 |
|
6. Načrt
ureditvene situacije – primer M 1:1000 |
|
zasnove
in parcelacijske mreže |
|
7. Načrt
parcelacije – gradbene parcele in M 1:1000 |
|
tehnični
elementi za zakoličbo |
|
8. Načrt
prometne infrastrukture M 1:1000 |
|
9. Zbirni
načrt infrastrukturnih vodov M 1:1000 |
|
10. Rešitve
in ukrepi za varstvo pred M 1:2000 |
|
naravnimi in drugimi nesrečami |
|
11.
Karakteristični prečni prerez M 1: 1000 |
|
(2) Spremembe in dopolnitve OPPN, ki obsegajo parcelne številke 813/3,
812/6, 818/3, 820/17, 820/14, 820/9, 827/3, 833/5, 841/3, 836/14 in
836/8, vse k.o. 1420 – Češnjevek, vsebujejo naslednje grafične načrte:
– SD1 2.2 Izsek iz OPN
– SD1 5.1 Načrt ureditvene situacije (UE P2)
– SD1 6.1 Načrt ureditvene situacije (UE P2) – primer«
– SD1 9.1 Zbirni načrt infrastrukturnih vodov (UE P2) |
|
(2) (3) OPPN
ima naslednje obvezne priloge: izvleček iz hierarhično višjega
prostorskega akta, prikaz stanja prostora, strokovne podlage in druge
podlage za pripravo OPPN, smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
obrazložitev in utemeljitev OPPN, povzetek za javnost in okoljsko
poročilo. |
|
II. OPIS
PROSTORSKE UREDITVE |
|
3. člen |
|
Območje
urejanja |
|
(1)
Obravnavano ureditveno območje, ki je namenjeno za širitev proizvodnih
dejavnosti meri cca 16 ha in obsega zemljišča, kot je razvidno iz
grafičnega dela, in sicer s parc. št. |
|
k.o.
Češnjevek: 753/6 757/1 757/2 758/1 758/2 759 760 761 764/1 764/3 796/1
798 800 801 802/1 802/3 802/4 802/5 803 804/1 804/2 807/3 807/4 807/5
807/6 807/7 807 808/1 808/2 808/3 809 812/2 812/3 812/4 812/5 812/6
813/1 813/2 813/3 814/2 818/1 818/2 818/3 820/1 820/10 820/11 820/12
820/13 820/14 820/15 820/16 820/17 820/2 820/7 820/8 820/9 827/1 827/2
827/3 833/3 833/4 833/5 835/1 835/2 836/10 836/11 836/12 836/13 836/14
836/15 836/16 836/6 836/6 836/7 836/8 836/9 838/10 838/11 838/12 838/13
838/14 838/15 838/16 838/5 838/7 838/8 838/9 del 840/4, 841/3, del
845/3, del 846/1, del 866/1, del 867, del 868/1, del 868/2, del 1185/1,
1185/2, 1191/1, del 1192/4, 1192/5, 1192/6, del 1193, del 1194/1 |
|
k.o.
Trebnje |
|
del
620/1 620/2 816/10 816/7. |
|
(2) V
območje obravnave se vključijo tudi vsi koridorji infrastrukture, za
katero bo potrebno izvesti priključke izven cone same. Območje zajema
dodatno še zemljišča, kot je razvidno iz grafičnega dela in sicer s
parc. št.: |
|
–
Območje daljnovoda: |
|
K.o.
Medvedje selo: 753/4, 750/1, 749, 747/1, 746/1, 745, 748, 744, 743,
1186, 718/1, 717/1 |
|
K.o.
Črešnjevek: 167, 166/1, 166/2, 165/1, 165/2, 165/2, 1103, 162, 163,
605/2, 605/10 |
|
–
Odvajanje voda: |
|
1214,
1215/2, 871/2, 1212/4, 1212/1, 1222/2, vse k.o. Češnjevek. |
|
(3) V
primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz,
velja grafični prikaz. Potek meje preko zemljiških parcel je razviden iz
grafičnega dela – list št. 3.2. in 3.3. – Načrt parcel z mejo območja
urejanja. |
|
(4)
Poleg teh zemljišč je v območje posegov izven ureditvenega območja OPPN
možno vključiti še dodatne parcelne številke, kolikor se v postopku
priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture, na
podlagi strokovno preverjenih rešitev, izkaže za to potrebno. |
|
(5)
Območje sprememb in dopolnitev OPPN zajema zemljišča s parcelnimi
številkami 813/3, 812/6, 818/3, 820/17, 820/14, 820/9, 827/3, 833/5,
841/3, 836/14 in 836/8, vse k.o. 1420 – Češnjevek in je okvirne
velikosti 2,6 ha. Območje z natančnim potekom meje je prikazano na
grafičnih načrtih. |
|
VPLIVI
IN POVEZAVE PROSTORSKIH UREDITEV S SOSEDNJIMI OBMOČJI |
|
4. člen |
|
Koncept
umeščanja |
|
(1)
Območje urejanja je namenjeno predvsem proizvodnim dejavnostim.
Morfološko gledano se združuje z obstoječim območjem velikih
industrijskih objektov in nadaljuje tipičen proizvodni značaj tega dela
Trebnjega, proti severu in vzhodu pa se cona stika z mirnim podeželskim
oziroma predmestno-stanovanjskim okoljem. Gre za percepcijski preskok od
podeželskega in naravnega okolja k mestni prvini. V vizualnem smislu
predstavlja načrtovana cona skupaj z obstoječo zaokroženo celoto,
izpostavljeno pogledom iz okolice, zato mora biti kvalitetno oblikovana
in jasno razpoznavna kot urejena celota. |
|
Potrebno
je zagotoviti, da ureditve nimajo prekomernega vpliva na stanovanjsko
območje – umestitev zelene zaščitne bariere. |
|
(2) Cilj
tega OPPN-ja je zagotoviti prostorski dokument, s katerim se je možno
prilagajati sodobnim tržnim razmeram. Zagotoviti je potrebno izgradnjo
infrastrukture in izvajanje prostorskih ukrepov za potrebo le-te. V
delu, kjer se določa gradnja objektov, omogoča fleksibilnost in
prilagodljivost glede na potrebe investitorjev, hkrati pa zagotavlja
utemeljeno umeščanje v prostor in okoljsko sprejemljivost. Določena so
arhitektonsko-urbanistična merila in začrtani samo ključni in robni
pogoji, ki pa kljub temu zagotavljajo celovito urbanistično ureditev
obravnavanega območja. |
|
5. člen |
|
Povezava
območja |
|
(1) Za
realizacijo predvidenih objektov iz prejšnjega člena odloka je znotraj
cone potrebno izvesti infrastrukturo in uravnave terena. Prav tako je
potrebno izgraditi na obrobju cone oziroma izven cone naslednjo
infrastrukturo: |
|
–
električni vod do RTP; |
|
–
gradnja novega kanala za odvod odvečnih meteornih vod do vodotoka
Temenica in iztok meteorne kanalizacije v Temenico; |
|
–
gradnja novega kanala za odvod odpadnih fekalnih in industrijskih vod in
priključitev fekalne kanalizacije na obstoječo; |
|
–
nadzemni visokonapetostni vod se na območju cone izvede v podzemni
varianti; |
|
–
območje se ja južni strani z ustreznim cestnim priključkom naveže na
regionalno cesto; |
|
–
predvideno cesto v smeri S–J je možno skladno z izdelano idejno zasnovo
(Povezava industrijske in obrtne cone Trebnje na AC z vključitvijo 3.
razvojne osi) povezati z obrtno cono in navezati na morebitno traso III.
razvojne osi; |
|
– nova
sekundarna cestna povezava se priključuje na obstoječe cestno omrežje. |
|
(2)
Pred realizacijo predvidenih objektov je potrebno zagotoviti vsaj
minimalno infrastrukturno opremljenost, ki bo omogočala njihovo
funkcioniranje. Gradbeno dovoljenje za objekte se lahko izda sočasno z
gradbenim dovoljenjem za ustrezno infrastrukturo ali po pravnomočnosti
gradbenega dovoljenja za ustrezni del infrastrukture. |
|
(2) (3)
Omenjeni vplivi so razvidni iz grafičnega dela, list št. 4 – Prikaz
vplivov na sosednja območja. |
|
6. člen |
|
Ureditvene enote |
|
(1)
Območje je razdeljeno na štiri ureditvene enote namenjene poslovnim
objektom, na javno cestno omrežje in območje namenjeno izgradnji druge
infrastrukture. Poleg gradnje novih objektov je predvidena tudi ureditev
zelenih in prometnih površin ter priključevanje na obstoječo prometno in
komunalno-energetsko infrastrukturo. |
|
(2)
Območje OPPN sestavlja več ureditvenih enot, in sicer: |
|
–
Ureditvena enota P1-P4 – obsega površine za gradnjo novih
industrijsko-proizvodnih objektov, vključno z zelenimi barierami Z, |
|
–
Ureditvena enota C – obsega površine za gradnjo prometne infrastrukture
– rekonstrukcija regionalne ceste, nova primarna in sekundarna cesta
cone s krožnim križiščem; |
|
–
Ureditvena enota I – obsega površine namenjene gradnji infrastrukture
znotraj in zunaj cone – plinska in transformatorska postaja,
infrastrukturni vodi. |
|
(3)
Celotna površina meri cca 16 ha, od tega je za gradnjo industrijsko –
proizvodnih objektov primernih cca 13 ha. |
|
REŠITVE
NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN – POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI IN VRSTE
POSEGOV V PROSTOR |
|
7. člen |
|
Vrste
objektov glede na zahtevnost |
|
V
območju OPPN je dopustna gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih
in enostavnih objektov. Dopustna je gradnja nezahtevnih in enostavnih
objektov skladno z namensko rabo prostora in dopolnilnimi dejavnostmi. |
|
8. člen |
|
Vrste
objektov glede na namen |
|
Po
klasifikaciji vrst objektov (CC-SI, Uradni list RS, št. 33/03) je
dopustna gradnja naslednjih objektov s pretežnim namenom: |
|
1 stavbe |
|
12
nestanovanjske stavbe |
|
12112
Gostilne, restavracije in točilnice (za potrebe prehranjevanja
zaposlenih v coni) |
|
12203
druge poslovne stavbe (za potrebe proizvodnih dejavnosti v coni) |
|
1230
Trgovske in stavbe za storitvene dejavnosti |
|
124
Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij |
|
125
Industrijske stavbe in skladišča |
|
2
gradbeni inženirski objekti |
|
21
objekti prometne infrastrukture |
|
211
ceste |
|
22
cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
|
221
daljinski cevovodi, daljinska komunikacijska omrežja in daljinski
elektroenergetski vodi |
|
222
lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna
komunikacijska omrežja |
|
2302
elektrarne in drugi energetski objekti – solarne elektrarne, toplarne –
naprave za soproizvodnjo toplote in energetike iz biomase, na bazi
geotermalne energije. Dopustna je gradnja objektov za namen rabe
alternativnih energetskih virov – fotovoltaične elektrarne, kolektorji,
geotermalni energetski viri ipd. Tovrstni objekti se umeščajo za potrebe
območja obravnave in širše. |
|
9. člen |
|
Dopustne
vrste gradenj |
|
V
območju OPPN so dopustne vse vrste gradenj, in sicer: gradnjo novega
objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta. V območju OPPN
so dopustne vse vrste gradenj. Dopustno je vzdrževanje objektov in
spreminjanje namembnosti objektov, kolikor so povečani vplivi znotraj
dopustnih po tem odloku. Dopustno je nasipavanje za izravnavo terena. |
|
10. člen |
|
Dopustne
vrste dejavnosti |
|
(1)
Območje je po Urbanistični zasnovi namenjeno za proizvodne dejavnosti,
skladišča in terminale. Pri umeščanju dejavnosti se upošteva koncept
fleksibilnosti območja. V povezavi z dopustnimi vrstami objektov glede
na namen in glede na koncept razmestitve dejavnosti v mestu Trebnje, se
območje nameni prioritetno razvoju obstoječih dejavnosti v neposredni
bližini in umestitvi novih industrijskih in proizvodnih dejavnosti, ki
so sprejemljive za to okolje, s spremljajočimi dejavnostmi. Dopustno je
tudi umeščanje poslovnih oziroma pisarniških ipd. prostorov za
dejavnosti, za katere so potrebne večje dimenzije objektov, zato ne bi
bil možen razvoj dejavnosti v mestu. Dopustno je tudi urejanje objektov
in površin za namen urejenega parkiranja tovornih vozil. |
|
(2) V
območja proizvodnih dejavnosti se kot dopolnilne dejavnosti umestijo
zlasti prometni terminali, trgovine ter druga skladiščno-prodajna in
predelovalna dejavnost, manjše obrtne dejavnosti, tovarniške trgovine,
komunalne dejavnosti in distribucija energije, ter proizvodnja
električne energije, toplote in hladu. Gostinska in poslovna dejavnost
se dovoljuje predvsem za potrebe cone in umeščenih dejavnosti. |
|
(3)
Dopustne dejavnosti niso: |
|
–
gostinska dejavnost namenjena širšem krogu uporabnikov, |
|
–
trgovine, namenjene oskrbi prebivalstva, |
|
–
poslovni – pisarniški prostori manjših površin, |
|
–
dejavnosti, ki potrebujejo manjši dimenzijo prostorov, ki se jih lahko
zagotovi znotraj obstoječega stavbnega fonda ali z novogradnjo,
zgoščevanjem obstoječega urbanega tkiva. |
|
(4)
Dopustne dejavnosti morajo na parceli ali drugih površinah zagotoviti
zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost. |
|
Dopustne
so tiste dejavnosti, ki nimajo vplivov na okolje ali katere vplivi na
okolje so v dopustnih mejah. V fazi izdelave projekta za gradbeno
dovoljenje se po potrebi presoja vpliv objekta na okolje in predvidijo
ustrezni potrebni ukrepi za omilitev vplivov. |
|
(5)
Omejitev pri umeščanju dejavnosti je tudi prosta kapaciteta ČN Trebnje,
ki znaša v času priprave OPPN-ja cca 1500 PE. Upoštevati je potrebno
trenutno zmogljivost ČN oziroma utemeljiti zagotavljanje čiščenja
odpadnih voda v primeru novo nastali razmer. |
|
(6)
Dopustne dejavnosti morajo na parceli ali drugih površinah zagotoviti
zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost. |
|
(7) Na
območju OPPN dovoljene vrste dejavnosti so navedene v prilogi št. 1, od
katerih se še izločijo tiste, ki niso sprejemljive z vidika varstva
okolja, ki niso skladne z konceptom razmestitve dejavnosti ali ki niso
primerne oziroma racionalne zaradi naravnih (ne)danosti. |
|
POGOJI
IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO |
|
11. člen |
|
Pogoji
glede lege objektov – stavbni red |
|
(1)
Poslovni objekti naj bodo locirani ob Prijateljevi cesti in ob primarni
cesti ter oblikovani tako, da bodo prispevali h kvalitetni podobi
vpadnice v Trebnje. |
|
(2)
Obvezna je naslednja organizacija prostora od primarne ceste proti
notranjosti: |
|
1. cesta
(z drevoredom, dvosmerno kolesarsko stezo, s pločniki), |
|
2.
zeleni pas, |
|
3. vsaj
ena vrsta parkiranja (oziroma vsaj parkiranje za obiskovalce), |
|
4.
poslovni objekt oziroma del, |
|
5.
proizvodni in skladiščni del, |
|
6.
manipulativno dvorišče. |
|
(3) V
primeru panoge, ki se ne deli na klasične prostorsko-funkcionalne dele
je dopustna tudi drugačna delitev, vendar mora slediti redu, da je na
cesto orientiran najbolj reprezentativni del. Zeleni pas in prva vrsta
parkiranja je obvezna tudi za takšne dejavnosti. |
|
Dopustna
je ureditev manipulativnih površin in ureditev parkirnih mest kjerkoli
na parceli. |
|
(4) Na
zemljiščih, namenjenih gradnji po tem prostorskem aktu se določi
organizacija parcele, ki jo sestavljajo površina za razvoj objektov,
parkirišče in zelenica. |
|
–
Površina za razvoj objektov predstavlja zemljišče, ki je omejeno z
gradbenimi mejami in/ali gradbeno linijo, na katerem je možna gradnja
enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta akt. Na površini za
razvoj objektov je dovoljena postavitev vseh vrst objektov ter vseh
zunanjih ureditev (hortikulturne in parterne ureditve). Dopustno je
urejanje parkirišč in zelenic. |
|
–
Parkirišče je površina, namenjena parkiranju osebnih in drugih vozil za
zaposlene in za stranke. Na parkirišču je dovoljena postavitev gradbeno
inženirskih objektov in drugih spremljajočih objektov, vseh zunanjih
ureditev, ni pa dovoljeno graditi stavb. |
|
–
Zelenice so površine namenjene hortikulturnim in parternim ureditvam
(travniki, cvetličnjaki, drevoredi). Na zelenicah so dovoljene vseh
hortikulturne in parterne ureditve, dovoljeno je urejati vhode na
parcelo, ni pa dovoljeno graditi stavb in drugih spremljajočih objektov. |
|
(5)
Ureditev območja je razvidna iz grafičnega dela – list št. 5 in 6.
Ureditev območja je razvidna iz grafičnega dela – list št. 5 in 6, ter
iz listov grafičnega dela SD OPPN. |
|
12. člen |
|
Pogoji
glede lege objektov – odmiki |
|
(1)
Odmiki objektov so odvisni od določil lege objekta, faktorja zazidanosti
in izrabe ter usmeritev za parcelacijo po tem odloku. Pri urejanju
območja je potrebno upoštevati odmike od obstoječe oziroma predvidene
infrastrukture. |
|
(2) Lega
objektov na parceli je določena z regulacijskimi črtami, ki so določene
v grafiki. Lega objektov ob primarni cesti S–J je določena z gradbeno
linijo, ki je na zahodni strani, kjer je predvidena gradnja večjih in
višjih objektov, 20 m od zunanjega roba od hodnika za pešce in na
vzhodni strani 15 m. Objekt se lahko pomakne iz te linije tudi v
notranjost parcele, če ima na gradbeni liniji postavljeno vizualno
bariero. Gradbena meja ob S strani RIII je 25 m od zunanjega roba
pločnika. Gradbena linija ob cesti V–Z je 15 m od zunanjega roba
pločnika. Odmik od zahodne ceste morajo omogočiti koridor za izgradnjo
distribucijskega omrežja in neoviran dostop za intervencijska in
smetarska vozila – gradbena meja je 10 m od parcelne meje. |
|
(2)
Lega objektov na parceli je določena z regulacijskimi črtami, ki so
določene v grafiki. Lega objektov ob zahodni strani primarne ceste S-J,
kjer je predvidena gradnja večjih in višjih objektov, določena z
gradbeno linijo, ki je 20 m od zunanjega roba hodnika za pešce. Objekt
se lahko pomakne iz te linije tudi v notranjost parcele, če ima na
gradbeni liniji postavljeno vizualno bariero. Na vzhodni strani primarne
ceste S-J je lega objektov določena z gradbeno mejo, ki je 10 m od
zunanjega roba hodnika za pešce. Gradbena meja ob S strani RIII je 25 m
od zunanjega roba pločnika. Gradbena linija ob cesti V-Z je 15 m od
zunanjega roba pločnika. Odmik od zahodne ceste morajo omogočiti koridor
za izgradnjo distribucijskega omrežja in neoviran dostop za
intervencijska in smetarska vozila – gradbena meja je 10 m od parcelne
meje. |
|
(3)
Odmiki od mej sosednjih zemljišč morajo omogočiti vzdrževanje stavbe in
morajo upoštevati varstvene pogoje (sanitarni, požarni, intervencijske
poti). Minimalni odmik stavbe od parcelne meje je 5 m, kar ne velja za
objekte, ki se razprostirajo preko več parcel namenjenih gradnji. Novo
grajeni objekti morajo omogočati ustrezne sanitarne pogoje upravnim
delom stavb. |
|
–
Postavitev odprtih skladiščno-prodajnih prostorov ob cesti S–J je
dopustna le, če je ob zunanji strani teh površin postavljena oblikovno
obdelana kulisa oziroma visoko gosto zelenje – iglavci. Lociranje teh
površin mora upoštevati regulacijske črte. |
|
–
Razporeditev objektov in ureditve v ureditveni enoti P2 morajo omogočati
dostop do zelenih površin Z2 preko posameznih parcel v tej ureditveni
enoti za potrebe vzdrževanja. |
|
(4)
Višinska kota |
|
– Kote
javnih cest se določijo v projektu za gradbeno dovoljenje teh cest in so
na koti +267,7±1 m. |
|
– Nivo
terena v ureditvenih enotah izhaja iz nivoja cest in praviloma ne sme
biti nižji od primarne in sekundarne ceste in se prilagodi nivoju
obodnih javnih cest na katere mejijo. Če je kota terena nižja, je
potrebno pri tem upoštevati možnost celovitega urejanja območja
(postavitev stavb v preostalem zemljišču in njihova niveleta) in
ustrezno rešiti odvodnjavanje. |
|
–
Višinska kota pritličja stavb se dokončno določi v projektni
dokumentaciji. Prilagaja se višinski koti primarne in prečne ceste,
ustreznim naklonom uvozov, sosednjim ureditvam in obliki objekta
(vkopanost objekta). Kota pritličja posameznega objekta na mestu vhoda
lahko odstopa od kote končnega utrjenega terena za max.+50 cm. |
|
(5)
Lokacijski pogoji so razvidni iz grafičnega dela list št. 5 – načrt
ureditvene situacije.
Lokacijski pogoji so razvidni iz grafičnega dela list. št. 5 – načrt
ureditvene situacije, ter iz listov grafičnega dela SD OPPN. |
|
13. člen |
|
Pogoji
glede velikosti objektov |
|
(1)
Velikost objektov je pogojena s konceptom zasnove območja, z racionalno
rabo zemljišč, z določili lege objektov in od okoliških objektov ter
vedut. |
|
(2)
Vertikalni gabariti |
|
Vodilo
pri določanju višinskih gabaritov izhaja iz pogleda na mesto iz hitre
ceste in iz prehajanja podeželja v mestno strukturo. Ohranja se pogled
iz hitre ceste in iz naselja na cerkvico sv. Marije za predvideno cono,
na območjih, kjer jo še ne zastira obstoječa gradnja. Višina stavb ne
sme presegati višine 25 m od najnižje kote ob objektu novo
vzpostavljenega terena do vrha strehe (t.j. kota slemena oziroma atike
ravne strehe). Višinski gabariti se proti vzhodu znižujejo, zato je
maksimalna dopustna višina v ureditveni enoti P2 in P4 11-13 m,
izhajajoč iz vizure obstoječe pozidave v Dolenji Nemški vasi – glej
grafični del, načrt: Prerezi. Etažnost ni omejena. Kletne etaže, lahko
tudi več, so dovoljene, kolikor to dopuščajo terenske izmere in
komunalni priključki. |
|
(3)
Horizontalni gabariti: |
|
Dopustni
horizontalni gabariti izhajajo iz določitve lege objekta in dopustne
zazidanosti in izrabe zemljišč. Tlorisni gabariti ne smejo razdrobiti
zazidalnih otokov – ureditvenih enot P1, P3 in P4. Ureditvena enota P2
je namenjena gradnji manjših objektov. Gradnja trgovskih objektov
tlorisne površine manjše od 2000 m2 ni dovoljena. |
|
–
Oblikovnost gabarita: Objekti so preprostih, pravokotnih oblik.
Dovoljeno je dodajanje in odvzemanje manjših kubusov na osnovni
podolgovati tloris. Stranice objektov morajo biti vzporedne z osjo
ceste, ki je osnovna linija za »parcelno mrežo«. Objekti naj bodo
pravokotne oblike s krajšo stranico ob primarni cesti, zaradi racionalne
rabe zemljišč. Odstopanja so možna, kolikor se zagotovi racionalna
izraba zemljišč. |
|
Dopustni horizontalni gabariti izhajajo iz določitve lege objekta in
dopustne zazidanosti in izrabe zemljišč. Tlorisni gabariti ne smejo
razdrobiti zazidalnih otokov ureditvenih enot. Gradnja trgovskih
objektov tlorisne površine manjše od 2000 m2 ni dovoljena.
– Oblikovnost gabarita: Objekti so preprostih, pravokotnih oblik.
Dovoljeno je dodajanje in odvzemanje manjših kubusov na osnovni
podolgovati tloris. Stranice objektov morajo biti vzporedne z osjo
ceste, ki je osnovna linija za »parcelno mrežo«. Objekti naj bodo
pravokotne oblike s krajšo stranico ob primarni cesti, zaradi racionalne
rabe zemljišč. Objekti so lahko orientirani z daljšo stranico ob
primarni cesti, kolikor gre za večje objekte, ki zagotavljajo racionalno
rabo zemljišč. |
|
(4)
Možna je gradnja enega ali več posameznih objektov oziroma več med seboj
povezanih objektov na posamezni parceli ali na več parcelah skupaj. |
|
(5)
Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo: |
|
Priporočeni so naslednji kriteriji za določanje stopnje izkoriščenosti
zemljišč za gradnjo nad terenom: |
|
-------------------------------------------------------------- |
|
Namenska Faktor Faktor |
|
raba gradbene
parcele zazidanosti (z) izrabe (i) |
|
-------------------------------------------------------------- |
|
Območja
proizvodnih |
|
dejavnosti 0,8 2,4 |
|
-------------------------------------------------------------- |
|
Sem niso
vštete morebitne parkirne površine pod zemljo, ki lahko zasedejo tudi
večji del parcele, vendar morajo biti od meje ureditvene enote
odmaknjene najmanj 5 m. |
|
14. člen |
|
Pogoji
glede oblikovanja objektov – funkcionalna, tehnična in oblikovna zasnova
objektov |
|
(1)
Zasnova in oblikovnost objektov izhaja iz obstoječega stanja objektov v
neposredni okolici, ki nimajo oblikovane tipologije in ki na robu
naselja proti hitri cesti niza niz sodobno oblikovanih objektov –
moderna zasnova objektov v coni. Na vzhodni strani se cona nahaja v
neposredni bližini podeželja, na kar odgovarja
oblikovnost in velikost
višina
objektov v ureditveni enoti P2. |
|
(2)
Konstrukcija: |
|
– ni
pogojev, |
|
–
temeljenje skladno z geomehanskimi lastnostmi temeljnih tal. |
|
(3)
Streha: |
|
– Ravna
streha z minimalnim naklonom skritim v vencu objekta. |
|
–
Dopustna je dvokapnica na območjih P2 in P4 s slemenom v vzdolžni smeri
pravokotno na primarno cesto
vzporednim z daljšo stranico objekta
v max. naklonu 10 %. Strehe modernejših in
razgibanih oblik so dopustne, če bistveno ne povečujejo volumna objekta. |
|
–
Zazelenjene strehe. |
|
–
Osvetlitev objektov se lahko zagotavlja tudi preko strehe. |
|
(4)
Fasade: |
|
–
enostavne, moderne in obložene z lahko, ne svetlečo fasadno oblogo
(aluminij, steklo, tekstilne opne, les, paneli, obloge iz plošč ipd.)
ali z ometom. Pretirano členjenje in drobljenje fasad ni dovoljeno; |
|
–
glavne, vhodne fasade so orientirane na glavne prometnice in so
oblikovno poudarjene, dodatno arhitektonsko oblikovane (poudarjeni
arhitekturni elementi in členi z barvami, materiali, volumni …); |
|
–
strukturno naj se loči poslovni del objekta oziroma posameznega
kompleksa od ostalega, industrijskega dela; |
|
–
dopustni so samo svetlejši barvni toni. Dovoljene so (med seboj
usklajene) barvne kombinacije za poudarek posameznega dela fasade ali za
členitev in popestritev fasadnih ploskev. Intenzivnejši barvni toni niso
dovoljeni razen v detajlih in v primeru napisa imena podjetja oziroma
logotipa; |
|
–
dopustna je gradnja nadstreškov nad vhodi v objekte, pri čemer je
nadstrešek dovoljen v celotni dolžini stranice fasade; |
|
–
odprtine na fasadah se prosto oblikujejo. |
|
(5) Na
strehah stavb je dovoljena postavitev in vgradnja ne bleščečih naprav za
izkoriščanje sončne energije. Le-te se na strehe postavijo vzporedno s
strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena strehe.
Pri ravnih strehah oziroma stenah z minimalnim naklonom se postavijo pod
optimalnim kotom ter orientacijo, vizualno skrite za fasadnim vencem. |
|
(6)
Izkoriščanje sončne energije je dopustno tudi s sistemom fasadnih
oziroma strešnih elementov pod ostalimi pogoji, določenimi s tem aktom. |
|
15. člen |
|
Pogoji
glede oblikovanja objektov – pogoji glede ureditev okolice objektov |
|
(1)
Izvedejo se izravnave terena, kot je določeno v vsebinah o legah
objektov. |
|
(2)
Odprte površine se uredijo skladno z delovnim procesom posameznega
obrata. Pri tem je treba težiti k dobri organizaciji aktivnosti zunaj
objektov, saj bo s tem dosežen urejen videz parcel. Vse aktivnosti, ki
se lahko odvijajo znotraj zaprtih prostorov, naj se odvijajo v njih.
Proti javnim cestam naj bodo orientirane bolj javno usmerjene
dejavnosti, v notranjosti pa naj bodo interne. |
|
(3)
Nepozidani del parcele se uredi za potrebne parkirne in manipulativne
površine, tlakovane površine / ploščadi ob objektih in druge parterne
ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic). |
|
(4)
Lastniki posameznih parcel so dolžni vzdolž javnih in dostopnih cest v
coni urediti zeleni pas v minimalnih dimenzijah 4 m. Zeleni pas je
dopustno prekiniti zaradi uvoza.
Lastniki posameznih parcel so dolžni vzdolž javnih in dostopnih cest v
coni urediti zeleni pas v minimalnih dimenzijah 4 m. V ureditveni enoti
P2 oziroma na vzhodni strani primarne ceste je minimalna širina zelenega
pasu 2 m, kolikor se pas uredi z zasaditvijo dreves. Zeleni pas je
dopustno prekiniti zaradi uvoza. |
|
(5) Tudi
ostale proste površine se hortikulturno uredijo (zatravitev, ureditev
cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd).
Rastlinske vrste na zelenih površinah s koreninami ne smejo segati v
območje komunalnih vodov. Krošnje dreves ne smejo ovirati tovornega
prometa. Zelene površine in drevesa morajo omogočiti vzdrževanje le-teh,
za katere je odgovoren lastnik parcel. Dopustna je zasaditev žive meje
ali postavitev ograj, ki jih je možno postaviti tudi na mejo parcele
namenjene gradnji, kolikor zasaditev / postavitev ne ovira poteka
infrastrukturnih vodov. |
|
(6)
Zelene bariere Z1 in Z2: |
|
Območje
zajema v pasu 15 m predvidene zelene površine. Ureditve izvede občina
sočasno ob izgradnji infrastrukture območja na zemljiščih, kjer bo možno
pridobiti ustrezno stvarno pravico za vzpostavitev (zasaditev) zelene
bariere. Zemljišče zelene bariere ostane v lasti posameznega lastnika.
Vzpostavitev zelene bariere je pogoj za tehnični pregled pred izdajo
uporabnega dovoljenja objekta. Strošek vzpostavitve zelene bariere se
šteje med strošek komunalnega opremljanja celotne cone. |
|
a)
Namembnost: |
|
– gozdna
bariera, namenjena zmanjšanju vplivov industrijske cone na stanovanjsko
naselje; |
|
– v
območju so možne ureditve za rekreacijo v naravi z upoštevanjem
poudarjene ekološke vloge prostora. |
|
b)
Pogoji urejanja: |
|
– zelena
bariera mora v čim večji meri zakriti poglede na predvideno cono in s
tem omiliti prehod med območji; |
|
– v
območju se zasadijo predvsem iglavci z gostimi krošnjami, saj le-ti
ohranjajo zeleno krošnjo skozi vse leto in na tak način omogočajo
neprekinjeno delovanje zelenega tampona; |
|
– višina
bariere in zasaditve (višina dreves glede na drevesno vrsto) v odnosu do
ostalih obstoječih legalno zgrajenih stavb ne sme povzročiti
prekomernega senčenja okolice; |
|
– v
vzdolžnem nizu na strani stanovanjske gradnje se izvede zasaditev
grmičevja višine min. 120 cm zaradi vizualne bariere; |
|
–
dovoljena je gradnja vizualno neizpostavljenih stavb. Dopustna je
gradnja kombiniranih ureditev – deloma vkopane stavbe, ki tvorijo zeleno
bariero cone in nimajo vizualnega stika izven cone; |
|
–
kakršnokoli urejanje in poseganje v ta prostor mora biti sonaravno; |
|
– za
zaščito bližnjega naselja na vzhodu pred hrupom in drugimi vplivi se
lahko v tem območju oblikuje umeten relief (protihrupni nasip), za kar
se uporabi izkopni material in humus pri gradnji objektov in
infrastrukture v coni. |
|
c) Ob
vzhodnem in severnem robu območja P4 se izvede zelena barirera –
zasaditve avtohtonega drevja in grmovnic ob obstoječi lokalni cesti
zaradi pogledov iz bližnjega naselja in neposredne bližine stanovanjske
stavbe. Minimalna širina pasu je 10 m. V primeru kasnejše širitve cone
prosti severu se izvede zelena bariera na vzhodnem robu cone, ostalo
zemljišče pa se lahko nameni gradnji. V tem primeru mora biti širina
pasu min. 15 m, kot je to na robu območja P2. |
|
(7)
Ograje: |
|
Na
območju OPPN je dopustno postaviti ograje na oziroma ob parcelnih mejah
ali znotraj posameznih funkcionalnih enot. Zaradi značaja primarne ceste
je pomembna oblikovnost tega prostora, zato je prav, da se oblikovnost
omeji in poenoti. Ograja največkrat ni kvaliteten element prostora, zato
so določila akta takšna, da bi bila ograja čim manj opazna. |
|
Najvišja
dovoljena višina ograje je 2 m, razen v primerih posebnih varstvenih ali
zaščitnih zahtev. Ograja mora biti žična ali rešetkasta ter
transparentna, zgrajena iz montažnih elementov. Ograje morajo biti sive
barve ali naravne zelene ali oker barve. Kolikor se zaradi narave
dejavnosti ali zapiranja dvorišč pojavi potreba po masivnejših ograjah,
so le te dopustne od pogojem, da je na javni strani pas strnjene
zgoščene zazelenitve, ki popolnoma zakrije takšno ograjo. |
|
(8)
Dovozi, dostopi in vhodi: |
|
Uvozi
oziroma dostopi na posamezno parcelo se izvedejo iz lokalne ceste v
smeri S–J v karakteristikah skladno z veljavnimi predpisi in morajo
omogočati izgradnjo cestnega profila po tem aktu. Dostopne poti za
motorna vozila k objektom morajo biti urejene z javne poti in odmaknjene
od križišč javnih cest najmanj 25 m. Kolikor predviden program ne zaseda
celotne »globine« razpoložljivega zemljišča, mora dispozicija objektov
in organizacija programa na zemljišču ob cesti omogočiti dostop do
objekta v drugi liniji. |
|
Če se na
območje posameznega lastnika dostopa mimo vratarja oziroma skozi
zapornice, mora biti na parceli lastnika, pred zapornico, urejeno
parkiranje vsaj za eno dolgo tovorno vozilo, tako da ne ovira normalnega
odvijanja ostalega prometa. Uvozi iz primarne in sekundarne ceste morajo
biti urejeni tako, da ne osebna, ne tovorna vozila v nobenem primeru ne
stojijo in ne parkirajo na teh cestah. |
|
– Novi
uvozi iz regionalne ceste niso dopustni. |
|
–
Dostopi do ureditvene enote P2 se lahko uredijo le s poglobljenim
robnikom, če to omogočajo zahteve vozil, ki bodo dostopala do posamezne
parcele. Prav tako se izvede dostop do obstoječi objektov na vzhodni
strani južnega dela primarne ceste preko poglobljenih robnikov. |
|
Pri
dostopih do objektov, smetnjakov in drugih infrastrukturnih objektov,
kjer je to potrebno, se izvedejo robniki v utopljeni obliki. |
|
– Na
celotnem območju urejanja se robniki izvajajo v skladu z veljavnimi
predpisi in priporočili, katerih namen je nemoteno invalidov in drugih
funkcionalno oviranih ljudi. |
|
– Poleg
dostopa za osebna in tovorna vozila je možen tudi dostop za kolesarje in
peš dostop, in sicer preko kolesarske steze in pločnika ob osrednji in
sekundarni cesti. |
|
– Glavni
vhodi v objekte so orientirani k internim cestam oziroma k
najpomembnejšemu javnemu prostoru. |
|
16. člen |
|
Pogoji
glede oblikovanja objektov – pogoji glede javnih in zelenih površin ter
urbane opreme |
|
Na
površinah javne prometne infrastrukture je dopustna postavitev urbane
opreme, sodobnih enostavnih oblik kot so nadkrita čakalnica, javna
kolesarnica, javna telefonska govorilnica, objekt za oglaševanje,
skulptura, vodnjak ipd. Postavitev urbane opreme je dopustna tudi na
površinah posameznih objektov, namenjenim dostopom javnosti – poljavni
prostori. |
|
17. člen |
|
Pogoji
glede oblikovanja objektov – pogoji za mirujoč promet |
|
(1)
Parkirne površine se zagotovijo z ureditvami v okolici objekta ali v
podzemnih garažah, v objektu ali na strehi objekta, obvezna pa je
ureditev ene vrste parkirnih mest vzdolž javne ceste, v vseh primerih pa
v sklopu parcele, namenjene gradnji. Na območju OPPN je v skladu z
veljavnimi predpisi dopustno tudi urejanje objektov in površin za namen
urejenega parkiranja tovornih vozil. |
|
(2)
Dejavnosti morajo na parceli ali drugih površinah zagotoviti zadostno
število parkirnih mest za določeno dejavnost. Na parceli morajo biti
tudi vse manipulativne površine za potrebe dejavnosti. |
|
(3) Za
parkiranje se predvidijo parkirni prostori, katerih dimenzioniranje se
izvede po pridobitvi posameznih programov. Pri projektiranju se
upoštevajo Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih
prometnih površin (PTI, Ljubljana). |
|
(4)
Potrebno je zagotoviti parkirna mesta za kolesa. Priporočljivo je, da so
pokrita. |
|
18. člen |
|
Pogoji
glede oblikovanja objektov – pogoji za nezahtevne in enostavne objekte |
|
(1)
Oblikovni pogoji za postavitev enostavnih objektov: |
|
–
Nezahtevni in enostavni objekti v sklopu posameznih parcel pripadajočih
industrijskim in proizvodnim stavbam morajo biti smiselno vključeni v
celotno stavbno kompozicijo. Njihova funkcija, lega, arhitekturna
zasnova in materiali morajo biti usklajeni z osnovno stavbo. |
|
–
Nadstrešek: transparenten oziroma oblikovno usklajen z obstoječim
oziroma predvidenim objektom, ki mu pripada. |
|
–
Dopustna je postavitev označevalnih – reklamnih napisov. Napisi smejo
biti osvetljeni, vendar ne utripajoče oziroma kakorkoli spreminjajoče.
Dopusten je le prikaz ure ali zunanje temperature. Postavitev reklamnih
napisov ter drugega oglaševanja v varovalnem pasu državne ceste ter v
preglednem polju voznika ni dovoljeno. |
|
–
Določila o oblikovnosti ograj so navedena v 15. členu, ki določa pogoje
glede ureditve okolice objektov. |
|
– Ostali
pogoji za gradnjo enostavnih objektov, ki niso posebej določeni v OPPN,
se urejajo z veljavnim predpisom o vrstah objektov glede na zahtevnost.
Pri tem velja, da je gradnja opornih zidov in ograj možna tudi na mejo
parcele namenjene gradnji. |
|
19. člen |
|
Pogoji
za parcelacijo v P1-P4 |
|
(1)
Posamezne ureditvene enote (P), namenjeni gradnji
proizvodno-industrijskih stavb, so med seboj ločene z infrastrukturnimi
koridorji, v katerih je poleg prometnega omrežja prostor rezerviran tudi
za lociranje glavnih komunalnih vodov. |
|
(2)
Parcela, namenjena gradnji, v ureditvenih enotah P1-P4 se določa kot
minimalno potrebno zemljišče, ki služi objektu glede na program
dejavnosti in njegov razvoj, potrebne zelene površine, velikost objekta,
potrebne manipulacijske površine in dostope do objekta, potrebne
površine za postavitev pomožnih objektov ter potrebne površine za razvoj
oziroma širitev dejavnosti. Pri določitvi velikosti parcele namenjeni
gradnji je treba upoštevati: obstoječe posestne meje, oblikovanost
terena, lego sosednjih objektov, potek infrastrukturnih vodov, lokacije
infrastrukturnih objektov in naprav, sanitarno tehnične in požarne
zahteve. Vsak investitor posameznega objekta mora imeti neposreden
dostop do javne ceste in možnost direktne priključitve na javno
komunalno infrastrukturo. Kolikor predviden program ne zaseda celotne
»globine« razpoložljivega zemljišča, mora dispozicija objektov in
organizacija programa na zemljišču ob cesti omogočiti dostop do objekta
v drugi liniji. |
|
(3) Za
lažje oblikovanje bodočih parcel, načrtovanje in razporeditev objektov
se h grafičnemu delu OPPN-ja kot dodatek priloži predlog možnih
parcelacij, zasnove in razporeditve objektov, v primeru povpraševanja
tako po velikih kot po majhnih parcelah. Dodatek pomeni predvsem kot
pomoč pri dimenzioniranju infrastrukture in trženju zemljišč in ni
obvezujoč. |
|
Na
območjih namenjeni gradnji stavb se vzpostavi “parcelacijska mreža”, ki
predstavlja osnovo za določitev novih zemljiških parcel k pripadajočim
stavbam, za prostorsko umestitev stavb in za določitev parcel
sekundarnega infrastrukturnega omrežja. Rešitve so lahko tudi drugačne,
vendar ne smejo onemogočiti dostopnosti in funkciji na ostalih parcelah.
Kolikor umestitev objekta odstopa ali celo ruši zastavljeno
»parcelacijsko mrežo« znotraj posamezne ureditvene enote P1, P2, P3 in
P4, je potrebno predhodno izdelati in uskladiti z občino novo
parcelacijsko mrežo. |
|
(4) Na
posamezni parceli, namenjeni gradnji je možna gradnja več objektov, prav
tako je možno deliti ali združevati parcele. Parcele je možno združevati
in deliti tako, da ima nova parcela dostop z javne površine. Ob
združevanju parcel je možno združiti oziroma povezati objekte, jih
dograditi v primeru širitve dejavnosti ali ob pojavu nove, ki potrebuje
več površin, pri čemer ne sme biti presežena stopnja izkoriščenosti
zemljišča po tem odloku in mora biti zagotovljena funkcija dostopnosti
do zaledja. |
|
(5)
Izgradnja cone je v javnem interesu. |
|
ZASNOVA
PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
20. člen |
|
Razporeditev javnih površin in lega objektov |
|
(1)
Razen javne cestne površine primarne in sekundarne ceste ni drugih
javnih površin. Zelene bariere na območjih Z1 in Z2 (tudi na območju P4)
so v privatni lasti, ki se lahko dajo na željo lastnika tudi v javno
uporabo, vendar je vzdrževanje dolžnost lastnika zemljišč. |
|
(2)
Obstoječe javno dobro na parc. št. 1192 k.o. Češnjevek se ukine.
Vzpostavi se javno dobro za potrebe uvoza do parc. št. 840/4 k.o.
Češnjevek, ostali del parcele se priključi k parceli, za katero se ureja
dostop. |
|
(3) Pri
projektiranju in izvajanju infrastrukturne opremljenosti cone, je
potrebno upoštevati izdane smernice za načrtovanje IC Trebnje. Glavni
komunalni in energetski vodi potekajo ob cestišču v cestnem svetu.
Priključki in interni razvodi potekajo tudi po dostopnih cestah, v
soglasju z upravljavcem infrastrukture. Vsa prečkanja komunalne
infrastrukture z regionalno cesto so dovoljena le s prebojem oziroma
podvrtavanjem, razen v primeru sočasne izvedbe z rekonstrukcijo ceste. |
|
(4)
Prestavitev obstoječih vodov je dopustna – TK, SN in NN lektro vod,
kanalizacija, javna razsvetljava. |
|
(5)
Odmiki objektov od cest in infrastrukturnih koridorjev morajo omogočati
nemoteno funkcioniranje in vzdrževanje infrastrukturnih objektov. |
|
21. člen |
|
Prometna
infrastruktura – cestno omrežje |
|
(1)
Glavni dovoz v območje OPPN se vrši z obstoječega cestnega omrežja, in
sicer iz rekonstruirane regionalne ceste
bivše regionalne ceste z novim
krožnim križiščem
krožnim oziroma trikrakim T križiščem , ki
naveže primarno lokalno cesto cone v smeri S–J. Dostopnost na območje se
zagotavlja tudi preko sekundarne lokalne ceste v smeri V–Z, ki se naveže
na glavno cesto preko krožnega križišča
krožnega oziroma trikrakega T križišča ter na obstoječe cestno omrežje. |
|
(2)
Regionalno cesto
bivšo regionalno cesto
R III 651 Trebnje–Novo mesto, odsek 1198 Trebnje–Novo
mesto (Bučna vsa) od km 0,752 do km 1,019, je potrebno na odseku, ki bo
tangiran z gradnjo cone, rekonstruirati. |
|
– Zaradi
izgradnje AC in novih priključkov, se bo regionalna cesta
bivša regionalna cesta razbremenila.
Po drugi strani, pa bo industrijska cona na regionalni cesti
bivši regionalni cesti generirala
dodatne prometne obremenitve, tudi tovornega prometa, kar zahteva tudi
ustrezno dimenzioniranje priključkov v obravnavanem območju. Z izgradnjo
križišča, kjer se IC priključuje na regionalno cesto
bivšo regionalno cesto , se priključek za
Podboršt ukine. Predvidi se začasna povezava na obstoječo cesto za
Podboršt dokler ne bodo izvedeni novi priključki na cesto H1. |
|
–
Priključek ceste sever–jug na regionalno cesto
bivšo regionalno cesto R3-651/1198 se izvede z
enopasovnim štirikrakim krožnim križiščem
krožnim oziroma trikrakim T križiščem in izgradnjo hodnikov za pešce
in kolesarskih stez na območju priključka z cono. Dimenzioniranje
prometnih površin se izvede izhajajoč iz študije »Kapacitetna analiza in
dimenzioniranje priključka industrijske cone v Trebnjem na
Regionalno
cesto
bivšo regionalno cesto R3-651 odsek 1108«, ki ga je izdelal Prometnotehniški inštitut
Univerze v Ljubljani, februarja 2005. |
|
–
Znotraj krožnega križišča se namesti montažna signalizacija. Do otoka se
izvedejo cevi za potrebe naknadnega infrastrukturnega opremljanja. |
|
–
Industrijska cona bo na regionalni cesti
bivši regionalni cesti generirala dodatne prometne
obremenitve tudi tovornega prometa, kar zahteva tudi ustrezno
dimenzioniranje priključkov v obravnavanem območju. Pri ureditvi
glavnega križišča v območje se mora upoštevati prevoznost tovornega
vozila s priklopnikom. |
|
–
Obstoječi priključek za Trimo se rekonstruira glede na ureditve
krožnega
križišča
krožnega oziroma trikrakega T križišča . Ohranijo se obstoječi dostopi do stanovanjskih hiš vzhodno od
križišča, razen do 845/3 k.o. Češnjevek, do katere se rešuje dostop
individualno s priključevanjem preko primarne ceste S–J v coni. Kolikor
bi se pokazala potreba, je dopustna postavitev protihrupne ograje (npr.
pri obstoječem bivalnem objektu na parc. št. 845/3 k.o. Češnjevek).
Priključevanje objekta na parcelni številki 845/3 k.o. Češnjevek se
izvede ob izgradnji križišča. Natančna lokacija priključka in
protihrupne ograje oziroma zelene bariere se določi v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
(3)
Primarna cestna povezava S–J se navezuje na
regionalno cesto
bivšo regionalno cesto preko
štirikrakega krožnega križišča. Pri prečnem profilu se upošteva
obojestranski hodnik za pešce in dvosmerna kolesarska steza. Vozišče je
ločeno od kolesarske steze z zelenim pasom – drevoredom, dvignjenim od
vozišča. Prav tako je dvignjen od vozišča hodnik za pešce na nasprotni
strani. Izvedejo se tudi uvozi do posamezne parcele. |
|
Interno
krožno križišče
krožno oziroma trikrako T križišče navezuje na primarno cesto prečno povezavo oziroma
sekundarno cesto. |
|
(4)
Sekundarna cesta prečne povezave V–Z se s priključki pripenja na
obstoječe prometno omrežje. Na primarno cesto se navezuje preko
krožnega
križišča
krožnega oziroma trikrakega T križišča. Pri prečnem profilu se upošteva obojestranski hodnik za pešce
in dvosmerno kolesarsko stezo. Navezovanje na obstoječo cesto preko
Dolenje nemške vasi je omejeno samo na stanovalce. |
|
(5)
Cesta na Vino gorico je namenjena dostopnosti do plinske postaje in za
potrebe interventnih vozil v primeru intervencij na območju cone. Dostop
drugim tovornim vozilom in vozilom večjih dimenzij je prepovedan, saj se
bo cona napajala preko primarne ceste. Uporaba ceste se dovoli tudi
uporabnikom izven cone – stanovalcem, Akripolu in za potrebe dostopanja
do kmetijskih zemljišč. Vrsta dopustnega prometa se označi z vertikalno
signalizacijo na vhodu ceste na Vino Gorico. V času gradnje se cesta
lahko uporablja zgolj za izgradnjo plinske postaje, plinovoda in
vodovodnega omrežja. Za vso ostalo gradnjo se uporablja primarna cesta v
coni. |
|
(6)
Vozišča vseh cest morajo biti dimenzionirana na maksimalno obremenitev,
to je skupno maso 40 t in predviden promet. Končno debelino posameznega
sloja bo podal PGD glede na ugotovljeno nosilnost osnovne posteljice in
geoloških raziskav. Pri novogradnjah cest, urejanju novih priključkov
ter vseh rekonstrukcijah cest in križišč znotraj območja OPPN je
potrebno zagotoviti ustrezne radije, ki omogočajo dovoz tudi za dostavna
in interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila
zimske službe. Pri projektiranju cestnega omrežja je potrebno upoštevati
veljavne predpise in tehnične normative. |
|
22. člen |
|
Prometna
infrastruktura – kolesarski in peš promet |
|
(1) Na
celotnem območju regionalne ceste se predvidi hodnik za pešce. Zaradi
varnosti se vodi kolesarje na območju krožišča iz cestišča na kolesarsko
stezo, iz smeri Trebnjega pa zaradi varnosti že pred pasom za desnega
zavijalca za Trimo. |
|
(2)
Znotraj cone so zagotovljeni posebni hodniki za peš in kolesarski
promet, ki so nivojsko ločeni od cestišča. Ob cesti S–J je predviden
obojestranski hodnik za pešce z dvosmerno kolesarsko stezo in drevoredom
po levi strani. Med cestiščem in kolesarsko stezo ob cesti S–J se umesti
od cestišča nivojsko ločen 2 m zeleni pas – drevored. Ob cesti V-Z je
predviden obojestranski hodnik za pešce in dvosmerna kolesarska steza. |
|
(3)
»Vhodi« na hodnik za pešce se izvedejo z utopljenimi robniki s položno
klančino. Svetla širina klančine mora biti najmanj 90 cm. |
|
(4)
Ohrani se peš povezava Podboršt–Dolenja nemška vas zaradi šolske poti. |
|
(5)
Dopustno je tudi izvennivojsko prečkanje regionalne ceste za potrebe
kompleksa Trimo po predhodnih pogojih upravljavca državnih cest. |
|
23. člen |
|
Prometna
infrastruktura – mirujoči promet |
|
Za
parkiranje se predvidijo parkirni prostori pod pogoji in usmeritvami,
podanimi z določbami o urejanju odprtih površin tega odloka.
Dimenzioniranje oziroma potrebno število le-teh se določi po pridobitvi
posameznih programov. |
|
24. člen |
|
Cestna
razsvetljava |
|
Vzdolž
cest je predvidena izvedba cestne razsvetljave enostransko ob hodniku za
pešce. Pri razporedu se upošteva potrebe po osvetljenosti posameznih
lokacij, razpored objektov, velikost in zahtevnost površine, ki se
osvetljuje. Vse izbrane svetilke morajo izpolnjevati zahteve glede
zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi.
Upoštevati je potrebno ukrepe za zmanjševanje vplivov na okolje, ki so
navedeni v Okoljskem poročilu. V fazi PGD in PZI dokumentacije se
preveri uporabnost obstoječe cestne razsvetljave ob regionalni cesti. |
|
25. člen |
|
Komunalna infrastruktura – oskrba s pitno vodo |
|
(1)
Oskrba s pitno vodo se zagotavlja s priključitvijo na glavni vodovod ob
regionalni cesti RIII 651 Trebnje–Novo mesto. Profil obstoječega
cevovoda je LTŽ Ø150. Vodovod kompleksa je predviden tako, da se zanka
in se na glavni vodovod priključuje v križišču primarne ceste z
regionalno cesto. Severno od krožnega križišča se vodovod zasnuje tako,
da je možno napajanje cone po širitvi proti severu. |
|
(2) Pri
dimenzioniranju cevovoda se predvidi maksimalna poraba z upoštevanjem
požarne vode. Pod regionalno cesto mora biti dodatno zaščiten z
jeklenimi cevmi. Profili se definirajo v projektni dokumentaciji.
Minimalna globina polaganja je 1,20 m zaradi zagotovitve minimalnih
vertikalnih odmikov pri križanju z ostalimi komunalnimi napravami. Odmik
vodovoda od ostalih vodov po horizontali naj bo najmanj 1,0 m, kjer to
dopuščajo prostorske možnosti. |
|
(3) V
vseh vejah vodovodnega omrežja mora biti zagotovljen stalen pretok vode.
Mrtvi rokavi, kjer voda večino časa ni v gibanju, niso dovoljeni. |
|
(4) Pri
projektiranju in izvedbi vodovoda se upoštevajo odloki upravljavca
komunalne infrastrukture. |
|
26. člen |
|
Komunalna infrastruktura – požarna voda |
|
Izvede
se hidrantna mreža v obliki zaključene zanke z nadzemnimi hidranti, če
bi ti ovirali promet, pa podtalni. Postavitev hidrantov je takšna, da je
mogoče vsak objekt neposredno gasiti iz najmanj dveh hidrantov.
Postavitev hidrantov se izvede v skladu z veljavnimi predpisi. Hidrantno
omrežje mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje
požara. |
|
27. člen |
|
Komunalna infrastruktura – kanalizacija |
|
(1)
Kanalizacija odpadnih komunalnih in industrijskih voda: |
|
– Na
kanalizacijski sistem za odvod odpadnih komunalnih in industrijskih vod
se priključujejo vsi predvideni objekti znotraj cone in stanovanjski
objekti v okolici. Priključitev komunalnih in industrijskih odpadnih vod
se izvede na obstoječi kanalizacijski zbiralnik »S«, pred ČN Trebnje. |
|
– V
projektni dokumentaciji je potrebno ugotoviti razpoložljivo kapaciteto
ČN Trebnje oziroma utemeljiti zagotavljanje čiščenja odpadnih voda v
primeru v primeru novo nastali razmer. |
|
V kanal
za odpadne in industrijske vode se lahko priključujejo le odpadne vode,
katerih kvaliteta mora ustrezati veljavnim predpisom. |
|
–
Kanalizacija znotraj cone poteka v cestnem telesu, večinoma v hodniku za
pešce, izven vozišča. Novozgrajena kanalizacija mora biti izvedena v
vodotesni izvedbi iz materialov, ki ustrezajo veljavnim predpisom in
standardom za tovrstna dela |
|
(2)
Odvajanje padavinskih voda: |
|
– Za
posamezen objekt ali več objektov skupaj investitor zagotovi zbiralnik
padavinske vode v kapacitetah odvisno od površine streh in možnosti
uporabe padavinske vode v povezavi z vrsto dejavnosti za tehnološko,
požarno, sanitarno vodo, za pranje vozil in zunanjih površin ter za
zalivanje zelenih površin. Zbiralnik vode se dimenzionira v PGD-ju.
Kolikor se na podlagi geomehanskih raziskav pred gradnjo objekta
ugotovi, da je možno zagotoviti lokalno ponikanje, se izvede tudi
ponikanje odvečne vode. |
|
–
Kolikor odvečne padavinske vode ni mogoče ponikati, se padavinske vode s
streh odvajajo direktno v kanalizacijo za odvod padavinskih voda. |
|
–
Odvodnjavanje padavinskih voda s prometnih površin (z vozišč, parkirišč,
manipulativnih prostorov) je omogočeno s prečnimi in vzdolžnimi nakloni
preko vtočnih jaškov in kanalizacije za odvod odpadnih padavinskih voda.
Padavinske odpadne vode iz cest, parkirišč in ostalih utrjenih povoznih
površin je treba pred izpusti predhodno očistiti na standardnih lovilcih
olj. |
|
–
Začasno odvodnjavanje se izvede ob cestnih nasipih z jarkom in
ponikalnico. Jarki se odstranijo oziroma zasipajo v fazi priprave
platoja in zunanje ureditve predvidenih objektov. |
|
–
Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba
predvideti v skladu z Zakonom o vodah in sicer na tak način, da bo v čim
večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih
površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih
voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče,
zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …). Zaradi zmanjšanja količin
odvodnih voda v kanal se priporoča izvedba parkirnih površin z
betonskimi tlakovci, ki nimajo zalitih fug. |
|
–
Padavinsko vodo se preko novega kanala za odvod padavinske vode odvaja v
naravni odvodnik – Temenico. Izpust padavinskih odpadnih voda v potok
Temenica je treba zaključiti z izpustno glavo, ki mora biti zasnovana
tako, da ne bo ovirala normalnega pretoka visokih voda Temenice. Umesti
se na koto najnižjih vod in naj ne posega v svetli prerez toka. Brežina
in dno struge morata biti v vplivnem območju izpusta ustrezno zavarovana
pred erozijo vode (kamnita obloga brez vidnega betona). Investitor in
izvajalec meteorne kanalizacije izven območja cone na brežini reke in v
reko morata upoštevati podane smernice Zavoda RS za varstvo narave.
Ohraniti je potrebno obrežno zarast in dela pa izvajati tako, da bo
območje čim manj prizadeto. |
|
(3)
Trasi kanalov za odvod odpadnih padavinskih in komunalnih voda prečkata
železniški tir Metlika–Ljubljana s prebojem, čim bolj pravokotno na os
tira, skladno z navodili in pogoji soglasodajalca. |
|
(4) Po
potrebi se na območju rekonstrukcije regionalne ceste prestavi obstoječi
kanalizacijski vod pod pogoji upravljavca. |
|
(5) Pri
projektiranju in izvedbi kanalizacije je potrebno upoštevati tudi ostale
predpise upravljavca. |
|
28. člen |
|
Elektro
energetsko omrežje |
|
(1) Za
potrebe oskrbe območja z električno energijo je predvidena izgradnja
nove transformatorske postaje, prestavitev nadzemnih SN vodov in
izgradnja novega omrežja v elektrokabelski kanalizaciji. Ker v času
priprave OPPN niso znane priključne moči posameznih odjemnih mest, bo
potrebno v fazi projektiranja trase elektroenergetskih vodov, lokacije
novih TP uskladiti z upravljavcem ter upoštevati njegove smernice in
mnenja k OPPN. |
|
(2)
Daljnovode v območju cone je potrebno pokabliti in prestaviti v kabelsko
kanalizacijo. |
|
–
Obstoječo EKK pri RTP Trebnje je potrebno dograditi na skupno 16 cevi. |
|
– Od
obstoječe EKK pri RTP do obstoječe EKK pri TP Acrypol je potrebno
zgraditi novo 16-cevno EKK. |
|
– Od
kota predvidene EKK na parc. št. 813 k.o. Češnjevek do meje obdelave
projekta je potrebno zgraditi 4-cevno EKK. |
|
(3)
Pokabliti je potrebno celotni odsek nadzemnih vodov od RTP Trebnje do
glavne ceste Trebnje–Novo mesto, kjer se novi kablovodi navežejo na
obstoječo kabelsko kanalizacijo. |
|
(4) Za
priklop objektov je predvidoma potrebno zgraditi dve novi TP kabelske
betonske izvedbe. Predvideni novi TP naj bosta vzankani v 20 kV omrežje.
Novi trafo postaji se locirata ob primarni cesti. Lokacija druge se v
fazi projektiranja komunalne opreme uskladi z upravljavcem.
Dimenzionirata se na predvideni novi odjem. Transformatorski postaji se
lahko dimenzionirata tako, da je mogoče v prihodnosti glede na potrebe
in povečavo odjemnih moči vsako transformatorsko postajo dograditi. |
|
(5)
Za proizvodni objekt v ureditveni enoti P2 je potrebno zgraditi lastno
TP. Lastne TP je prav tako potrebno zagotoviti v primeru večjih odjemov
na območju OPPN. |
|
(5) (6)
Distribucijsko omrežje se načrtuje v kabelski kanalizacij za
elektroenergetsko omrežje, ki poteka v hodnikih za pešce in kolesarskih
stezah.
Na vseh uvozih naj se EKK dodatno mehansko ojača skladno s tehničnimi
predpisi, normativi in standardi. Kablovodi pod povoznimi površinami naj
bodo zaščiteni z obbetoniranimi PVC cevmi. Nova odjemna mesta naj bodo v
prostostoječih omaricah, velikosti glede na število in velikost odjema,
locirane na mestih, ki omogočajo stalen dostop. Možne so skupinske
omarice za več odjemnih mest. |
|
29. člen |
|
Plinovodno omrežje in drugi energetski viri |
|
(1)
Za
ogrevanje in drugo uporabo je za potrebe oskrbe obravnavanega območja s
plinom predvidena Dopušča se postavitev plinske postaje in izgradnja
distribucijskega plinovodnega omrežja. Vsa plinska instalacija naj se
predvidi za kasnejšo morebitno uporabo zemeljskega plina. |
|
(2)
Lokacija plinske postaje je predvidena na zahodni strani območja. Glavni
dovoz do plinske postaje je po javni lokalni cesti. |
|
(3)
Znotraj območja cone je predviden potek distribucijskega plinovoda v
vozišču cest oziroma v cestišču novo projektiranih cest, del plinovoda
ob obstoječi cesti. Pri tem je potrebno upoštevati veljavne predpise. |
|
(4) Na
plinovodno omrežje se priključujejo vsi predvideni objekti znotraj cone. |
|
(5) (4) Energetska oskrba je dopustna tudi z izkoriščanjem drugih, obnovljivih
virov energije, ki po veljavnih standardih in normativih ne povzročajo
onesnaževanja okolja preko dovoljenih meja. |
|
(6) (5)
Skladno z veljavnimi predpisi je potrebno izdelati študijo izvedljivosti
alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo. Stavbe morajo biti
načrtovane energijsko učinkovito. |
|
30. člen |
|
Telekomunikacijska in informacijska infrastruktura |
|
(1)
Obravnavano območje se po pogojih upravljavca obstoječega omrežja
priključi na kanalizacija za širokopasovno optično omrežje
kabelsko kanalizacijo za telekomunikacijsko omrežje, ki jo določa
ta OPPN, za vzpostavitev širokopasovnega optičnega omrežja,
telekomunikacijsko-informacijskega omrežja ali KRS kabelskega
razdelilnega sistema, odvisno od izkazanega interesa in usmeritev
občine. |
|
(2)
Kabelsko omrežje poteka ob predvidenih cestah skupaj z ostalo komunalno
infrastrukturo. Priključek za obravnavano območje se izvede iz obstoječe
kabelske kanalizacije ob regionalni cesti. Po potrebi se na območju
rekonstrukcije regionalne ceste prestavi obstoječi TK vod pod pogoji
upravljavca. |
|
31. člen |
|
Zbiranje
in odvoz odpadkov |
|
(1) V
času izdelave OPPN ni na voljo podatkov glede predvidenih procesov in s
tem posledično o vrsti in količini možnih odpadkov, zato OPPN obravnava
ključne zahteve v zvezi z ravnanjem odpadkov. V primeru specifičnih
odpadkov se v fazi priprave projektne dokumentacije ustrezno obravnavajo
odpadki skladno z veljavno zakonodajo in predpisi. |
|
(2) Za
odvoz komunalnih odpadkov je potrebno predvideti odjemna mesta za
vsakega uporabnika posebej, velikost in tip posod se določi glede na
predvideno količino odpadkov za posamezno dejavnost. Površine, namenjene
postavitvi tipskih posod, se uredijo ob objektih ali v okviru zunanjih
površin. Uredi se odvoz na komunalno deponijo, surovinske odpadke pa se
vrača v predelavo. Za odvoz odpadnih surovin od proizvodnje, ki ne
spadajo v kategorijo komunalnih odpadkov je potrebno predvideti posebne
zabojnike oziroma kontejnerje. |
|
(3)
Lokacija prostora za odmetavanje odpadkov naj bo v območju
proizvodno-skladiščnega dela in manipulativnih površin upoštevajoč
Stavbni red, določen v 11. členu odloka. Kolikor narava dejavnosti
zahteva drugače, je dopustna postavitev teh posod drugje, vendar ne v
obcestnem zelenem pasu. V tem primeru mora biti prostor vizualno ločen
od linije ceste in kvalitetneje obdelan. Stojna mesta za zabojnike je
potrebno primerno urediti. Stojna površina je monolitna ali tlakovana
(npr. z betonskimi ploščami), okrog zabojnikov pa je mogoče namestiti
enostavno oblikovano ograjo najmanj v višini zabojnika ter namestiti
nadstrešek. Odjemna mesta, kjer so nameščene posode, mora povzročiteljem
omogočati neovirano odlaganje komunalnih odpadkov, hkrati pa morajo biti
dostopna posebnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov. |
|
(4)
Predvideti je potrebno tudi ustrezno število ekoloških otokov za
zbiranje in odvoz sekundarnih surovin. |
|
32. člen |
|
Obveznosti uporabnikov in upravljavcev infrastrukture |
|
Obvezna
je priključitev posameznih uporabnikov na: cesto v javnem dobru, na
vodovod, kanalizacijo, na elektroenergetsko omrežje in plinovodno
omrežje ter
na elektroenergetsko omrežje. Upravljavci posamezne infrastrukture se zavezujejo, da bodo
sledili dinamiki, ki jo bo zastavila občina in bodo pravočasno
zagotovili priključevanje posameznih uporabnikov na infrastrukturo. |
|
33. člen |
|
Prostorski ukrepi |
|
(1) Po
potrebi se sprejmejo začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora. |
|
(2) Za
območje OPPN Občina Trebnje uveljavlja predkupno pravico. Zemljišča, na
katerih bo Občina Trebnje zaradi javnega interesa za izgradnjo cone
uveljavljala predkupno pravico, kolikor še ni zemljiškoknjižni lastnik,
imajo parcele, kjer je predvidena gradnja infrastrukture, vključno s
plinsko postajo in morebitnimi EKO otoki, kar velja tudi v primeru
dopustnih odstopanj od teh ureditev prikazanih v grafičnem delu OPPN.
Skladno z zasnovo OPPN se predkupna pravica nanaša na celotna zemljišča
parcelnih številk: 836/15, 1191/1, 814/2, 1189/2, 807/6, 807/4, 802/4,
808/2, k.o. Češnjevec, na del zemljišč parcelnih številk: 838/11,
838/12, 816/10, 838/8, 838/14, 1193, 1192/5, 845/3, 846/1, 846/2,
1192/5, 838/10, 838/16, 838/5, 836/10, 836/1, 836/7, 836/13, 835/2,
833/4, 827/2, 827/1, 820/8, 827/3, 820/9, 820/13, 820/14, 820/16,
820/17, 818/2, 818/3, 812/5, 812/6, 813/2, 813/3, 807/8, 804/2, 1185/2,
757/2, 758/2, 757/1, 753/6, 804/1, 803, 758/1, 759, 760, 761, 764/3,
808/3, vse k.o. Češnjevec in na del zemljišč parcelnih številk 866/1,
867, 868/1, 868/2, 1194/1, 816/7, 620/1, 620/2, k.o. Trebnje. |
|
(3) Na
območjih koridorjev infrastrukture izven cone (I3 in I4) se pravica
graditi lahko izkazuje s pridobljeno služnostjo od lastnika predmetnih
zemljiških parcel. Ker gre v obeh primerih za izgradnjo infrastrukture v
javno korist, lahko občina oziroma upravljavec posamezne infrastrukture
za pridobitev pravice graditi uporabi instrument razlastitve oziroma
omejitve lastninske pravice. |
|
(4)
Kolikor bi se za komasacijo izkazal zadosten interes lastnikov, se
izvede komasacija. |
|
REŠITVE
IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
34. člen |
|
Varstvo
kulturne dediščine |
|
(1)
Določbe o višinah objektov upoštevajo bližino Cerkve Žalostne Matere
božje (EŠD 2602). |
|
Na
obravnavanem območju se nahaja registrirano arheološko najdišče Dolenja
Nemška vas – Arheološko območje Grumblice (EŠD 3402). |
|
(2) Kjer
načrtovane ureditve segajo v območje registrirane enote arheološke
dediščine, je treba pred graditvijo objektov zagotoviti izvedbo
predhodnih arheoloških raziskav za vrednotenje arheološkega potenciala
najdišča. Podrobnejši obseg in čas raziskav opredeli pristojna območna
enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. S tem namenom so
bile na območju že izvedene predhodne ekstenzivne arheološke raziskave,
katerih rezultati so obdelani v dveh poročilih: |
|
–
Poročilo o ekstenzivnem arheološkem pregledu na območju zazidalnega
načrta za industrijsko cono v Trebnjem, april 2001 in |
|
–
Poročilo o predhodnih arheoloških raziskavah na območju industrijske
cone v Trebnjem, januar 2010. |
|
Iz njih
je razvidno: |
|
–
arheološko pozitiven rezultat je bil ugotovljen na parcelah 863/3,
820/2, 818, 813, 804/1, 761 vse k.o. Češnjevek; |
|
–
rezultati predhodnih pregledov kažejo na prisotnost dokaj plitvo
ohranjenih arheoloških ostankov, zato je za oceno arheološkega
potenciala najdišča potrebno opraviti intenzivne geofizikalne meritve
navidezne upornosti tal v kombinaciji s strojno izkopanimi testnimi
jarki. |
|
(2)
Na
obravnavnem območju so bile že izvedene predhodne arheološke raziskave,
katerih rezultati so obdelani v dveh poročilih:
– Poročilo o ekstenzivnem arheološkem pregledu na območju zazidalnega
načrta za industrijsko cono v Trebnjem (Bavec, U in S. Čaval, S., 2001,
arhiv ZVKDS Novo mesto),
– Poročilo o predhodnih arheoloških raziskavah na območju industrijske
cone v Trebnjem (Udovč, K. 2009, ZVKDS, CPA).
Arheološko pozitiven rezultat je bil ugotovljen na parcelah od 818/1 do
818/3, 863/3, 813, 804/1 in 761, vse k.o. Češnjevek, zato je tam
potrebno opraviti intenzivne geofizikalne meritve v kombinaciji s
strojno izkopanimi testnimi jarki. V primeru pozitivnih rezultatov se
izvedejo sistematična arheološka izkopavanja pred izdajo dovoljenja za
gradnjo. |
|
(3)
Zaradi varstva arheoloških ostalin je na celotnem območju urejanja
potrebno izbranemu izvajalcu nadaljnjih raziskav in Zavodu za varstvo
kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo
te raziskave in zemeljska dela izvajala. Lastnik zemljišča oziroma
investitor oziroma odgovorni vodja del mora o dinamiki gradbenih del
pisno obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Novo
mesto vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del. Lastnik oziroma
posestnik, ki so se mu zaradi zagotovitve varstva arheoloških ostalin
poslabšali pogoji za gospodarsko izkoriščanje nepremičnine, je upravičen
do nadomestila in ima pravico do odškodnine za škodo. |
|
(4) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja na celotnem območju urejanja tudi
splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja oziroma lastnika
zemljišča oziroma investitorja oziroma odgovornega vodjo del ob odkritju
dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja
in o najdbi takoj obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z
določili arheološke stroke. Pred začetkom gradnje je potrebno na območju
registrirane nepremične dediščine skladno z veljavno zakonodajo
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. |
|
REŠITVE
IN UKREPI ZA OHRANJANJE NARAVE, VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER
TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
|
35. člen |
|
Varstvo
okolja |
|
(1)
Obstoječe stanje, pričakovane oblike onesnaževanja okolja, ugotavljanje
in vrednotenje vplivov pri gradnji objektov v okviru OPPN in v času
obratovanja, so navedeni v Okoljskem poročilu za OPPN za IC Trebnje.
Podana je tudi skupna ocena vplivov posamezne sestavine okolja. |
|
(2)
Projektiranje ureditev mora biti skladno z veljavnimi predpisi s
področja varstva okolja, narave, voda ipd. Upoštevati je potrebno
varstvo naravnih vrednost, varovanje pred onesnaženjem voda – varstvo
podtalnice in vodnih virov, varstvo in kvaliteto zraka, varstvo pred
hrupom, ravnanje z odpadki, varovanje pred elektromagnetnim sevanjem,
varovanje pred svetlobnim onesnaževanjem, varovanje krajinskih
značilnosti, varstvo plodne zemlje, varstvo vegetacije ipd. |
|
(3)
Poseg v okolje je dopusten le, če ne povzroča čezmernih obremenitev.
Pred izdajo dovoljenja za posege v prostor, ki bi lahko prinašali
določene obremenitev v okolje, je potrebno izvesti postopek presoje
vplivov na okolje za tiste objekte, za katere je predpisano v veljavnih
predpisih. |
|
(4)
Skladno z veljavno zakonodajo je potrebno izvajati monitoring
obremenitve okolje za posamezne vplive, kolikor je tako predpisano in na
predpisan način. Potrebno izvajanje spremljanja okolja po posamezni
sestavini okolja, je navedeno v Okoljskem poročilu. |
|
36. člen |
|
Varstvo
območij ohranjanja narave |
|
(1)
Območje cone ne posega v območja varovanja naravnih vrednot, zavarovana
območja, ekološko pomembna območja, niti na območja Nature 2000. |
|
(2) OPPN
IC Trebnje poseže v EPO in naravne vrednote le s koridorji komunalne
infrastrukture, izven območja cone in sicer: |
|
– ND
območje Ekološkega pomena – EPO Temenica v Treb. občini –
Idnetifikacijska št. – ID 62300 in |
|
–
naravna vrednota državnega pomena Temenica; ident. št. 8538. |
|
(3)
Izvajati je potrebno predhodne ukrepe (ločen kanalizacijski sistem,
lovilci olj in maščob, usedalniki blata, čistilna naprava, merjenje
kvalitete izpustov posameznih uporabnikov) skladnimi z veljavno
zakonodajo. |
|
(4)
Iztok meteorne bo urejen v reko Temenico. Za zmanjšanje negativnih
vplivov na segment Narava je potrebno upoštevati: |
|
– Pri
urejanju odvodnjavanja meteorne kanalizacije naj se upošteva: |
|
–
Obrežna vegetacija naj se ohranja v največji možni meri. |
|
–
Izpustno glavo naj se v naravno ohranjeno brežino umesti na koto
najnižjih vod, na način, da bo brežina čim manj poškodovana in naj se jo
čim bolj utopi v teren. Za izvedbo naj se uporabi naravni material –
kamen. Izpust naj se zasadi z avtohtono grmovno vegetacijo. |
|
– Pri
izvedbi izpustne glave naj se prepreči zdrse zemljine in gradbenega
materiala v strugo reke. |
|
–
Gradbeni material in odpadni material naj se deponira na za to določenem
mestu, ki naj bo v naprej definirano in naj bo izven območja ohranjanja
narave. |
|
– V času
izvajanja del naj se zagotovi ustrezno tehnično varstvo pred
nekontroliranimi izpusti nevarnih snovi v vodotok. |
|
– Po
končanih delih naj se na obravnavanem območju vzpostavi stanje kar se da
podobno prvotnemu. Odstrani naj se odpadni gradbeni material, brežino in
traso kanalizacije čez travnike pa se zatravi. |
|
– Vpliv
hrupa na ptice je mogoče učinkovito omiliti tako, da se v času glavne
gnezditvene sezone (od marca do julija), ko so ptice najbolj občutljive,
aktivnosti na gradbišču omejijo na manj hrupna dela. |
|
– Ukrepi
za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja določeni v tem aktu. |
|
37. člen |
|
Varovanje pred onesnaženjem voda |
|
(1) Na
območju OPPN se ne nahajajo viri pitne vode oziroma varstveni pasovi
virov pitne vode, ni podatkov o podtalnici in ni odprtih vodotokov.
Širše območje OPPN spada v vodonosni sistem Temenice. Trase meteorne in
fekalne kanalizacije izven cone prečkajo poplavno območje.
Vodovarstvenih območij in zajetij pitne vode na širšem območju OPPN ni. |
|
(2)
Obstoječe stanje, pričakovane oblike onesnaževanja površinske vode in
podtalnice, ugotavljanje in vrednotenje vplivov pri gradnji objektov v
okviru OPPN in v času obratovanja, so navedeni v Okoljskem poročilu za
OPPN za IC Trebnje. |
|
(3) V
izogib negativnemu vplivu predlagamo v času gradnje sledeča omilitvena
ukrepa: |
|
– V času
gradnje in med obratovanjem industrijske cone je potrebno zagotoviti vse
potrebne varnostne ukrepe, da bo preprečeno onesnaženje podzemne in
površinske vode, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in
uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod
zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
Skladiščenje nevarnih snovi naj se na območju ne vrši. |
|
–
Meteorni kanal bo potekal po poplavnem območju. Pri načrtovanju in
izvedbi je potrebno računati na možnost nastopa vzgona. Brežino Temenice
na lokaciji izpusta je potrebno urediti tako, da bo ob nastopu visokih
voda onemogočeno rušenje, spodjedanje brežine in poglabljanje dna. Pri
izgradnji izpustne glave na brežinah Temenice je potrebno preprečiti
zdrse zemljine in gradbenega materiala v strugo reke. Za utrditev dna in
brežin se morajo uporabljati naravni materiali. |
|
38. člen |
|
Ukrepi
za zmanjševanje drugih vplivov |
|
(1)
Pričakovane oblike onesnaževanja, ugotavljanje in vrednotenje vplivov
pri gradnji objektov v okviru OPPN in v času obratovanja, so navedeni v
Okoljskem poročilu za OPPN za IC Trebnje. |
|
(2)
Varstvo in kvaliteta zraka |
|
Po
ureditvi se bodo na območju IC Trebnje emisije onesnaževal in
toplogrednih plinov povečale. Viri emisij bodo industrijski obrati,
parkirišča in manipulativne površine ter povečan promet na regionalni
cesti R3-651 Trebnje–Novo mesto, odsek 1198 Trebnje–Mirna Peč, predvsem
iz smeri Trebnje. Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih
količin vsebnosti snovi, določenih z veljavnimi predpisi, ki urejajo to
področje. Emisije toplogrednih plinov je možno zmanjšati z
vzpostavitvijo inovativnega sistema za energetsko oskrbo stavb. |
|
Ukrepi
za zmanjšanje emisij v zrak morajo vključevati: |
|
– kot
energetski vir na območju industrijske cone se uporabi zemeljski plin
in
oziroma
drugi ekološko sprejemljivi alternativni viri energije, |
|
–
upravljavec naprave, ki je vir emisije snovi v zrak, mora skladno z
veljavnim predpisi onesnaževanja med obratovanjem zagotavljati
izpolnjevanje zahtev iz okoljevarstvenega soglasja. |
|
–
Skladno z veljavnimi predpisi je potrebno izdelati študijo izvedljivosti
alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo. |
|
– Stavbe
morajo biti načrtovane energijsko učinkovito. |
|
(3)
Varstvo pred hrupom |
|
V času
gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih
mejnih ravni hrupa za vir, ki so dovoljene za to območje. Za pomembne
vire hrupa je potrebno izvesti prve meritve hrupa in obratovalni
monitoring. V primeru ugotovitve preseganja ravni hrupa se izvedejo
dodatni pasivni protihrupni ukrepi: |
|
–
transportne poti na območje ureditve morajo v največji možni meri
potekati izven stanovanjskih naselij; |
|
– že v
fazi izdelave projektne dokumentacije je treba pri umestitvi obratov in
naprav, parkirišč in ostalih virov hrupa upoštevati, da obremenitev s
hrupom zaradi njihovega obratovanja pri najbližjih stavbah z varovanimi
prostori ne sme presegati mejnih vrednosti. V nasprotnem primeru je
treba predvideti ustrezne omilitvene ukrepe. Vplivno območje posamezne
naprave ali obrata je potrebno določiti na podlagi podatkov o zvočni
moči naprave s strokovno oceno; |
|
–
proizvodne obrate in ostale vire hrupa je smiselno umestiti v
jugozahodni del območja IC; |
|
– na
vzhodni strani meje ureditve IC, ki meji na strnjeno stanovanjsko
pozidavo naselja Dolenja Nemška vas ter na ostalih območjih bližine
stanovanjskih stavb je smiselna umestitev zelene zaščitne bariere; |
|
–
investitorji na območju IC morajo za obratovanje virov hrupa na območju
urejanja pridobiti okoljevarstveno dovoljenje; |
|
– v
okviru izgradnje novega križišča za navezovanje IC Trebnje na regionalno
cesto R3-651/1198 je potrebno izdelati študijo obremenitve s hrupom s
predlogom protihrupne zaščite za območje ob dovozni cesti. |
|
(4)
Ravnanje z odpadki |
|
Med
gradnjo bodo nastali predvsem gradbeni odpadki, s katerimi je potrebno
ravnati skladno s predpisi. V času priprave OPPN ni mogoče definirati
dejavnosti na obravnavanem območju, tako tudi ne, katere vrste odpadkov
in količine odpadkov bodo na območju industrijske cone nastajali. V času
obratovanja cone bodo nastajali komunalni, surovinski odpadki, posebni,
lahko tudi nevarni in kosovni odpadki. Povzročitelji odpadkov morajo
ravnati z njimi skladno z veljavnimi predpisi. |
|
(5)
Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem |
|
Mejne
vrednosti obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja določene s
predpisi ne smejo biti presežene. |
|
(6)
Varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem |
|
Pri
razsvetljavi gradbišč in pri osvetljevanju objektov (proizvodnih
objektov, poslovnih stavb, ustanov), fasad, prometnic in drugih
nepokritih zazidanih površin gradbeno inženirskih objektov, delovnih
mest na prostem, objektov za oglaševanje je potrebno upoštevati mejne
vrednosti in ukrepe pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja
skladno z veljavnimi predpisi. |
|
(7)
Varstvo kmetijskih zemljišč in tal |
|
Izvedejo
se sledeči omilitveni ukrepi: |
|
– V
obdobju gradnje je potrebno posebno skrb nameniti preprečevanju poškodb
sosednjih kmetijskih zemljišč ob območju OPPN, ki jih gradnja neposredno
ne prizadene. |
|
– Pri
pripravi terena bo nastala določena količina odvečne prsti. Vse izkopane
plasti tal je potrebno deponirati na za to pripravljeno mesto ločeno
glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se
rodovitna zemlja uporabi za sanacijo oziroma prekritje in rekultivacijo
območja posega in pri končni ureditvi obravnavanega območja. |
|
–
Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti
kar najmanjše poškodbe tal. |
|
(8)
Varstvo vegetacije – gozda |
|
Zaradi
izgradnje infrastrukture bo izsekanih cca 0,2 ha gozdnih površin. Posegi
v tla se morajo izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine
tal. |
|
(9)
Varstvo krajinskih značilnosti |
|
Na
območju obstoječih kmetijskih površin, pa se bo z izvedbo obravnavanega
plana obstoječa krajinska slika na mikrolokaciji plana spremenila.
Kmetijska zemljišča bo nadomestila industrijska cona ki se bo vsebinsko,
vizualno in krajinsko uskladila z okolico. Veduta cerkve sv. Marije se
bo varovala z omejevanjem višine objektov, poseben poudarek pa bo tudi
na robu cone, kjer se bodo mejni objekti proti vzhodu višinsko zniževali
z namenom, da se omili prehod v naravno okolje oziroma k stanovanjskemu
območju. Ob stanovanjski pozidavi je predvidena tudi zelena bariera –
urejen zeleni pas. |
|
(10) Tla |
|
Na
območju OPPN Trebnje bodo v fazi izgradnje potekala obsežna zemeljska
gradbena dela. OPPN obsega cca 16 ha. Del tega območja že prekrivajo
parkirišča oziroma druge spremenjene površine, na delu kjer so v
obstoječem stanju še kmetijska zemljišča pa bo prišlo do spremembe
strukture tal in spremembe dejanske rabe. Med gradnjo je možna
onesnaženost tal predvsem zaradi slabo vzdrževane gradbene mehanizacije
(iztekanje olja), pranja mehanizacije na za to nepredvidenih lokacijah
in delovnih nesreč. Po sami izgradnji se bo okolica rekultivirala, sam
vpliv na tla bo predvidoma zanemarljiv. Poskrbljeno bo za ustrezen odvoz
in zbiranje odpadkov in odpadnih surovin. Dodatni omilitveni ukrepi niso
potrebni. |
|
(11)
Skupna ocena vplivov iz okoljskega poročila |
|
Iz
skupne ocene posamezne sestavine okolja sledi, da je OPPN za IC Trebnje
sprejemljiv ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. |
|
REŠITVE
IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI,
VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM IN VAROVANJEM ZDRAVJA |
|
39. člen |
|
Varstvo
pred nesrečami |
|
(1)
Projektiranje ureditev mora biti skladno z veljavnimi predpisi,
smernicami in priporočili s področja obrambe, varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami (poplave, erozija, potres, požar) ter varovanja
zdravja ljudi in kvalitetnega okolja bivanja. |
|
(2) Ker
parcelna mreža in lega objektov v OPPN-ju ni dokončno določena, je še
posebej pomembno pri določitvi le tega upoštevati s predpisi določene
odmike objektov in potrebne površine za intevencijska vozila. |
|
(3) Pri
gradnji objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je potrebno
upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih
objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII.
stopnje lestvice Marcalli-Cancan-Seiberg. |
|
(4)
Požarno varstvo, širjenje požara na sosednje objekte, odmiki med
objekti, lega objektov nosilnost konstrukcije, preprečevanje širjenja
požara po stavbah, evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter
alarmiranje, ukrepi za varen umik ljudi, naprave za gašenje in dostop
gasilcev, hidrantno omrežje morajo biti urejeni v skladu z veljavnimi
požarno-varstvenimi predpisi, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in
gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo, in se podrobneje določijo v
projektni dokumentaciji. |
|
(5)
Potrebne odmike se lahko določi s pomočjo metod požarnega inženirstva.
Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije
požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne
varnosti, oziroma iz zasnove požarne varnosti. |
|
40. člen |
|
Varovanje zdravja |
|
Varovanja zdravja ljudi je zagotovljeno z ukrepu varstva okolja. Ti
ukrepi zagotavljajo tudi kvaliteto bivanja. Svetlobno – tehnični pogoji:
Lega novih objektov v odnosu do ostalih obstoječih (predvsem
stanovanjskih) stavb v neposredni okolici ne sme povzročiti prekomernega
senčenja okolice. Pri organizaciji prostorov v načrtovanih objektih je
potrebno zagotoviti dobro osončenost oziroma osvetlitev prostorov, v
smislu upoštevanja norm elementov naravne osvetlitve in osončenja
delovnih prostorov. |
|
ETAPNOST
IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
41. člen |
|
Etapnost
izvedbe |
|
(1)
Etapnost izvajanja se nanaša predvsem za zagotavljanje komunalne opreme
in sicer je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne
opreme, da se zagotavlja funkcioniranje zgrajenega objekta, vendar mora
biti dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto. |
|
(2)
Preden se vzpostavi infrastruktura za potrebe cone v celoti, je dopustna
gradnja na J delu ureditvene enote P1 z dostopom iz predvidene primarne
ceste in s priključki na obstoječe infrastrukturno omrežje pod pogoji
upravljavcev posamezne infrastrukture z upoštevanjem karakteristik
predvidene primarne ceste in ostale infrastrukture. Dopustna gradnja
objektov J dela območja P1 pred izgradnjo infrastrukture območja se
nanaša na območje P1 v pasu S od regionalne ceste do linije S rob
Akripola oziroma zajema parc. št. 838/12, 838/7, 838/13, 838/9, 838/15,
836/9, 836/12, 835/1, 833/3, J del 836/6 do roba 833/3 vse k.o.
Češnjevek. |
|
(3)
Dopustna je fazna izgradnja priključka primarne lokalne ceste S–J na
regionalno cesto s pasom za levi zavijalec. Dopustne so začasne ureditve
križišča z regionalno cesto na način, ki omogoča začasno povezavo Dol.
Podboršta po obstoječi cesti in dopušča vožnjo preko zavijalnih pasov. |
|
(4) 1.
Faza infrastrukturnega opremljanja območja OPPN |
|
–
gradnja primarne ceste s hodnikom za pešce, kolesarsko stezo in
rekonstruirano regionalno cesto – štirikrako krožno križišče; |
|
–
gradnja predvidenih infrastrukturnih vodov s priklopi na obstoječe
omrežje (vodovod, kanalizacija, elektro energetski vodi; |
|
–
dostopi do obstoječih objektov; |
|
–
izgradnja plinske postaje in distribucijskega omrežja plina; |
|
– uredi
se začasno odvodnjavanje terena območij P1 in P2 na območjih samih; |
|
–
gradnja krožnega križišča – zaradi obračanja tovornih vozil; |
|
–
vzpostavitev zelenih barier. |
|
(4)
1. Faza
infrastrukturnega opremljanja območja OPPN
– gradnja primarne ceste s hodnikom za pešce na vzhodni strani;
– gradnja priključka primarne ceste na regionalno cesto s pasom levi
zavijalec;
– gradnja predvidenih infrastrukturnih vodov s priklopi na obstoječe
omrežje (vodovod, kanalizacija, elektro energetski vodi;
– dostopi do obstoječih objektov,
– uredi se začasno odvodnjavanje terena na območjih, ki so predmet
urejanja,
– gradnja krožnega križišča oziroma T križišča – zaradi obračanja
tovornih vozil,
– vzpostavitev zelenih barier, v enotah, ki so predmet urejanja. |
|
(5)
Ostale faze infrastrukturnega opremljanja območja OPPN se po obsegu in
času izvajanja prilagajajo potrebam investitorjev, pri čemer je potrebno
ves čas zagotavljati vsaj minimalen obseg infrastrukture, za
zagotavljanje funkcioniranja zgrajenih objektov. |
|
(5) (6)
Izvajanje ostalih posegov po posameznih območjih ureditvenih enot ali
parcel, namenjenih gradnji tega OPPN-ja se lahko izvajajo etapno.
Izvajanje posegov v posameznih ureditvenih enotah OPPN se lahko izvaja
neodvisno od urejanja druge ureditvene enote. Etape se lahko izvajajo
posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene
konstrukcijske in funkcionalne celote. |
|
(6) (7)
S
posameznimi posegi, predvsem zaradi izgradnje infrastrukturnih omrežij,
se lahko ob realiziranju posamezne ureditvene enote posega tudi v
sosednjo ureditveno enoto. Infrastrukturne vode je potrebno v vsaki fazi
oziroma etapi izvedbe dimenzionirati za končno število uporabnikov. V
vseh etapah izvajanja tega OPPN je potrebno zagotavljati nemoten
prometni dostop do obstoječih objektov v okolici. |
|
(7) (8)
Zemljišča, ki ne bodo zazidana v posamezni etapi po tem odloku, se lahko
uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega
odloka, kolikor je uporaba legalna. |
|
VELIKOST
DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
– TOLERANCE |
|
42. člen |
|
Dopustna
odstopanja |
|
(1) Pri
realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih
in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem
podrobnejšem proučevanju varnostnih, energetskih, prometnih, geoloških,
geomehanskih, seizmičnih, hidroloških, hidravličnih, tehnoloških in
drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s hidrološko
hidravličnega, energetskega, tehnološkega, prometno tehničnega,
oblikovalskega ali okoljevarstvenih vidikov. |
|
(2)
Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka
ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati
bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih
območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi oziroma
javnimi interesi. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije,
v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja. |
|
(3)
Znotraj območja OPPN so dopustne naslednje tolerance: |
|
a)
Dovoljena so odstopanja od dopustnih dejavnosti pod pogoji navedenimi v
tem aktu, kolikor za to obstajajo prostorske možnosti, ob upoštevanju
določil predvsem glede hrupa in ostalih dovoljenih emisij v okolje ter
ob soglasju mejnih sosedov. Navedeni so pogoji, ki jih morajo takšne
dejavnosti vseeno upoštevati. |
|
b)
Izjemoma je dopustna prekoračitev od priporočene vrednosti stopnje
izkoriščenosti zemljišč za gradnjo, če pomeni večjo kakovost prostora in
se zadovoljijo potrebe po zelenih in prometnih površinah. |
|
c)
Tolerance so podane s površino za razvoj objekta in maksimalno višino
objektov. |
|
d)
Vkopati je možno tudi prostore funkcionalno vezane na objekte, ki sicer
odstopajo od pozidane površine objekta, ne smejo pa odstopati od
gradbenih linij. Ti prostori so v parterni ureditvi pohodni in so s tem
del zunanje ureditve. |
|
e)
Odstopanja od horizontalnih gabaritov niso možna na območje zelenega
pasu ob cestah. |
|
f)
Dopustna je gradnja kombiniranih ureditev – deloma vkopane stavbe, ki
tvorijo zeleno bariero cone in nimajo vizualnega stika izven cone. |
|
g)
Določena najvišja dovoljena višina ne velja za delovne stroje kot so na
primer žerjavi, silosi ipd. – ti so lahko tudi višji.
Določena najvišja dovoljena višina ne velja za delovne stroje kot so na
primer žerjavi, silosi ipd., ter druge naprave, kot na primer antene,
dimniki, hladilni stolpi, kolikor so potrebni zaradi tehnologije
proizvodnega procesa – ti so lahko tudi višji. |
|
h)
Določena so tudi možna odstopanja od nivoja terena. |
|
i)
Etažnost -zaradi boljšega izkoristka prostora je dovoljeno oblikovanje
konstrukcije objektov z medetažami. |
|
j)
Dopustna so odstopanja od parcelacijske mreže, ki so podana v tem aktu. |
|
k)
Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija
znotraj parcel namenjenih gradnji določenih s tem OPPN, ob upoštevanju
določil in meril, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel. |
|
l)
Dovoljena so odstopanja od predvidenih tras infrastrukturnih vodov in
prometnic, kapacitet, dimenzij ter lokacij infrastrukturnih in prometnih
objektov ter naprav, v primeru prilagajanja obstoječi in predvideni
pozidavi, lastniškim mejam in v primeru bolj ustreznih in racionalnih
tehničnih ter ugodnejših ekonomskih rešitev z upoštevanjem pogojev
soglasodajalcev oziroma nosilcev urejanja prostora in s soglasjem
občine. Kolikor so spremembe tako velike, da niso v skladu s smernicami
in pogoji nosilcev urejanja prostora, je v fazi pridobivanja gradbenega
dovoljenja potrebno ponovno pridobiti projektne pogoje in soglasja
pristojnih nosilcev urejanja prostora. |
|
m)
Kolikor bi se pojavila potreba po toplovodu, se le-ta umesti po
principu, kot velja za infrastrukturo. Prav tako je dopustna gradnja
raznih tehnoloških vodov. |
|
n)
Kolikor se bi v fazi projektiranja izkazalo racionalneje, se lahko
infrastrukturni vodi načrtujejo ob zahodnem robu območja cone. |
|
o) V
primeru izgradnje izvennivojskega prečkanje ceste za potrebe peš
prometa, se lahko objekt hkrati izrabi za prečkanje infrastrukturnih
vodov. |
|
p) Pri
trasah cestnega omrežja je dovoljeno prilagajanje trase v prostoru
zaradi lastništva, ni pa dovoljeno zmanjševanje predvidenih širin vozišč
in hodnikov za pešce. |
|
r)
Dopustni so posegi izven parcele, namenjeni gradnji za posamezno
ureditev zaradi etapnosti izvajanja. |
|
DRUGI
POGOJI IN ZAHTEVE IZVAJANJA OPPN |
|
43. člen |
|
Obveznosti udeležencev graditve objektov |
|
(1)
Obveznosti občine in upravljavcev infrastrukture, investitorjev in
izvajalcev so že določene s tem odlokom in ostalimi predpisi. Nanašajo
se predvsem za varovanje okolja, narave, vode, zdravja in kvalitete
javnega prostora. Udeleženci graditve objektov morajo ravnati skladno z
izdanimi smernicami in mnenji za načrtovanje k tem prostorskem aktu. |
|
(2)
Obveznost izgradnje posamezne infrastrukture je na podlagi javnih
pooblastil podana s tem aktom. Občina in ostali upravljavci
infrastrukture so dolžni vzpostaviti infrastrukturo za 1. fazo gradnje,
da bi se čim prej omogočila gradnja objektov. |
|
(3)
Nekatere obveznosti investitorjev posegov v prostor: |
|
–
Objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih
upravljavca. Obveznost priključevanja je podana s tem aktom. |
|
–
Gradnja komunalne infrastrukture se lahko zagotovi tudi na podlagi
sklenjene pogodbe o komunalnem opremljanju med posameznim investitorjem
in občino. |
|
–
Lastniki posameznih parcel so dolžni ob javnih in dostopnih cestah
urediti zeleni pas v min. dimenzijah 4 m,
oziroma 2 m v ureditveni enoti P2. |
|
–
Vsakega investitorja se obveže, da v okviru svoje parcele zagotovi
ustrezno število parkirnih mest za določeno dejavnost za zaposlene in za
obiskovalce. |
|
(4)
Udeleženci graditve objektov morajo ravnati skladno z podanimi
smernicami, izdanimi za pripravo tega OPPN. Zagotoviti morajo izvajanje
omilitvenih ukrepov vplivov na okolje in spremljanje stanja, kjer je to
potrebno.
Udeleženci graditve objektov morajo ravnati skladno s podanimi
smernicami in mnenji, izdanimi za pripravo tega OPPN, ter vseh njegovih
sprememb in dopolnitev. Zagotoviti morajo izvajanje omilitvenih ukrepov
vplivov na okolje in spremljanje stanja, kjer je to potrebno. |
|
PREHODNE
IN KONČNE DOLOČBE |
|
44. člen |
|
Do
izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba
prostora. |
|
45. člen |
|
Z dnem
veljavnosti tega odloka prenehajo veljati na območju urejanja tega OPPN,
določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine
Trebnje/planske enote 1,3,4,5/ (Skupščinski Dolenjski list št. 4/91 ter
Uradni list RS, št. 15/99, 59/04 in 21/05), in Zazidalni načrt
»industrijska-trgovska-podjetniška cona Trebnje« – I. faza (Uradni list
RS, št. 65/02). |
|
46. člen |
|
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega akta opravlja Inšpektorat RS
za okolje in prostor. |
|
47. člen |
|
OPPN je
stalno na vpogled na Oddelku za okolje in prostor Občine Trebnje. |
|
48. člen |
|
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
|
Št.
007-3/2013 |
|
Trebnje,
dne 6. februarja 2013 |
|
|
|
Župan |
Občine Trebnje |
Alojzij Kastelic l.r. |
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Industrijsko cono Trebnje (Uradni
list Republike Slovenije, št. 57/2016)
vsebuje naslednjo prehopdno in končno določbo:
|
|
|
|
21. člen
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
|
|