Na podlagi
prvega odstavka 52. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 3/07 in 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP
(106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A), 109/12) ter
15. člena
Statuta Občine Velika Polana
(Uradni list RS, št. 44/99, 52/03 in 89/13) je Občinski svet Občine
Velika Polana na 27. izredni seji dne 29. 7. 2014 sprejel |
O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Velika Polana |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
(podlaga
za prostorski načrt) |
S tem
odlokom se v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (Uradni
list RS, št. 76/04) in Prostorskim redom Slovenije (Uradni list RS, št.
122/04) sprejme Občinski prostorski načrt Občine Velika Polana (v
nadaljnjem besedilu: OPN). |
2. člen |
(vsebina
odloka) |
(1)
Občinski prostorski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del.
|
(2)
Strateški del določa: |
–
izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine; |
– zasnovo
prostorskega razvoja občine; |
– zasnovo
gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena; |
–
usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo; |
–
usmeritve za razvoj v krajini; |
–
usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč; |
–
usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. |
(3) V
izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta se določijo: |
– območja
namenske rabe prostora (NRP); |
– enote
urejanja prostora (EUP); |
– območja
urejanja gospodarske javne infrastrukture (GJI); |
–
prostorsko izvedbene pogoje (PIP); |
– območja,
za katere se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). |
II.
STRATEŠKI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA |
1.
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
3. člen |
(analiza
stanja) |
(1)
Ureditveno območje, za katerega je izdelan občinski prostorski načrt je
območje Občine Velika Polana, ki vključuje 3 katastrske občine, v
katerih je prav toliko istoimenskih naselij, in sicer: Velika Polana,
Mala Polana in Brezovica. Naselja so deljena na posamezne zaselke. Sedež
občine je naselje Velika Polana, ki je že v bivši Občini Lendava bilo
pomembno lokalno središče z urejeno družbeno infrastrukturo in oskrbnimi
funkcijami. |
Vsa
naselja, vključno z naseljem Velika Polana so tipična nižinska naselja,
strnjena ob prometnicah, obdana s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in
travniki. Površina občine zajema 1867 ha. |
(2) Stanje
v občini lahko strnemo v naslednje: |
– zelo
počasi se dviguje število prebivalcev zaradi izgube delovnih mest v
Občini Velika Polana, |
– povečuje
se indeks staranja in je močno nad povprečjem regije in države,
|
– šibak
kadrovski potencial, kar je tudi posledica skromnih študijskih možnosti
v regiji, |
– stopnja
brezposelnosti se v zadnjih letih zmanjšuje, vendar je še zmeraj nad
povprečjem regije in države, |
– upada
primarna kmetijska dejavnost (živinoreja, poljedelstvo), |
– skozi
občino se načrtujejo in gradijo številni veliki infrastrukturni objekti
(avtocesta, daljnovod, železnica), ki so del V. panevropskega
prometnega koridorja, kar bo imelo dolgoročne posledice v okolju,
istočasno pa pomeni dodatne prednosti v gospodarskem razvoju naselja in
občine, |
– cela
občina je v območju varstva narave, kar istočasno predstavlja omejitve v
prostorskem razvoju in razvojni potencial v smislu kakovosti okolja in
razvoja turizma. |
4. člen |
(težnje in
problemi prostorskega razvoja občine) |
(1) V
Občini Velika Polana so prisotne težnje za gradnjo individualnih
stanovanj. Občina spodbuja gradnjo individualnih stanovanj znotraj
obstoječih naselij kot zapolnitve praznih vrzeli med in ob obstoječi
poselitvi in tako omogočiti domačemu prebivalstvu bivanje v domači
občini. |
(2) V
naselju Velika Polana so prisotne težnje po ureditvi gospodarske cone
oziroma ureditvi manjše obrtno poslovne cone, ki bi nudila zaposlitev
domačim prebivalcem ter težnje po ureditvi turističnih območij, kar je
nujno za nadaljnji razvoj. |
(3) Tako
kot v celotni državi, tudi v Občini Velika Polana narašča težnja po
ureditvi cestnih prometnih površin, saj narašča osebni avtomobilski
promet. Urejene so vse ulice, ceste in javne poti v naseljih in med
njimi, pomanjkljiva pa je odvodnja cest. Urejajo se tudi hodniki za
pešce in kolesarske steze. |
(4) Občina
ima urejeno čiščenje odpadnih voda. |
(5) Kot
vse ostale Pomurske občine se je tudi Občina Velika Polana vključila v
projekt ureditve regionalnega vodovodnega sistema, ki bi naj združil vse
vodne vire na območju štirih UE (Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona
in Ljutomer) in povezal vodovodna omrežja. Občina ohranja lastno
zajetje, kot rezervni vir. |
(6)
Povečuje se število večjih kmetijskih gospodarstev, ljubiteljsko
kmetovanje se zmanjšuje. Kmetijska dejavnost postaja čedalje bolj
panoga, enakovredna ostalim dejavnostim, s katero se je možno tudi
preživljati. Občina Velika Polana predvideva na območju kmetijskih
zemljišč, ki so močvirna in so v naravi pretežno zarasla, ohraniti
kmetijska zemljišča, kot travnike in pašnike. |
5. člen |
(možnosti
prostorskega razvoja občine) |
(1)
Državni strateški plan spodbuja policentrični razvoj naselij. Krepi se
vloga lokalnih središč, vzpodbuja se razvoj delovnih mest in s tem
zmanjšuje vsakodnevne migracije. Ta vloga v Občini Velika Polana pripada
občinskemu središču, ki ima zagotovljeno družbeno infrastrukturo,
oskrbne, storitvene in druge dejavnosti. Zagotoviti je treba dodatne
površine za gospodarske dejavnosti, saj obstoječa obrt zaseda vse
razpoložljive površine, se nahaja znotraj naselja in nima zagotovljenih
parkirnih mest. |
(2)
Poselitev se usmerja v nezazidana stavbna zemljišča znotraj naselij
(notranji razvoj), zaradi večje izkoriščenosti izgrajene gospodarske
javne infrastrukture pa tudi v prazne vrzeli med obstoječo pozidavo. Z
zapolnitvijo vrzeli se ohranja tradicionalna struktura naselij to je
strnjena obcestna pozidava v prvi vrsti in vrtovi in sadovnjaki ob
robovih. |
(3) Glede
na to, da naselje Velika Polana že zadovoljuje potrebe po centralnih
dejavnostih razvoj sekundarnih centrov ni predviden. Krepi se obstoječi
centralni del z dograditvami in obnovitvami. |
(4)
Gospodarska javna infrastruktura je izgrajena v vseh naseljih Občine
Velika Polana. S tem so dani pogoji za nadaljnji razvoj vseh naselij,
saj gospodarska javna infrastruktura pomembno vpliva na kvaliteto
bivalnih območij. Posodablja in ureja se vsa druga infrastruktura.
|
(5) Na
območju občine je izgrajena avtocesta in sprejeta je gradnja večje
državne infrastrukture DV M. Sobota–Lendava 110 kV, DV Cirkovce–Pince (2
x 400 kV). Načrtuje se izgradnja prenosnega plinovoda M9
Lendava–Kidričevo. Nove ureditve se usmerja v koridorje obstoječih
večjih infrastrukturnih objektov. |
(6) V
Občini Velika Polana so realne osnove za rabo obnovljivih virov
energije, predvsem v izkoriščanju geotermalne energije kakor tudi
ostalih alternativnih virov. |
(7)
Celotna Občina Velika Polana je krajinsko območje s prepoznavnimi
značilnostmi, ki je pomembno na nacionalni ravni. Ohranjanje in razvoj
teh območij se zagotavlja z ustreznim načrtovanjem in programiranjem ter
zavarovanjem. |
(8) Raba
naravnih virov v naravovarstvenih območjih je racionalna. Ohranja se
obnovljivost in kvaliteta, zagotavlja se dolgoročni obstoj in ohranja
biotska raznovrstnost. Kmetijska dejavnost se vzpodbuja tam, kjer niso
prizadete kulturne in simbolne kakovosti krajine ali biotska
raznovrstnost ter naravne vrednote. |
(9)
Prednostna razvojna območja so turistična območja, to so območja z
naravnimi kakovostmi, kulturno dediščino in prepoznavna krajinska
območja. |
6. člen |
(razvojne
potrebe v občini in razvojne potrebe države in regije) |
(1)
Razvojne potrebe občine so naravnane na odpravo slabosti, ki ovirajo
hitrejši razvoj. To so predvsem negativna demografska gibanja, šibak
kadrovski potencial in nizka podjetniška iniciativa. Čeprav se je
brezposelnost zmanjšala je temeljna razvojna usmeritev občine zagotoviti
dodatna delovna mesta v vseh panogah in na vseh možnih področjih ter
nadaljevati trend zaposlovanja. Stalna zaposlitev in kvalitetni pogoji
bivanja bodo ustavili negativne demografske kazalce ter omogočili
izobraževanje. Nova delovna mesta bodo privabila kadrovski potencial
tudi od drugod. |
(2) Cilji
prostorskega razvoja občine so torej: |
–
ohranjanje in zagotavljanje delovnih mest v občini; |
–
povečevanje števila delovnih mest v občini; |
–
ustvariti kvalitetne pogoje bivanja z zagotovitvijo novih bivalnih
površin; |
–
zagotoviti opremljenost vseh naselij z javno gospodarsko infrastrukturo;
|
–
ohranjati prostorsko identiteto naselij; |
–
zagotoviti stavbna zemljišča za nadaljnji razvoj gospodarskih,
centralnih dejavnosti, turističnih, rekreacijskih, okoljskih in
stanovanjskih območij ter vzpostaviti zeleni sistem občine, |
–
izkoristiti neposredno bližino avtoceste, |
–
izkoristiti naravne potenciale za razvoj turizma, |
–
spodbujati razvoj kmetijstva, |
–
ohranjati zavarovana območja, |
–
spodbujati racionalno izrabo naravnih virov in |
–
spodbujati izrabo obnovljivih virov energije. |
(3)
Naselje Velika Polana se bo razvijalo kot središče lokalnega pomena z
vlogo občinskega središča, za kar ima vse prostorske pogoje. Zagotoviti
bo treba le pogoje za sproščen trg stavbnih zemljišč, površin za
individualno stanovanjsko gradnjo je dovolj, primanjkujejo površine za
proizvodne in turistične dejavnosti. Izboljšati je treba bivalne pogoje
v naseljih, kar pomeni predvsem vzdrževanje in dograditev
infrastrukture. Ohranja se tradicionalna struktura naselij, gradnja se
prilagaja tradicionalni arhitekturi. |
(4) Na
širši ravni se oblikujejo atraktivna, enakomerno razmeščena in dostopna
centralna območja, z možnostjo zagotavljanja oskrbnih, storitvenih,
poslovnih, servisnih in drugih centralnih dejavnosti. Glede na to, da
Velika Polana, kot večji lokalni center znotraj občine in v upravni
enoti Lendava že zadovoljujejo tovrstne potrebe, ni potrebe po razvoju
sekundarnih centrov. |
7. člen |
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin) |
(1) Vplivi
in povezave med sosednjimi območji so v pretežni meri na področju
infrastrukturnih ureditev in turizma. Tako preko občine poteka
avtocesta, ki povezuje Madžarsko preko Slovenije še z Italijo, Avstrijo
in Hrvaško. Tovrstna infrastrukturna ureditev povezuje občino z ostalimi
občinami in omogočila tesnejši stik s sosednjimi državami. Prometne
povezave odpirajo tudi možnosti za sodelovanje na gospodarskem področju.
|
(2) Druga
infrastrukturna povezava se načrtuje z novo železniško povezavo Lendava
z Mursko Soboto, ki pa še ni verificirana, zato se koridor varuje in
upošteva pri vseh posegih v prostor. Povezava je v fazi proučevanja
variant, ki potekajo preko Občine Velika Polana. |
(3)
Naslednji infrastrukturni povezavi sta trasi daljnovodnih povezav M.
Sobota–Lendava (110 kV) in Cirkovce–Pince (2 x 400 kV) in sta že
definirani. 110 kV daljnovod poteka po severnem delu občine preko Črnega
loga ob strugi Ledave, 2 x 400 kV pa po južnem delu občine preko
kmetijskih zemljišč. |
(4) Preko
občine poteka magistralni plinovod R 15 (premer 200, tlak 50 bar). Drugi
prenosni plinovod M 9 Lendava–Kidričevo je v načrtovanju. |
(5) Občina
Velika Polana je na področju turizma vključena v državne in meddržavne,
predvsem naravovarstvene projekte. Razvoj tovrstnega turizma, poleg
domačih obiskovalcev, privablja čedalje več obiskovalcev iz drugih regij
Slovenije in tudi Evrope. |
2. Zasnova
prostorskega razvoja občine |
8. člen |
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti) |
(1)
Zasnova prostorskega razvoja se nanaša predvsem na poselitev,
kmetijstvo, turistična območja in gospodarske dejavnosti, za katere je
predvidena sprememba rabe. |
(2)
Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti:
|
–
prednostna območja za razvoj poselitve so vsa naselja, |
–
centralne dejavnosti se razvijajo v centru naselij, |
– razvoj
intenzivne urbanizacije je v občinskem središču in deloma v Mali Polani,
|
– razvoj
proizvodnih in poslovnih dejavnosti se usmerja ob občinsko središče,
|
– v vseh
naseljih se zagotovi oziroma omogoči razvoj manjših servisnih in obrtnih
dejavnosti, |
– razvoj
turističnih dejavnosti se razvija na območju celotne občine,
|
– posebej
se razvijajo znane turistične točke in območja; Copekov mlin, rojstna
hiša Miška Kranjca, obnovljene domačije znotraj naselij, Polanski log –
gozdna učna pot, rastišča močvirske logarice in sibirske perunike,
Velika Polana – Evropska vas štorkelj …, |
– razvoj
kmetijske dejavnosti se ohranja v vseh naseljih, |
– spodbuja
se razvoj dopolnilnih dejavnosti v vseh podeželskih naseljih,
|
– večje
kmetijske proizvodne objekte se usmerja na robove naselij, |
–
intenzivno kmetijstvo se razvija na najboljših kmetijskih zemljiščih,
|
–
revitalizirajo se večja območja močvirnih travnikov (čiščenje zaraščenih
površin, ureditev pašnikov in travnikov ipd.), |
– varuje
se mozaično krajino (živice, solitere, velike in manjše skupine dreves,
drobna parcelna struktura kmetijskih zemljišč ipd.), |
– razvoj
športnih in rekreacijskih dejavnosti se usmerja na že določene površine
v vseh naseljih in tudi na območja izven naselij, |
– naselje
Velika Polana se razvija v družbeni in gospodarski center z okolico,
|
– kolikor
je možno se poselitev načrtuje (občina je v celoti v Naturi 2000 in
EPO), |
– na
naravovarstveno manj občutljivih območjih (izven območij naravnih
vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma
posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območij, pri tem se
upošteva varstvene cilje PosVO SI5000010 Mura), |
– izven
poplavnih območij, katerih ohranitev je nujna za ohranjanje biotske
pestrosti, dosledno naj se upošteva ohranjanje puferske cone priobalnega
zemljišča, |
– pri
načrtovanju širitve poselitvenih območij kakor tudi gradnji objektov
izven poselitvenih območij naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in
ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti še na območjih ohranjanje
habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih in
zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst, pri tem se upošteva varstvene
cilje PosV SI5000010 Mura. |
9. člen |
(omrežje
naselij z njihovo vlogo in funkcijo) |
V Občini
Velika Polana le naselje Velika Polana izpolnjuje upravne, centralne,
oskrbne in druge funkcije, zato je postalo občinsko središče in ohranilo
funkcijo središča ožje lokalne skupnosti. Ostali dve naselji sta
opredeljeni kot podeželska naselja, kjer prevladuje kmetijska dejavnost
z raznimi dopolnilnimi dejavnostmi kot so turizem, obrt, rekreacija ipd.
in bivanju s spremljajočimi dejavnostmi. V vseh naseljih se zadovoljuje
osnovno preskrbo, spodbuja se razvoj turizma in rekreacije ter razvoj
obrti. |
10. člen |
(temeljne
smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) |
(1)
Temeljne smeri prometnega povezovanja se v občini ne spreminjajo. Še
zmeraj ostaja glavna povezava v občini regionalna cesta R3-729. Prometno
je Občina Velika Polana navezana na sosednje občine in pomembnejša
lokalna središča (Lendava, Murska Sobota) le s cestno infrastrukturo.
Glavne prometne smeri so še speljane do Občine Črenšovci in do Občine
Turnišče, kjer je priključek na avtocesto. Tako je občina preko
avtoceste dobro povezana s širšim območjem regije in ostalo Slovenijo
ter s sosednjimi državami. |
(2) Ostale
povezave Občine Velika Polana z ostalimi občinami so predvidene preko
železniške povezave med Mursko Soboto in Lendavo ter tudi preko vse
ostale načrtovane gospodarske javne infrastrukture: daljnovod 110 kV M.
Sobota–Lendava, daljnovod 2 x 400 kV Cirkovce–Pince in obstoječi ter
načrtovani plinovodi. |
11. člen |
(posebna
območja, prepoznavne kvalitete in vrednote) |
(1) Na
območju Občine Velika Polana je evidentirano ekološko pomembno območje
Mura – Radmožanci in Natura 2000. Na območju občine se nahaja velik
delež naravnih vrednot, in sicer Polanski log in močvirni travniki s
svojo biosfero. Območja se varujejo, kljub temu pa predstavljajo
potencial za razvoj turizma. Območja nelegalnih kopov (opuščene
gramoznice), so predvidene za sanacijo (brez izkoriščanja mineralnih
surovin) v rekreacijske in turistične namene. |
(2) V
občini ni pridobivalnih prostorov za gospodarsko pridobivanje mineralnih
surovin. Celotni občinski prostor sodi v območje raziskovalnega prostora
za nafto, zemeljski plin in geotermično energijo imenovan Murska
depresija. |
(3) Na
območju Občine Velika Polana je raziskovalni prostor in pridobivalni
prostor za katerega je država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje
mineralnih surovin. Skrajni jugovzhodni del območja Občine Velika Polana
leži znotraj območja pridobivalnega prostora Murska depresija. Celotno
območje Občine Velika Polana leži znotraj območja raziskovalnega
prostora Murska depresija. Ostala območja na katerih so bila izvedena
nezakonita rudarska dela (brez koncesije za izkoriščanja mineralnih
surovin) so nelegalni kopi. |
(4)
Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine.
V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na
novih območjih bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z
osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih
surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti
občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). |
3. Zasnova
gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena |
12. člen |
(prometna
infrastruktura) |
(1) Glavna
povezava v občini regionalna cesta R3-729, ki se navezuje na avtocesto.
Občinske ceste so lokalne ceste in javne poti in povezujejo naselja v
občini. Občina načrtuje postopno rekonstrukcijo in obnovo vseh cest.
Država načrtuje rekonstrukcijo regionalne ceste R3-729. Uredijo se
pločniki predvsem v občinskem središču. Za povezovanje posameznih
območij v naselju, predvsem znotraj novih stanovanjskih con, ki se
povežejo z ostalim delom naselja, se načrtujejo nove lokalne cestne
povezave. Prav tako se uredijo nove cestne povezave lokalnega značaja
med naseljem in bodočo proizvodno cono. |
(2)
Predvidena je ureditev tematskih poti, ki bodo potekale med turističnimi
točkami znotraj Občine Velika Polana. Glede na razvijajočo se turistično
dejavnost v občini in širšem območju regije je v občini zasnovana mreža
turističnih in rekreacijskih poti izven koridorjev državnih in lokalnih
cest. K obstoječim se načrtujejo manjše ali nove povezave turističnih,
rekreacijskih pešpoti, ipd. in sicer po celotnem območju občine.
Obstoječe in urejene se sproti vzdržujejo. |
(3)
Kolesarske poti potekajo po ali vzporedno s obstoječimi cestami in
potmi. Zaradi porasta prometa po lokalnih in državnih cestah, ki so
posredno ali neposredno povezane z avtocesto, se načrtuje ureditev
ločenih kolesarskih poti ob regionalnih cestah. V prihodnje je
načrtovana izvedba kolesarskih poti med preostalimi naselji v občini z
občinskim središčem oziroma naseljem Velika Polana in kolesarska
povezava z regionalnimi kolesarskimi potmi. |
(4) Javni
potniški promet je v upadanju, po potrebi se vzpostavi lokalne povezave
s sosednjimi občinami in regionalnimi centri. Spodbuja se večja gostota
javnih prevozov, zagotovi se naj varen dostop do avtobusnih postajališč,
kot so hodniki za pešce, prehodi za pešce ipd., avtobusna postajališča
se dodatno opremijo (horizontalna signalizacija, ureditev nadstreškov,
voznih redov itd.). |
13. člen |
(elektronske komunikacije) |
(1) Občina
na svojem območju spodbuja razvoj telekomunikacijskega omrežja za
vključitev najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Spodbuja
se tudi povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih
omrežij. |
(2) Na
področju fiksne telefonije Občina Velika Polana želi posodobiti in
povečati pokritost telekomunikacijskega omrežja na območju občine in
tako omogočiti vnos vseh signalov. Predvidena je izgradnja optičnega
krajevnega omrežja z ostalim optičnim omrežjem. Občina Velika Polana
spodbuja razvoj in vgradnjo novih elektronskih komunikacij na območju
občine. |
(3)
Območje občine je solidno pokrito tudi s signali mobilne telefonije.
Omogoča se gradnja brezžične telefonije na območju občine v skladu s
prostorskimi izvedbenimi pogoji. |
14. člen |
(energetski potenciali) |
(1) Ob
povečanju obremenitev z električno energijo in ob potrebah po dodatni
moči, se na posameznih območjih zgradijo nove transformatorske postaje s
pripadajočim omrežjem. Potrebe se preverijo pred izdelavo dokumentacije
in na podlagi programa opremljanja stavbnih zemljišč. Skladno s
potrebami po novi odjemni moči se lahko pričakuje tudi izgradnje
kabelskih interpoliranih postaj z možnostjo dvostranskega napajanja. Po
območju Občine Velika Polana je vzporedno z daljnovodom 2 x 110 kV
Ljutomer–Lendava načrtovan še daljnovod 2 x 400 kV Cirkovce–Pince, za
katerega sprejet državni prostorski načrt. Vsi enosistemski daljnovodi
se rekonstruirajo na dvosistemske. |
(2) Pri
načrtovanju v prostoru se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih
virov energije, predvsem geotermalno energijo in energijo biomase.
Toplotna energija, pridobljena s črpanjem geotermalne vode se uporabi
predvsem v kmetijstvu, turizmu in za ostale potrebe. Med realne možnosti
izkoriščanja energije obnovljivih virov lahko omenimo tudi koriščenje
sončne energije. Nadaljnja možnost koriščenja obnovljivih virov energije
bi bila proizvodnja bioplina, saj se je tu ohranila poljedelska in
živinorejska proizvodnja. Občina spodbuja razvoj in koriščenje vseh vrst
alternativnih virov energije. |
(3) Preko
občine poteka magistralni plinovod R15 (premer 200, tlak 50 bar). Občina
spodbuja izvedbo priključkov v vseh naseljih. Pri načrtovanju se
upošteva prenosno plinovodno omrežje z omejitvami v pripadajočem
nadzorovanem oziroma varnostnem pas. |
15. člen |
(vodooskrba) |
(1) Vsa
naselja v Občini Velika Polana so oskrbovana s pitno vodo iz krajevnega
vodnega zajetja v Veliki Polani. Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s
pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in
spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Kolikor vodno zajetje v
Veliki Polani ne bo vključeno v širši vodooskrbni sistem, se ga ohrani
za lokalne potrebe kot rezervni vir ali kot požarna voda. |
(2) Zaradi
ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov se dejavnosti umešča na
območja najmanjše ranljivosti ter s tako tehnološko prilagodljivostjo
rabe, da se ohranjata kvaliteta in količina podzemnih voda. Poselitev se
praviloma načrtuje tam, kjer je možno brez večjih posegov zagotoviti
ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. |
(3) Za
vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin
ali podzemnih voda se pridobi vodna pravica na podlagi vodnega
dovoljenja ali koncesije. |
(4)
Spodbuja se povezovanje vodooskrbnih sistemov v bolj racionalne,
učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. V ta namen tudi Občina
Velika Polana sodeluje pri pripravi regionalne zasnove vodooskrbe
Pomurja. |
(5) Na
območju Občine Velika Polana se nahajata vplivni vodovarstveni območji
obe cona 3 vodnega zajetja Kapca in Gaberje – Gornji Lakoš. 3 cona
Gaberje – Gornji Lakoš se nahaja na poselitvenem delu naselja Velika
Polana. Vsa območja se varuje v skladu z veljavnimi odloki oziroma
predpisi o varovanju vodnih virov. |
(6) Občina
Velika Polana ima obstoječe črpališče pitne vode, kateri bo služil kot
rezervni vir in za katerega je podala predlog za zavarovanje. |
16. člen |
(čiščenje
in odvajanje odpadnih voda) |
(1)
Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti
usklajeno s področnimi predpisi o varstvu voda in predpisi s področja
varstva okolja. |
(2) V
primeru povečanih potreb po čiščenju komunalnih odplak se po potrebi
ustrezno povečajo obstoječe čistilne naprave. |
(3)
Padavinska voda se zbira ločeno in se čim dalj zadrži na mestu, kamor je
padla. Odvaja se ločeno in se prioritetno spelje v tla na ožji lokaciji
ali se spelje v površinske odvodnike. |
17. člen |
(ravnanje
z odpadki) |
(1) Občina
zagotavlja ločeno zbiraje odpadkov na izvoru ter spodbuja recikliranje
in ponovno uporabo nekaterih ločeno zbranih snovi. Predvsem so to
odpadki, ki se lahko uporabijo kot biomasa za proizvodnjo energije iz
obnovljivih virov. |
(2) Za
nove dejavnosti, katerih posledica so nove količine zbranih in
skladiščenih odpadkov mora občina zagotoviti zadostno število zabojnikov
za odlaganje odpadkov.Zbiranje in skladiščenje odpadkov mora biti
izvedeno skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi in na način, da ni
ogroženo človekovo zdravje in brez uporabe postopkov in metod, ki bi
čezmerno obremenjevali okolje. |
(3)
Izvajati se mora ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastajanja in
njihovo skladiščenje. Odpadke, ki so namenjeni za predelavo ali
odstranjevanje, je treba skladiščiti ločeno od ostalih odpadkov in z
njimi ravnati tako, da izpolnjujejo zahteve za predvideni način
predelave ali odstranjevanja. Skladiščenje ločeno zbranih odpadkov je
dovoljeno le v za to namenjenih in v skladu s predpisi urejenih
objektih. |
(4)
Nevarni odpadki, ki se zbirajo ali skladiščijo, njihova embalaža ali
zabojniki morajo biti označeni skladno s predpisi, ki urejajo
označevanje nevarnih snovi. |
(5)
Povzročitelj odpadkov, pri katerem v enem koledarskem letu nastane
najmanj 150 ton odpadkov ali najmanj 200 kilogramov nevarnih odpadkov,
mora imeti načrt gospodarjenja z odpadki. |
18. člen |
(vodno
gospodarstvo) |
(1) V
Občini Velika Polana je večji potok Ledava, ki je 1. reda in Črnec, Črni
potok in Libovija, ki so vodotoki 2. reda ter nekaj manjših vodotokov.
Vodne površine so še nelegalni kopi (opuščene gramoznice), ki se jih
sanira (brez izkoriščanja mineralnih surovin) v rekreacijske in
turistične namene. Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in
turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo
v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter
krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju v prostoru se kot
omejitev upošteva naravne procese. Na poplavnih območjih se ne načrtuje
prostorskih ureditev in vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.
|
(2) Na
področju vodnega gospodarstva občina načrtuje čiščenje in ureditev
manjših vodotokov in površinskih odvodnikov, ki niso v pristojnosti
države zaradi zagotovitve poplavne varnosti in možnosti odvoda
padavinskih voda iz naselij. |
19. člen |
(načrtovanje gospodarske javne infrastrukture na zavarovanih območjih
narave) |
(1)
Gospodarsko javno infrastrukturo naj se načrtuje izven naravovarstveno
občutljivih območij (izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših
delov ekološko pomembnih območij oziroma posebnih in potencialnih
posebnih varstvenih območij). |
(2) Pri
načrtovanju ali gradnji gospodarskih con naj se zagotavlja varstvo
naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ohranja naj se
celovitost oziroma naj se vzpostavlja prehodnost prostora za prosto
živeče živali (upoštevati mesta najpogostejših prehodov živali in z
ustreznimi tehničnimi rešitvami zagotavljati prehodnost). |
(3)
Gospodarsko javno infrastrukturo naj se načrtuje izven poplavnih
območij, katerih ohranitev je nujna za ohranjanje biotske pestrosti,
dosledno naj se upošteva ohranjanje puferske cone priobalnega zemljišča. |
20. člen |
(načrtovanje gospodarske javne infrastrukture na zavarovanih območjih
kulturne dediščine) |
Pri
načrtovanju zasnove gospodarske javne infrastrukture je potrebno
zagotoviti, da je le-ta v prostor umeščena tako, da ne prizadene
varovanih vrednot in materialne substance dediščine ter da se hkrati
zagotovi tudi njena prostorska integriteta. Gospodarska javna
infrastruktura ima lahko zaradi svojih praviloma večjih dimenzij
večplastne prostorske posledice, zato je treba ob izdelavi presoj vpliva
na dediščino upoštevati tudi prostor izven zarisanih območij varovanja.
Zahtevnost varstva je odvisna od pomena dediščine in od prostorskih
značilnosti širšega prostora. Osnovne usmeritve za izvajanje varstva so:
|
–
infrastrukturne sisteme načrtovati tako, da je zagotovljeno ohranjanje
kulturne dediščine; |
– v
največji možni meri varovati dediščino na mestu samem, kar pomeni, da se
večji infrastrukturni posegi (če je le možno) dediščini načeloma
izogibajo; |
–
komunalni in drugi infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno
(razen, če gre za poseg na arheološko najdišče in če se s predhodnimi
raziskavami izkaže, da poseg ni možen); |
– varovati
prostorsko oziroma vizualno integriteto kulturnih spomenikov (locirati
večje objekte gospodarske infrastrukture izven pomembnejših prostorskih
vizur); |
–
načrtovati posege v prostor tako, da se zagotavlja integriteta večjih
odprtih površin (varovanje vplivnih območij spomenikov pred posegi, ki
zmanjšujejo njihovo zgodovinsko in prostorsko pričevalnost);
|
– antenske
naprave na objektih in v območjih nepremične kulturne dediščine ne smejo
spreminjati ali razvrednotiti njihovega pomena in njene prostorske
pojavnosti – posebno pozornost posvetiti lociranju baznih postaj
brezžične telefonije; |
– objekte
in naprave je načeloma dopustno načrtovati tudi v obstoječih vodnih
pregradah za druge namene, če so posegi skladni z zahtevami varstva
kulturne dediščine; |
– prosto
stoječe električne omarice v varovanih območjih niso sprejemljive. |
4.
Določitev okvirnih območij naselij in razpršene poselitve |
21. člen |
(določitev
okvirnih območij naselij in razpršene poselitve) |
(1)
Območja naselij so definirana z mejami, povzetimi iz prostorskih
sestavin planov Občine Velika Polana, ki so na nekaterih mestih
korigirane glede na dejansko stanje, glede na načrtovane širitve
naselij, glede vključitve prostih vrzeli med poselitvijo ali vključitve
ali izbrisa robnih parcel posameznega naselja. Naselja Velika Polana,
Mala Polana in Brezovica vključno s svojimi zaselki so strnjena obcestna
gručasta naselja. |
(2)
Okvirna območja naselij poleg obstoječih območij znotraj meja stavbnih
zemljišč obsegajo tudi površine, ki predstavljajo potencialna območja
širitve naselij. |
(3)
Območja razpršene poselitve so posamični objekti in skupine objektov v
manjšem številu, ki so povezana z matičnim naseljem in od roba naselja
nekoliko odmaknjena, imajo pretežno bivalno funkcijo, kjer so nekdaj
bile ali so še kmetije ter se funkcijsko in prostorsko navezujejo na
osnovno naselje. Vsa območja razpršene poselitve so opremljena z vso
osnovno javno gospodarsko infrastrukturo kot matično strnjeno naselje. |
5.
Usmeritve za prostorski razvoj občine |
22. člen |
(usmeritve
za razvoj poselitve) |
(1) Razvoj
naselij vključuje notranji razvoj, prenovo in širitev. V Občini Velika
Polana je razvoj vseh naselij usmerjen v notranji razvoj, to je
zapolnitev nezazidanih stavbnih zemljišč v vrzelih ob cestni pozidavi.
Proste vrzeli so pretežno namenjene za gradnjo individualnih
stanovanjskih hiš. |
(2)
Posamezni objekti, predvsem tisti, ki so pod režimom varovanja objektov
stavbne dediščine v vseh naselij se obnovijo ali uredijo na novo v
skladu s kulturno varstvenimi pogoji. Prenova v naseljih je omejena le
na prenovo gospodarske javne infrastrukture. |
(3)
Širitev naselja je predvidena za namene ureditve gospodarskih in
turističnih dejavnosti. Za stanovanjsko gradnjo je predvideno
zapolnjevanje vrzeli med obstoječo pozidavo in zapolnjevanje prostih
tamponov med obcestno pozidavo, pod pogojem, da je do parcele urejena
komunalna infrastruktura in da ima parcela urejen dostop z javne ceste
in da gre za funkcionalno zaokrožitev meje naselja in racionalno izrabo
javne gospodarske infrastrukture. |
23. člen |
(usmeritve
za razvoj dejavnosti po naseljih) |
(1)
Razporeditev dejavnosti izhaja iz obstoječe namenske rabe zemljišč in
naravnih danosti posameznega območja. Njihov razvoj pa je vezan predvsem
na težnje prostorskega razvoja občine in se bodo usmerjale v prostor v
skladu z osnovno in podrobno namensko rabo površin. Podeželska naselja
bodo še dalje ohranjala značilen preplet kmetij, bivanja, storitev in
drugih dejavnosti (npr. turizma, dopolnilnih dejavnosti …). |
(2)
Srednje velike obrti znotraj posameznih naselij niso opredeljene kot
območja za gospodarske dejavnosti in so sestavni stanovanjskih površin
ali kot površine s kmetijami z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju.
Gospodarske dejavnosti ter večje obrtne dejavnosti se umeščajo na robove
naselij. Znotraj Velike Polane sta dva nekoliko večja proizvodna
objekta, ki sta opredeljena kot površine namenjene za proizvodne
dejavnosti in kot centralne dejavnosti. |
(3)
Gradnja izven poselitvenih območij je možna, kadar gre za gradnjo
objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, za
upravljanja voda, za potrebe športa in rekreacije, pridobivanja energije
in izkoriščanje drugih naravnih virov, za varnost državljanov in
njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami in za potrebe javne gospodarske infrastrukture. Pri tem se
upošteva javna korist in možnost komunalne opreme brez večjih stroškov.
Gradnja izven poselitvenih območjih ne sme povzročiti škodljivih vplivov
na okolje in ne sme ogrožati biotske raznovrstnosti ter kakovosti
naravnih virov. |
24. člen |
(usmeritve
za urbanistično oblikovanje naselij) |
(1) V vseh
naseljih se ohranja značilna obcestna pozidava z upoštevanjem zaporedne
pozidave: ob cesti stanovanjski objekti, v notranjosti gospodarski
objekti. Ohranja se rastoča domačija, zato se omogoči nadaljnja gradnja
gospodarskih objektov in pritiklin v ozadju naselij. Oblikovanje novih
objektov naj vključuje elemente stavbne dediščine območja Občine Velika
Polana. V drugi vrsti je gradnja možna pod pogojem, da si investitor
zagotovi osnovno komunalno opremo (vodovod, kanalizacijo, elektriko in
samostojni dostop). Ohranjanja se obcestna razvejana gradnja, ki se
zaokrožuje in zapolnjuje na mestih kjer je gruča ali obcestna pozidava
prekinjena ali nezadostno izkoriščena (enostranska obcestna pozidava).
Zeleni tamponi znotraj gručaste pozidave, ki je prepoznavna identiteta
vseh krajev v Občini Velika Polana se ohranja. Na nekaterih takih
območjih bo možna gradnja po izdelavi OPPN-jev, ki bodo z oblikovanjem
sledili morfologiji naselja. Ohranja se parcelacija, ki je pravokotna na
dovozno cesto. |
(2) Velika
Polana je razpotegnjeno gručasto naselje z večjim gručastim jedrom ob
potoku Črncu. Po podrobni namenski rabi je jedro naselja namenjeno
stanovanjem in centralnim dejavnostim. Dotrajani objekti se obnovijo ali
nadomestijo z novimi, pri čemer se upošteva ulična gradbena linija in
višinski gabarit, ki pretežno sledita obstoječemu. Z novogradnjami se
ohranja značilna zazidava ob ulični gradbeni liniji. Višji gabariti se
dovolijo na območju centralnega dela naselja in se prilagodijo višinam
obstoječih zgradb, ob obstoječih objektih višjih etažnosti in na
območjih proizvodnih in turističnih dejavnosti. |
6.
Usmeritve za razvoj v krajini |
25. člen |
(usmeritve
za razvojna območja) |
(1) Razvoj
v krajini se usmerja v razvoj dejavnosti, ki temeljijo na naravnih
potencialih. Razvoj v krajini na območju Občine Velika Polana je
usmerjen predvsem v razvoj turističnih območij in razvoj kmetijstva. V
obeh panogah se izkoristijo naravne danosti ob upoštevanju osnovne
namenske rabe zemljišč in upoštevanju varstvenih režimov. |
(2)
Kmetijska dejavnost se pretežno izvaja kot poljedelstvo. Občina spodbuja
poljedelstvo in pridelavo pod rastlinjaki z namakanjem in z ogrevanjem z
geotermalno vodo ali drugim virom. Občina prav tako spodbuja
vzpostavitev pašne živinoreje, na močvirnem območju, ki se zarašča.
|
(3)
Izvajanje kmetijskih dejavnosti naj se načrtuje tako, da se zagotavlja
varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, pri tem
se upošteva varstvene cilje PosVO SI5000010 Mura. Spodbuja naj se naravi
prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava).
Na habitatnih tipih travišč naj se spodbuja rabo zaraščajočih se
kmetijskih površin na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot
in območja biotske raznovrstnosti. Na večjih kmetijskih površinah se
ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo mejniki, živice, gozdni otoki ali
vodna telesa. Kmetijske dejavnosti ob vodotokih naj se izvajajo na
način, da se dosledno upoštevajo omejitve na priobalnem zemljišču. Deli
varovanih območij, ki so hkrati opredeljeni kot botanične, zoološke ali
ekosistemske naravne vrednote, naj se izvzamejo iz območij agrooperacij.
|
(4) Večja
strnjena gozdna površina je Polanski log z lesnoproizvodno funkcijo, ki
ima tudi pomembno ekološko in socialno funkcijo. Ostale gozdne površine
so pretežno ostanki gozdov in zaraščajoče kmetijske površine v kmetijski
krajini, predvsem na močvirnih travnikih, kjer je značilna prepletajoča
dejavnost. V gozdovih se ohranjajo ekološka, socialna in proizvodna
funkcija, ohranja se vse gozdne površine (zaplate, obmejki, biokoridorji
v kmetijski krajini). Spodbuja se njihovo varovanje in hkrati vključuje
v turistično ponudbo. |
(5)
Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov (npr. gozdne
prometnice, protipožarne preseke) mora zagotavljati varstvo naravnih
vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ohranja naj se sklenjenost
gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na
ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo. V območjih
koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost
njihovih populacij se ohranja gozdove (in druge oblike naravnih prvin) v
čim bolj naravnem stanju. |
(6)
Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in
obvodnih zemljiščih naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in
ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obsega poplavnih območij ali odtočnih
režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno naj se zagotovi
ustrezno nadomestitev teh površin. Načrtuje naj se ohranitev rokavov in
vlažnih depresij. Vodna infrastruktura naj se načrtuje tako, da se
omogoča delovanje ravnih procesov na vodah in ob njih. Regulirani
vodotoki naj se vzdržujejo tako, da se omogoči obnova naravnih procesov
ali izboljšuje njihovo hidromorfološko stanje. Preprečuje naj se
onesnaževanje voda z ustreznimi prostorskimi in tehničnimi rešitvami,
onesnažene vodotoke oziroma njihove dele naj se ustrezno sanira.
|
(7)
Območja z naravovarstvenim statusom zajemajo celotno občino in
prekrivajo tudi naselja in njihove dele. Predvidena je revitalizacija
večjih območij močvirnih travnikov na območju občine, in sicer ob
avtocesti, kjer so določena območja nadomestnih habitatov (nadomestni
habitat – Gospodsko v k.o. Brezovica in nadomestni habitat Hotiška
gmajna v k.o. Mala Polana). |
(8) Na
območju Občine Velika Polana se razvijajo turistične točke, ki so že
uveljavljene oziroma znane in urejene (Copekov mlin, gozdna učna pot,
Sabolova domačija …) ter nove, ki dopolnjujejo obstoječe. V odprti
krajini se urejajo tematske poti z namenom predstavitve naravne in
kulturne krajine. Znotraj naselja se vzpodbujajo obnove zapuščenih
domačij in se jih vključuje v turistično ponudbo. Naravne ali kulturne
znamenitosti Občine Velika Polana se med sabo povežejo s turističnimi
(kolesarskimi in peš) potmi ter opremijo s potrebno infrastrukturo.
|
(9) Pri
načrtovanju območij turizma in rekreacije naj se zagotavlja varstvo
naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Spodbuja naj se
razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in
dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi. V območjih z naravnimi
kakovostmi naj se načrtuje prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike
turizma in rekreacije v naravnem okolju. Spodbuja se prostočasne
dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture. Naravne
vrednote se vključujejo v turistično ponudbo z upoštevanjem omejevanja
obiska v skladu s predpisi varstva narave (pravilnik o določitvi in
varstvu naravnih vrednot). |
(10) Pri
razvoju krajin je treba upoštevati splošna določila varstva krajine s
poudarkom na naslednjih usmeritvah: |
–
ohranjanje kulturne dediščine v prostoru – kulturne krajine in
kakovostnih prostorskih struktur, ki ustvarjajo prepoznavnost krajine;
|
–
ohranjati kulturni in simbolni pomen ter doživljajsko vrednost krajine,
ki jo predstavljajo pestra kulturna krajina, arheološka, stavbna in
naselbinska dediščina; |
–
ohranjati kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega vzorca ter
krajinskega merila; |
–
ohranjati strukturo urejenost prostora, način povezave z naselbinsko
dediščino, ohranitev značilnega stika naselij in odprte krajine ter
zgodovinski razvoj območja; |
–
ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in
morfologijo; |
–
ohranjati vidno privlačne dele krajine, vedut oziroma kvalitetnih
pogledov na naselja ter s tem prostorsko oziroma vizualno integriteto
dediščine; |
– pogled
dediščine upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako
drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega,
kulturnega in socialnega pomena; |
–
pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturnega in
zgodovinskega okolja z dediščino ter omejevati ali preprečevati tiste,
ki jih načenjajo; |
– na
območju kulturne dediščine ali spomenikov ter njihovih vplivnih območij
vzpodbujati dejavnosti, ki krepijo prepoznavnost območij kulturne
dediščine; |
– v
kmetijskem in gozdnem prostoru upoštevati varstvene usmeritve in pogoje
predvsem z vidika varstva arheološke dediščine in dediščinske kulturne
krajine; |
–
upoštevati kulturno pomembne pojavne oblike naravnih prvin (voda,
reliefa, vegetacije); |
–
izogibati se izkoriščanju naravnih surovin v območjih in v vplivnem
območju enot kulturne dediščine; |
–
izogibati se gradnji večjih infrastrukturnih objektov v območju
pomembnih prostorskih vizur; |
–
ohranjati oziroma revitalizirati (renaturirati) naravne krajinske
prvine; |
–
upoštevati izdelane raziskave s področja krajinskih, arhitekturnih in
etnoloških regij ter ustrezne predpise s področja varstva kulturne
dediščine; |
–
upoštevati varstvene režime za posamezna področja kulturne dediščine;
|
–
zagotavljati integriteto večjih odprtih površin ter urejati večja
krajinska območja s celovitimi prostorskimi dokumenti. |
(11) V
vseh naseljih so že urejena rekreacijska območja kot zelena igrišča s
pripadajočimi objekti. Ob vseh igriščih je načrtovana dodatna komunalna
oprema ali gradnja spremljajočih objektov. V Veliki Polani se kot
rekreacijska površina uporabljajo tudi šolska igrišča, ki se jih po
potrebi poveča. |
(12) Nova
območja nelegalnih kopov za izkoriščanje proda in peska (gramoza)
oziroma »gramoznice« se na območju Občine Velika Polana ne pojavljajo.
Obstajajo trije manjši nelegalni kopi (opuščene gramoznice), ki so
predvideni za sanacijo (brez izkoriščanja mineralnih surovin). |
26. člen |
(posebna
območja) |
(1)
Posebna območja, ki so v Občini Velika Polana opredeljena kot kvalitetna
in vredna območja, so območja varstva narave in območja kulturne
dediščine. V teh območjih se ohranja obstoječe stanje, se jih v največji
meri ohranja ali načrtuje v skladu z zahtevanimi režimi. |
(2) Z
načrtovanjem se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih
struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (mejice,
osamelci, gozdni pasovi), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se
prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih vrst, pri tem se upošteva
varstvene cilje PosVO SI5000010 Mura. V varovalnih gozdovih se ne
dopušča posegov v podtalje ali vegetacijo, kadar bi to zavrlo ali
občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne zarasti. |
(3)
Krajine se varuje tako, da se: |
– ohranja
naravno prvobitnost in fiziografsko delovanje reke in manjših vodotokov
v poplavnem svetu, |
– ohranja
obseg in kakovost ravninskih gozdov (Polanski log), |
– ohranja
mokrišča in travinje v dolinah in v ravnini (Dolinsko), |
– ohranja
linearne vegetacijske člene in posamezna drevesa, |
– ohranja
polikulturno kmetijstvo in parcelno zgradbo, |
– ohranja
tipične značilnosti poselitve v načinu gradnje in tradicionalne
razmestitve objektov v prostoru; v ravnini obcestna gradnja.
|
(4) Del
Polanskega loga je po Uredbi o varovalnih gozdovih in gozdovih s
posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09) opredeljen
kot gozdni rezervat z poudarjeno raziskovalno funkcijo. To so gozdovi,
ki so zaradi svoje razvojne faze in dosedanjega razvoja izjemno pomembni
za raziskovanje, proučevanje in spremljanje naravnega razvoja gozdov,
biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter kulturne
dediščine. |
(5) Z
načrtovanjem prostorskih ureditev v krajini in pri izvajanju kmetijske
dejavnosti se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih
struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno
stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov
ogroženih vrst. Spodbuja se kmetijsko rabo zaraščajočih se kmetijskih
površin, ohranja in ponovno se vzpostavi obmejke, živice in gozdne
otoke. Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih
ekosistemov, ohranja se gozdne površine na kmetijskih območjih. Ohranja
se priobalni pas vodotokov in vodnih površin. |
(6) Pri
zasnovi krajine se ohranja kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega
vzorca ter krajinskega merila. Dejavnosti se usmerja tako, da se ohranja
kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko
in časovno kontinuiteto. |
27. člen |
(usmeritve
za razvoj območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
območij zaščite in reševanja ter območij za obrambo) |
(1)
Ogrožena območja zaradi poplav oziroma območja, kjer je treba
zagotavljati varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so poplavna
območja ob potokih Ledava, Črnec, Črni potok in Libovija. Ob Lendavi je
izgrajen obrambni nasip in se ga po potrebi sanira. Podatki o poplavnih
območjih so podatki iz javnih evidenc in se jih obvezno uporabi pri
občinskem prostorskem načrtu. Območje okrog Ledave je po namenski rabi
kmetijsko in gozdno zemljišče in zanj ni predvidena sprememba rabe.
Torej v območju niso predvideni gradbeni posegi, za katere bi območje
predstavljalo nevarnost. Poplavna območja segajo ob potoku Črnec v
naselje Veliko Polano. Na poplavnih območjih se prepove vse dejavnosti
in vse posege, ki imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in
priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. Glede na
stopnjo ogroženosti so lahko dopustni posegi, ki izhajajo iz podrobnejše
namenske rabe ter posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim
delovanjem voda in posegi, ki izhajajo iz osnovne kmetijske in gozdne
rabe zemljišč. Na območju poplav iz Hidrološko-hidravlične presoje in
kart poplavne nevarnosti za določitev poplavnih območji potoka Črnec –
novelacija kart, Ljubljana, junij 2013 se dejavnosti izvajajo v skladu z
omilitvenimi ukrepi. Z ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in
vodnega režima oziroma se zagotovi izravnalne ukrepe. Ohranja se
retencijske sposobnosti območja in zagotavlja njihovo ponovno
vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje retencijskih površin je
možno ob zagotovitvi nadomestnih površin in izvedbi izravnalnih ukrepov.
Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se
načrtuje tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne
poslabšujeta stanje voda in vodni režim. |
(2) Zaradi
ohranjanja ustreznih inundacijskih površin je potrebno območje naselja z
okolico oziroma os SZ–JV še vedno ohranjati kot poplavno površino
(predvsem JV del, ki že pri nizkih pretokih predstavlja zadrževalni
prostor) in se izogibati nasutjem in umeščanju objektov, ki ovirajo
poplavne tokove in vodi jemljejo razlivni volumen. Kolikor se posega v
ta prostor je potrebno zagotoviti odvzete volumne. Zato se za dolgoročno
zagotavljanje poplavne varnosti v Občini Velika Polana širitev razvoja
dejavnosti prednostno usmerja izven izračunanih poplavnih območij in na
že poseljena območja, ki ležijo na osi SV–JZ. Kolikor se želi izvajati
nadaljnji razvoj občine na območju osi SZ–JV, je potrebno nove
dejavnosti načrtovati na način, da se izogibamo utesnjevanju vodotoka,
ki ima za posledico ozka grla in sekundarne poplavne tokove zato je
potrebno pri novih posegih upoštevati vsaj tri načela, in sicer:
|
– pustiti
prosto pot obstoječim poplavnim tokovom, |
–
izogibati se masovnemu širjenju dejavnosti in gradnji objektov znotraj
poplavnih območij, |
–
nadomeščanje izgubljenih volumnov. |
(3) Kljub
temu, da je obstoječa gradnja je po večini dvignjena nad 100-letno vodo,
so nekateri objekti poplavljeni, zato je na analiziranem območju
potrebno zagotoviti strokovno podprtega procesa individualne zaščite
posameznih izpostavljenih objektov. Zagotoviti se mora tudi sprotno
čiščenje struge vodotoka, ki mora biti usklajeno z naravovarstveno
službo. Dolgoročno pa se mora izvesti analizo celotnega povodja Črnca s
čimer bi bili definirani najbolj primerni ukrepi za izboljšanje
poplavnosti celotnega območja. |
(4) Občina
ima v načrtu zaščite in reševanja definirano območje za ruševine, in
sicer na prostih površinah ob čistilni napravi (v EUP MP 6), in sicer na
območje izven poplavne nevarnosti oziroma preostale poplavne nevarnosti.
Posebnih območij za množične pokope občina ne definira, saj so v občini
tri pokopališča, ki zagotavljajta dovolj prostora v primeru potrebe po
množičnih pokopih. Tudi območij za pokop kadavrov v občini ni, v primeru
večjega pomora živali je določeno zbirno mesto na območju čistilne
naprave, od koder se jih odvaža na farmo Nemščak. Prostori za zbiranje
ljudi in namestitev v primeru nesreče so v osnovni šoli Velika Polana.
|
(5) V
občini ni erozijskih območij ali območij, ogroženih zaradi škodljivega
delovanja voda, tudi industrijskih območij, ki so potencialna območja
tveganj industrijskih nesreč, ni. |
(6) V
Občini Velika Polana ni objektov ali območij za potrebe obrambe. V
primeru načrtovanja nove in nadomestne infrastrukture za potrebe obrambe
naj se zagotavljajo varnostni odmiki od naravovarstveno občutljivih
območij (izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov
ekološko pomembnih območij oziroma posebnih in potencialnih posebnih
varstvenih območij). Načrtovanje naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot
in ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
7.
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
28. člen |
(usmeritve
za določitev namenske rabe zemljišč) |
(1)
Osnovna namenska raba zemljišč je povzeta iz prostorskih sestavin planov
Občine Velika Polana, dopolnjena z novimi spremembami namenske rabe.
Deli se na stavna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča,
vodna zemljišča in območja drugih zemljišč. |
(2)
Stavbna zemljišča so vsa zemljišča v poselitvenih območjih, to je v
strnjenih naseljih, zaselkih in območjih posamičnih objektov. V
izvedbenem delu prostorskega načrta se območja osnovne namenske rabe
delijo na podrobnejšo namensko rabo glede na pretežnost rabe. Pri tem se
upoštevajo naslednje usmeritve: |
– naselja
se opredelijo kot podeželska naselja z možnostjo ohranitve kmetijske
dejavnosti; |
– v
naselju Velika Polana se podrobnejša namenska raba določi z upoštevanjem
obstoječe namembnosti površin, pri tem se upošteva možnost razvoja
urbanega centra naselja; |
–
proizvodne, obrtne, poslovne in druge dejavnosti se usmerjajo ob rob
naselja Velika Polana; |
– posebej
se opredelijo območja namenjena rekreacijski in turistični dejavnosti.
|
(3)
Kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, območja voda in območij drugih
zemljišč se povzame iz prostorskih sestavinah planov Občine Velika ter
smernic in strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora. |
8.
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
29. člen |
(usmeritve
za določitev prostorskih izvedbenih pogojev) |
(1)
Prostorski izvedbeni pogoji določajo dopustne posege in pogoje za
njihovo izvedbo po posameznih EUP glede na osnovno in podrobnejšo
namensko rabo. EUP se določi glede na značilnosti prostora. |
(2) Pri
določanju pogojev za posege v prostor s upošteva objekte in območja
kulturne dediščine in območja varstva narave ter druge režime. |
30. člen |
(koncept
razvoja naselja Velika Polana) |
(1)
Koncept prostorskega razvoja občinskega središča: |
– V
območjih za stanovanja je treba zagotavljati kvalitetno zasnovo
stanovanjske zazidave, s primerno gostoto in zadostnimi javnimi odprtimi
površinami, ki omogočajo razmestitev objektov in ureditev površin za
kvalitetno bivalno okolje in ki vzpodbujajo socialne stike. |
Omogočena
mora biti dostopnost do vseh potrebnih vsakodnevnih storitev (do centra
naselja, zaposlitvenih območij in do zelenih površin). |
– Območja
družbene infrastrukture (centralne dejavnosti) so namenjena oskrbnim,
storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju. |
– Eden od
glavnih ciljev Občine Velika Polana je zagotoviti delovna mesta v domači
občini, tako je v novi razporeditvi dejavnosti del zemljišč namenjenih
za ureditve gospodarske cone, kjer bi se uredile proizvodne in poslovne
dejavnosti. |
– Občina
Velika Polana spodbuja razvoj turizma na severozahodnem delu občinskega
središča, kjer je predvidena ureditev turističnega območja. |
– Znotraj
naselja ni posebnih zelenih površina razen nogometnega igrišča, igrišč
ob vzgojno izobraževalnih dejavnostih in pokopališče. V centralnem delu
naselja se opredeli večja površina za parkovno ureditev. Ob obstoječem
pokopališču se rezervira površine za razširitev pokopališča. Novo
urejene kolesarske in peš poti se obsadijo z drevoredno drevnino.
Posebno se obsadi predvidena gospodarska cona in turistične cone.
Predvidena je tudi sanacija (brez izkoriščanja mineralnih surovin)
območja nelegalnega kopa (opuščene gramoznice), ki so trenutno
prepuščene naravni zarasti in nimajo opredeljene vsebine. |
(2)
Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa: |
–
Regionalne in lokalne ceste znotraj naselja bodo namenjene le lokalnemu
in medkrajevnemu prometu. Ceste v naselju, se rekonstruirajo z
ustreznejšimi površinami za pešce in kolesarje. |
(3) Nove
cestne povezave so načrtovane le do in na območju predvidene proizvodne
cone in turističnega območja ter na območju novih stanovanjskih con,
kjer bo s priključitvijo novih površin treba vzpostaviti prometne
povezave za motorni, kolesarski in peš promet. V naselju se po potrebi
uredi lokalni potniški promet znotraj občine vključno z avtobusnimi
postajališči. Ob predvideni parkovni ureditvi v centralnem delu naselja
se uredi avtobusno postajališče. Obstoječa parkirišča so pred občinsko
upravo in zadovoljujejo potrebe po parkiranju tudi za ostale dejavnosti
(trgovino, bife, cerkev …). Ob novih objektih je obvezna zagotovitev
parkirnih mest. |
(4)
Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja: |
– Koncept
urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja temelji na obstoječi
morfologiji naselja, ko stanovanjski objekti sledijo cestni
infrastrukturi in tako ob razvejanih komunikacija tvorijo gručasto formo
naselja. Kmetijski objekti se umeščajo v notranjost parcele.
|
–
Centralni del se ohranja in je namenjen centralnim dejavnostim, kakor
tudi stanovanjem. Dotrajani objekti se obnovijo ali nadomestijo z
novimi, pri čemer se upošteva ulična gradbena linija. |
– Na
območju predvidene gospodarske cone se višine prilagajajo zahtevani
tehnologiji. Prav tako se višji gabariti dovolijo na območju centralnega
dela naselja, kjer so že starejši objekti višjih etažnosti. |
– Pas ob
potoku Črncu južno od gospodarske cone se ohranja kot zeleni prehod
proti naselju. Na območju gospodarske cone se v največji možni meri
ozelenijo nepozidane površine (parkirišča, robovi). |
(5)
Koncept zelenega sistema naselja: |
Zeleni
sistem v naselju Velika Polana tvorijo: |
–
rekreacijske površine, |
–
turistično območje, |
– parkovne
površine, |
– vodotoki
z obvodno vegetacijo, |
–
individualni vrtovi, |
– manjše
gozdne površine in |
–
kolesarske steze in pešpoti. |
Obstoječi
in predvideni zeleni elementi znotraj vasi se povezujejo z okoliško
krajino preko rekreacijskih, turističnih in športnih dejavnosti. Občina
v svojem centralnem delu načrtuje zeleno površino javnega značaja, kjer
bo parkovna ureditev. |
(6)
Koncept prostorskih ureditev v zvezi z varstvom okolja: |
– Na
območju gospodarske cone se načrtuje manj agresivno proizvodnjo. Tudi v
gospodarski coni in ostalih predvidenih območjih se morajo posamezni
onesnaževalci opremiti z najsodobnejšo tehnologijo. Gospodarsko cono,
turistično območje in tudi stanovanjske soseske se izdatno obsadi.
|
– Na
področju komunalne opremljenosti se reši odvajanje meteornih voda z
utrjenih površin s ponikanjem in odvodom v bližnje potoke. |
– Čiščenje
komunalnih odplak je urejeno, vsak nov objekt se priključi na javno
kanalizacijo. Kolikor to ni možno, mora investitor zagotoviti čiščenje
odpadne vode v skladu z veljavnimi predpisi. |
(7)
Lokalni energetski koncept: |
– V
naselju, kjer se že izkoriščajo vsi možni energetski viri, se še naprej
spodbuja iskanje alternativnih virov, kot so geotermalna energija,
energija biomase, pridelava energetskih rastlin in drugih obnovljivih
virov energije. |
– Pri
gradnji novih objektov se upošteva sodoben način gradnje s poudarkom na
racionalnejši rabi energije, toplotni sanaciji stavb, varčevanju in
izločitev virov, ki prekomerno onesnažujejo okolje in izrabi obnovljivih
virov energije (sončne, biomaso …). |
(8)
Koncept opremljanja z javno gospodarsko infrastrukturo: |
– Vsa
cestna infrastruktura se po potrebi obnavlja. Nove cestne povezave se
načrtujejo za povezovanje manjših območij znotraj naselij, kjer je
predvidena zapolnitev praznih vrzeli. |
– Skozi
naselje je speljana kolesarska povezava. Uredijo se tudi rekreacijske in
druge tematske turistične poti. |
– Ohranja
se medkrajevni javni potniški promet, novih prog in notranjega prometa
občina ne načrtuje. Urejeno je avtobusno postajališče v centralnem delu
naselja. |
– Novi
energetski vodi znotraj naselja se bodo gradili na območjih širitve
stavbnih zemljišč, na obstoječih stavbnih zemljiščih se posodablja in
vzdržuje obstoječo elektroenergetsko mrežo. |
– Za
oskrbo z zdravo pitno vodo se Občina Velika Polana vključuje v sistem
regionalnega vodovoda. Sanira se obstoječe vodovodno omrežje in ohranja
kot občinski vodni vir. V naselju se ustrezno reši odvod meteornih
odpadnih voda. |
(9)
Koncept podrobnejše namenske rabe: |
Podrobnejša namenska raba se je v naselju določila na podlagi sedanje
pretežne rabe in na podlagi načrtovane razmestitve dejavnosti. Ohrani se
osnovna delitev na centralni del, stanovanjski del, rekreacijske
površine, prometne površine, okoljska infrastruktura, zelene površine
ter na robu naselja gospodarska cona. |
III.
IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA |
1. Enote
urejanja prostora |
31. člen |
(enote
urejanja prostora) |
(1) Enote
urejanja in podenote urejanja prostora so določene na podlagi naravnih
in ustvarjenih značilnosti prostora in pretežne namenske rabe. Enote
urejanja prostora so posamezna območja v občinskem središču Velika
Polana, območja v strnjenih naseljih Mala Polana, Brezovica z njunimi
zaselki ter ostala območja stavbnih zemljišč (zelene površine, državni
prostorski načrti …). Posebne enote urejanja prostora so območja
krajine, deljene po režimih. V vsaki prostorski enoti je določena
podrobnejša namenska raba prostora ter prostorski izvedbeni pogoji.
|
(2)
Pregled enot urejanja prostora v Občini Velika Polana: |
1.1 Enote
urejanja prostora v Občini Velika Polana |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
| Oznaka |
Ime | Podrobnejša | Režimi* v| Način | PIP | |
| enote /|
enote / | namenska raba| enoti / | urejanja | v | |
|podenote|
podenote | enote / | podenoti | in faktor |členu| |
|
| | podenote | |zazidanosti| | |
|
| | urejanja | | | | |
|
| | prostora | | | | |
+------------------------------------------------------------------+ |
|Brezovica | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|BR 1
|Velika |SK-površine |› HMO |CD – 0,6 |33. | |
|
|Brezovica |podeželskega | | |člen | |
|
| |naselja | | | | |
|
| |CD-druga | | | | |
|
| |območja | | | | |
|
| |centralnih | | | | |
|
| |dejavnosti | | | | |
|
| |PC-površine | | | | |
|
| |cest | | | | |
|
| |VC-celinske | | | | |
|
| |vode | | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|BR 2
|Velika |SK-površine |› HMO | |33. | |
|
|Brezovica- |podeželskega | | |člen | |
|
|zaselek |naselja | | | | |
|
| |PC-površine | | | | |
|
| |cest | | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|BR 3
|Mala |SK-površine |› HMO | |33. | |
|
|Brezovica |podeželskega | | |člen | |
|
| |naselja | | | | |
|
| |PC-površine | | | | |
|
| |cest | | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|BR 4
|Pokopališče |ZK-pokopališče|› HMO | |35. | |
|
|Brezovica |CD-druga | | |člen | |
|
| |območja | | | | |
|
| |centralnih | | | | |
|
| |dejavnosti | | | | |
+------------------------------------------------------------------+ |
|Mala
Polana | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|MP 1
|Mala |SK-površine |› NV |CU – 0,6 |33. | |
| |Polana
– |podeželskega |območje | |člen | |
|
|Bukovje |naselja |(Evid. | | | |
|
|(stara |CU-osrednja |št.: 1008)| | | |
|
|šola) |območja |› HMO | | | |
|
| |centralnih | | | | |
| |
|dejavnosti | | | | |
|
| |PC-površine | | | | |
|
| |cest | | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|MP 2
|Mačkovci |SK-površine |› KD | |33. | |
|
| |podeželskega |(Ešd: | |člen | |
|
| |naselja |3471, | | | |
|
| |PC-površine |16179, | | | |
|
| |cest |23806, | | | |
|
| | |23807, | | | |
|
| | |23808), | | | |
|
| | |› NV | | | |
|
| | |območje | | | |
|
| | |(Evid. | | | |
|
| | |št.: 6956)| | | |
|
| | |› POPLAVE | | | |
|
| | |(Pm,Ps,Pp)| | | |
|
| | |› HMO | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|MP 2/1
|Mačkovci |SK-površine |› POPLAVE | |33. | |
|
| |podeželskega |(Pm, Ps, | |člen | |
|
| |naselja |Pp) | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|MP 2/2
|Mačkovci |SK-površine |› POPLAVE | |33. | |
|
| |podeželskega |(Pm, Ps) | |člen | |
|
| |naselja | | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|MP 2/3
|Mačkovci |SK-površine |› POPLAVE | |33. | |
|
| |podeželskega |(Pm, Ps, | |člen | |
|
| |naselja |Pp) | | | |
|
| |PC-površine |› HMO | | | |
|
| |cest | | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|MP 2/4
|Mačkovci |SK-površine |› POPLAVE | |33. | |
|
| |podeželskega |(Pp) | |člen | |
|
| |naselja |› HMO | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|MP 2/5
|Mačkovci |SK-površine |› POPLAVE | |33. | |
|
| |podeželskega |(Pm, Ps, | |člen | |
|
| |naselja |Pp) | | | |
|
| | |› HMO | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|MP 2/6
|Mačkovci |SK-površine |› POPLAVE | |33. | |
|
| |podeželskega |(Pm, Pp) | |člen | |
|
| |naselja | | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|MP 2/7
|Mačkovci |SK-površine |› POPLAVE | |33. | |
|
| |podeželskega |(Pm, Pp) | |člen | |
|
| |naselja | | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|MP 2/8
|Mačkovci |SK-površine |› NV | |33. | |
|
| |podeželskega |območje | |člen | |
|
| |naselja |(Evid. | | | |
|
| | |št.: 6956)| | | |
|
| | |› POPLAVE | | | |
|
| | |(Pm, Ps, | | | |
|
| | |Pp) | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|MP 3
|Kramarove |SK-površine |› POPLAVE | |33. | |
|
|hiše |podeželskega |(Pm, Pp) | |člen | |
|
| |naselja |› HMO | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|MP 4
|Pokopališče |ZK-pokopališče|› HMO | |35. | |
|
|Mala |CD-druga | | |člen | |
|
|Polana |območja | | | | |
|
|(vežica, |centralnih | | | | |
|
|Parkirišče) |dejavnosti | | | | |
|
| |PO-ostale | | | | |
|
| |prometne | | | | |
|
| |površine | | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|MP 5
|Obrtna |IG-gospodarska|› NV |OPPN |42. | |
| |cona
Mala |cona |območje |IG – 0,8 |člen | |
|
|Polana |VC-celinske |(Evid. | | | |
|
| |vode |št.: 6956)| | | |
|
| | |› POPLAVE | | | |
|
| | |(Pm, Ps, | | | |
|
| | |Pp) | | | |
|
| | |› HMO | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|MP 6
|Čistilna |O-območja |› NV | |40. | |
|
|naprava |okoljske |območje | |člen | |
|
| |infrastrukture|(Evid. | | | |
|
| |VC-celinske |št.: 6956)| | | |
|
| |vode |› POPLAVE | | | |
|
| | |(Pm, Ps, | | | |
|
| | |Pp) | | | |
|
| | |› HMO | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|MP 7
|Obrtna |IG-gospodarska|› POPLAVE |OPPN |42. | |
| |cona
Mala |cona |(Pm, Ps, |IG, IK – 08|člen | |
|
|Polana |IK – |Pp) | | | |
|
| |intenzivna |› HMO | | | |
|
| |kmetijska | | | | |
|
| |proizvodnja | | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|MP 8
|Kmetijska |K1 najboljša |› POPLAVE | |41. | |
|
|zemljišča |kmetijska |(Pm, Ps, | |člen | |
|
|ob |zemljišča |Pp) | | | |
|
|gospodarski | |› HMO | | | |
|
|coni | | | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|MP 9
|Žaligove |SK-površine |› POPLAVE | |33. | |
|
|hiše |podeželskega |(Pp) | |člen | |
|
| |naselja | | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|MP 10
|Copekov |BT-površine za|› KD |OPPN |42. | |
|
|mlin |turizem |(Ešd: |BT – 0,6 |člen | |
|
| |PC-površine |1173) | | | |
|
| |cest |› NV | | | |
|
| | |območje | | | |
|
| | |(Evid. | | | |
|
| | |št.: 1008,| | | |
|
| | |6956) | | | |
|
| | |› POPLAVE | | | |
|
| | |(Pm, Ps, | | | |
|
| | |Pp) | | | |
|
| | |› HMO | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|MP 12
|Turistično |CU-osrednja |› POPLAVE |OPPN |42. | |
|
|območje |območja |(Pm, Pp) |BT- 0,6 |člen | |
|
| |centralnih |› HMO | | | |
| |
|dejavnosti | | | | |
|
| |BT-površine za| | | | |
|
| |turizem | | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|MP 13
|Mačkovci |SK-površine |› NV | |33. | |
|
| |podeželskega |območje | |člen | |
|
| |naselja |(Evid. | | | |
|
| |PC-površine |št.: 6956)| | | |
|
| |cest |› POPLAVE | | | |
|
| | |(Pm, Ps, | | | |
|
| | |Pp) | | | |
|
| | |› HMO | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|MP 14
|Mačkovci |SK-površine |› KD |CD – 0,6 |33. | |
|
|(GD, |podeželskega |(Ešd: | |člen | |
|
|kapela) |naselja |3471, | | | |
|
| |PC-površine |23807) | | | |
|
| |cest |› POPLAVE | | | |
|
| |CD-druga |(Pm, Ps, | | | |
|
| |območja |Pp) | | | |
|
| |centralnih |› HMO | | | |
|
| |dejavnosti | | | | |
+------------------------------------------------------------------+ |
|Velika
Polana | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|VP 1
|Šola |CD-druga |› POPLAVE | |34. | |
|
| |območja |(Pm, Ps, | |člen | |
|
| |centralnih |Pp) | | | |
|
| |dejavnosti | | | | |
|
| |PC-prometne | | | | |
|
| |površine | | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|VP 2
|Igrišče |BC-športni |› KD |BC – 0,6 |37. | |
|
|(asfaltno |center |(Ešd: | |člen | |
| |in
zeleno |PC-površine |1147), | | | |
|
|igrišče) |cest |› NV | | | |
|
| | |območje | | | |
|
| | |(Ešd.: | | | |
|
| | |6956) | | | |
|
| | |› POPLAVE | | | |
|
| | |(Pm, Ps, | | | |
|
| | |Pp) | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|VP 3
|Mežnar |SK-površine |› KD | |33. | |
|
|(stanovanjsko|podeželskega |(Ešd: | |člen | |
|
|območje) |naselja |1147) | | | |
|
| |K2-druga |› POPLAVE | | | |
|
| |kmetijska |(Pm, Ps, | | | |
|
| |zemljišča |Pp) | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|VP 4
|Centralne |CU-osrednja |› KD | |34. | |
|
|dejavnosti |območja |(Ešd: | |člen | |
|
| |centralnih |1147) | | | |
|
| |dejavnosti | | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|VP 5
|»Turistično |BT-površine za|› NV |OPPN |42. | |
|
|območje« |turizem |območje |BT – 0,6 |člen | |
|
| |K2-druga |(Evid. | | | |
|
| |kmetijska |št.: 6956)| | | |
|
| |zemljišča |› HMO | | | |
|
| | |› POPLAVE | | | |
|
| | |(Pm, Ps, | | | |
|
| | |Pv, Pp in | | | |
| |
| |ARSO) | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|VP 6 |Park
in |ZP-park |› KD | |38. | |
|
|avtobusna |PO-ostale |(Ešd: | |člen | |
|
|postaja |prometne |1147) | | | |
|
| |površine |› POPLAVE | | | |
|
| | |(Pp) | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|VP 7
|Pokopališče |ZK-pokopališče|› KD | |35. | |
|
|Velika |CD-druga |(Ešd: | |člen | |
|
|Polana |območja |1147) | | | |
|
|(vežica) |centralnih | | | | |
|
| |dejavnosti | | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|VP 8
|Zadruga |CU-osrednja |› NV | |34. | |
|
| |območja |območje | |člen | |
|
| |centralnih |(Evid. | | | |
|
| |dejavnosti |št.: 6956)| | | |
|
| | |› POPLAVE | | | |
|
| | |(Pm, Ps, | | | |
|
| | |Pp) | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|VP 9 |Dom
za |SB- | | |34. | |
|
|ostarele |stanovanjske |› VVO – | |člen | |
| |in
GD |površine za |občinski | | | |
|
| |posebne namene|nivo (3. | | | |
| |
|CU-osrednja |pas) | | | |
|
| |območja |› POPLAVE | | | |
|
| |centralnih |(Pm, Ps) | | | |
|
| |dejavnosti | | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|VP 10 |Center
– |CU-osrednja |› KD | |34. | |
|
|občina, |območja |(Ešd: | |člen | |
|
|cerkev, |centralnih |1147, | | | |
|
|župnija, |dejavnosti |19857) | | | |
|
|trgovine, |PC-površine |› VVO – | | | |
|
|parkirišče |cest |občinski | | | |
|
| |PO-ostale |nivo | | | |
|
| |prometne |(3. pas) | | | |
|
| |površine |› POPLAVE | | | |
|
| | |(Pm, Ps, | | | |
|
| | |Pp) | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|
|Centralna |CU-osrednja |› KD | |34. | |
|VP 10/1
|dejavnost |območja |(Ešd: | |člen | |
| |in
obrt |centralnih |1147), | | | |
|
| |dejavnosti |› POPLAVE | | | |
|
| | |(Pm, Pp) | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|VP 11
|»Gospodarska |IG-gospodarska|› NV | |36. | |
|
|cona« |cona |območje | |člen | |
|
|Velika |PC-površine |(Ešd.: | | | |
|
|Polana |cest |7408) | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|VP 12
|Soseska |SSm-mešane |/ |OPPN |42. | |
|
|Gornji |stanovanjske | |SS – 0,4 |člen | |
|
|Konec |površine | | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|VP 14
|Nelegalni |ZD-druge |› NV | |39. | |
| |kop
– |urejene zelene|območje | |člen | |
|
|opuščena |površine |(Ešd.: | | | |
|
|gramoznica | |7408) | | | |
|
| | |› POPLAVE | | | |
|
| | |(ARSO) | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|VP 15
|Naselje |SK-površine |› KD |CU – 0,6 |33. | |
|
|Velika |podeželskega |(Ešd: 801,| |člen | |
| |Polana
– |naselja |1172, | | | |
|
|zahod |CU-osrednja |23816, | | | |
|
| |območja |1147) | | | |
|
| |centralnih |› NV | | | |
|
| |dejavnosti |območje | | | |
|
| |PC-površine |(Evid. | | | |
|
| |cest, |št.: 6956,| | | |
|
| |K2-druga |7408) | | | |
|
| |kmetijska |› POPLAVE | | | |
|
| |zemljišča |(Pm, Ps, | | | |
|
| | |Pv, Pp in | | | |
|
| | |ARSO) | | | |
|
| | |› HMO | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|VP 16
|Naselje |SK-površine |› KD | |33. | |
|
|Vzhod |podeželskega |(Ešd: | |člen | |
|
| |naselja |1147) | | | |
|
| |PC-površine |› NV | | | |
|
| |cest |območje | | | |
|
| |K2-druga |(Evid. | | | |
|
| |kmetijska |št.: 6956)| | | |
|
| |zemljišča |› POPLAVE | | | |
| |
| |(Pm, Ps, | | | |
|
| | |Pp) | | | |
|
| | |› HMO | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|VP 16/1
|Naselje |SK-površine |› POPLAVE | |33. | |
| |vzhod
– |podeželskega |(Pm, Ps, | |člen | |
|
|poplavno |naselja |Pp) | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|VP 17
|Naselje |SK-površine |› NV | |33. | |
|
|Jug |podeželskega |območje | |člen | |
|
| |naselja |(Evid. | | | |
|
| |PC-površine |št.: 7408)| | | |
|
| |cest |› VVO – | | | |
|
| | |občinski | | | |
|
| | |nivo | | | |
|
| | |(3.pas) | | | |
|
| | |› HMO | | | |
|
| | |› POPLAVE | | | |
|
| | |(Pm, Ps, | | | |
|
| | |Pp) | | | |
+------------------------------------------------------------------+ |
|Odprta
krajina | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|EU 1 –
|Nadomestni |K1-najboljša |› NV |DPA – AC- |43. | |
|DPA
|habitat- |kmetijska |območje |Beltinci– |člen | |
|
|Gospodarsko/ |zemljišča |(Evid. |Lendava | | |
|
|Brezovica |G-gozdna |št.: 6955)|(Uradni | | |
|
| |zemljišča |› HMO |list RS, | | |
|
| | |› DPA |št. 37/05) | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|EU 2 –
|Gospodsko |PC-površine |› KD |DPA – AC- |43. | |
|DPA
|– |cest |(Ešd: |Beltinci– |člen | |
|
|Brezovica | |28331) |Lendava | | |
|
| | |› NV |(Uradni | | |
|
| | |območje |list RS, | | |
|
| | |(Evid. |št. 37/05) | | |
|
| | |št.: 6955)| | | |
|
| | |› DPA | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|EU 3 –
|Nadomestni |K1-najboljša |› NV |DPA – AC- |43. | |
|DPA
|habitat- |kmetijska |območje |Beltinci– |člen | |
|
|Hotiška |zemljišča |(Evid. |Lendava | | |
|
|gmajna | |št.: 7409)|(Uradni | | |
|
| | |› POPLAVE |list RS, | | |
|
| | |(Pp in |št. 37/05) | | |
|
| | |ARSO) | | | |
|
| | |› HMO | | | |
|
| | |› DPA | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|EU 4 –
|Nadomestni | | |DPA – AC- |43. | |
|DPA
|abitat- |K1-najboljša |› PP |Beltinci– |člen | |
|
|Stare |kmetijska |(Murska |Lendava | | |
|
| |zemljišča |depresija)|(Uradni | | |
|
| |VC-celinske |› POPLAVE |list RS, | | |
|
| |vode |(ARSO) |št. 37/05) | | |
|
| | |› HMO |in DPA – DV| | |
|
| | |› DPA |110 kV - | | |
|
| | | |MS–Lendava | | |
|
| | | |(Uradni | | |
|
| | | |list RS, | | |
|
| | | |št. 102/08)| | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|EU 5 –
|Cimerov |G-gozdna |› NV |DPA – DV |43. | |
|DPA
|gozd |zemljišča |območje |110 kV - |člen | |
|
| |VC-celinske |(Evid. |MS–Lendava | | |
|
| |vode |št.: 1008)|(Uradni | | |
| |
| |› POPLAVE |list RS, | | |
|
| | |(ARSO) |št. 102/08)| | |
|
| | |› HMO | | | |
|
| | |› DPA | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|EU 6 –
|Baronovo- |G-gozdna |› NV |DPA – DV |43. | |
|DPA
|Stare |zemljišča |območje |110 kV - |člen | |
|
| |K1-najboljša |(Evid. |MS–Lendava | | |
|
| |kmetijska |št.: 1008)|(Uradni | | |
|
| |zemljišča |› POPLAVE |list RS, | | |
|
| |PC-površine |(ARSO) |št. 102/08)| | |
|
| |cest, |› HMO | | | |
|
| |VC-celinske |› DPA | | | |
|
| |vode | | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|EU 7 –
|Nadomestni |VC-celinske |› PP |DPA – AC- |43. | |
|DPA
|habitat- |vode |(Murska |Beltinci– |člen | |
|
|Ledava | |depresija)|Lendava | | |
|
| | |› POPLAVE |(Uradni | | |
|
| | |(ARSO) |list RS, | | |
|
| | |› DPA |št. 37/05) | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|EU 8 –
|Cimerov |PC-površine |› NV |DPA – AC- |43. | |
|DPA
|gozd- |cest |območje |Beltinci– |člen | |
|
|Ledava | |(Evid. |Lendava | | |
|
| | |št.: 1008)|(Uradni | | |
| |
| |› DPA |list RS, | | |
|
| | | |št. 37/05) | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|EU 9 –
|Cimerov |PC-površine |› NV |DPA – AC- |43. | |
|DPA
|gozd-sevr |cest |območje |Beltinci– |člen | |
|
| | |(Evid. |Lendava | | |
|
| | |št.: 1008)|(Uradni | | |
|
| | |› DPA |list RS, | | |
|
| | | |št. 37/05) | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|EU 10 –
|Cimerov |PC-površine |› NV |DPA – AC- |43. | |
|DPA
|gozd-jug |cest |območje |Beltinci– |člen | |
|
| | |(Evid. |Lendava | | |
|
| | |št.: 1008)|(Uradni | | |
|
| | |› DPA |list RS, | | |
|
| | | |št. 37/05) | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|EU 11 –
|Polanski |PC-površine |› NV |DPA – AC- |43. | |
|DPA
|log |cest |območje |Beltinci – |člen | |
|
| | |(Evid. |Lendava | | |
|
| | |št.: 1008)|(Uradni | | |
|
| | |› DPA |list RS, | | |
|
| | | |št. 37/05) | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|EU 12 –
|Cimerov |PC-površine |› NV |DPA – AC- |43. | |
|DPA
|gozd |cest |območje |Beltinci– |člen | |
|
| | |(Evid. |Lendava | | |
|
| | |št.: 1008)|(Uradni | | |
|
| | |› DPA |list RS, | | |
|
| | | |št. 37/05) | | |
|
| | | |in | | |
|
| | | |DPA – DV | | |
|
| | | |110 kV - | | |
|
| | | |MS–Lendava | | |
|
| | | |(Uradni | | |
|
| | | |list RS, | | |
|
| | | |št. 102/08)| | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|EU 13
|VVO- |A-površine |› KD | |41. | |
|
|Zajetje |razpršene |(Ešd:1147)| |člen | |
|
|Gabrje |poselitve |› NV | | | |
|
| |G-gozdna |območje | | | |
|
| |zemljišča |(Evid. | | | |
|
| |K1-najboljša |št.: 7408)| | | |
|
| |kmetijska |› VVO – | | | |
|
| |zemljišča |občinski | | | |
|
| |K2-druga |nivo | | | |
|
| |kmetijska |(3. pas) | | | |
|
| |zemljišča |› POPLAVE | | | |
|
| |PC-površine |(Pm, Pp in| | | |
|
| |cest |ARSO) | | | |
|
| |VC-celinske |› HMO | | | |
|
| |vode | | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|EU 14
|VVO- |A-površine |› NV | |41. | |
|
|Zajetje |razpršene |območje | |člen | |
|
|Kapca |poselitve |(Evid. št:| | | |
|
| |G-gozdna |7408) | | | |
|
| |zemljišča |› VVO – | | | |
|
| |K1-najboljša |občinski | | | |
|
| |kmetijska |nivo | | | |
|
| |zemljišča |(3. pas) | | | |
|
| |PC-površine |› POPLAVE | | | |
| |
|cest |(ARSO) | | | |
|
| |VC-celinske |› HMO | | | |
|
| |vode | | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|EU 15
|VVO- |K1-najboljša |› VVO – | |41. | |
|
|Zajetje |kmetijska |občinski | |člen | |
|
|Hotiza |zemljišča |nivo | | | |
|
| |VC-celinske |(3. pas) | | | |
|
| |vode |› POPLAVE | | | |
|
| | |(ARSO) | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|EU 16
|Krajina- |A-površine |› KD | |41. | |
|
|Občina |razpršene |(Ešd: | |člen | |
|
| |poselitve |1103, | | | |
|
| |G-gozdna |1129, | | | |
|
| |zemljišča |1136, | | | |
|
| |K1-najboljša |1173, | | | |
|
| |kmetijska |16179, | | | |
|
| |zemljišča |22223, | | | |
|
| |K2-druga |28331), | | | |
|
| |kmetijska |› NV | | | |
|
| |zemljišča |območje | | | |
|
| |PC-površine |(Evid. | | | |
|
| |cest |št.: 1008,| | | |
|
| |VC-celinske |7313, | | | |
|
| |vode |7408, | | | |
| |
|O – okoljska |7409) | | | |
|
| |infrastruktura|› NV | | | |
|
| | |(Evid. | | | |
|
| | |št.: 6995)| | | |
|
| | |› PP | | | |
|
| | |(Murska | | | |
|
| | |depresija)| | | |
|
| | |› POPLAVE | | | |
|
| | |(Pm, Ps, | | | |
|
| | |Pv, Pp in | | | |
|
| | |ARSO | | | |
|
| | |› HMO | | | |
|
| | |› GOZDNI | | | |
|
| | |REZERVAT | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|EU 17
|Krajina- |G-gozdna |› NV | |41. | |
|
|Cimerov |zemljišča |območje | |člen | |
|
|gozd | |(Evid. | | | |
|
| | |št.: 1008)| | | |
|
| | |› POPLAVE | | | |
|
| | |(ARSO) | | | |
|
| | |› HMO | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|EU 18
|Krajina- |G-gozdna |› NV | |41. | |
|
|Ledava |zemljišča |območje | |člen | |
|
| |VC-celinske |(Evid. | | | |
| |
|vode |št.: 1008)| | | |
|
| | |› POPLAVE | | | |
|
| | |(ARSO) | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|EU 19
|Krajina- |G-gozdna |› NV | |41. | |
|
|Ledava- |zemljišča |območje | |člen | |
|
|Baronovo |K1-najboljša |(Evid. | | | |
|
| |kmetijska |št.: 1008)| | | |
|
| |zemljišča |› POPLAVE | | | |
|
| |PC-površine |(ARSO) | | | |
|
| |cest |› HMO | | | |
|
| |VC-celinske | | | | |
|
| |vode | | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|EU 20
|Krajina- |K1-najboljša |/ | |41. | |
|
|Velika |kmetijska | | |člen | |
|
|Polana |zemljišča | | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|EU 21
|Krajina- |G-gozdna |› NV | |41. | |
|
|Libovija |zemljišča |območje | |člen | |
|
| |K1-najboljša |(Evid. | | | |
|
| |kmetijska |št.: 1431)| | | |
|
| |zemljišča |› POPLAVE | | | |
|
| |PC-površine |(ARSO) | | | |
|
| |cest |› HMO | | | |
|
| |VC-celinske | | | | |
|
| |vode | | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|EU 22
|Krajina |K1-najboljša |› NV | |41. | |
|
| |kmetijska |območje | |člen | |
|
| |zemljišča |(Evid. | | | |
|
| |VC-celinske |št.: 6956)| | | |
|
| |vode |› POPLAVE | | | |
|
| | |(Pm, Ps) | | | |
|
| | |› HMO | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|EU 23
|Krajina |K1-najboljša |› NV | |41. | |
|
| |kmetijska |območje | |člen | |
|
| |zemljišča |(Evid. | | | |
|
| |VC-celinske |št.: 6956)| | | |
|
| |vode |› POPLAVE | | | |
|
| | |(Pm, Ps, | | | |
|
| | |Pp) | | | |
|
| | |› HMO | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|EU 24
|Krajina |K1-najboljša |› POPLAVE | |41. | |
|
| |kmetijska |(Pm, Ps, | |člen | |
|
| |zemljišča |Pp) | | | |
|
| |K2-druga |› HMO | | | |
|
| |kmetijska | | | | |
|
| |zemljišča | | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|EU 25
|Krajina |K2-druga |› NV | |41. | |
|
| |kmetijska |območje | |člen | |
|
| |zemljišča |(Evid. | | | |
|
| |G-gozdna |št.: 6956)| | | |
|
| |zemljišča |› POPLAVE | | | |
|
| | |(Pm, Ps, | | | |
|
| | |Pp) | | | |
|
| | |› HMO | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|EU 26
|Krajina |K1-najboljša |› POPLAVE | |41. | |
| |
|kmetijska |(Pm, Ps, | |člen | |
|
| |zemljišča |Pp) | | | |
|
| | |› HMO | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|EU 27 -
|Krajina – |K1-najboljša |› NV |DPA – DV |43. | |
|DPA
|DPA |kmetijska |območje |2x400 kV |člen | |
|
| |zemljišča |(Evid. |Cirkovce – | | |
|
| |G-gozdna |št.: 7408)|Pince | | |
|
| |zemljišča |› VVO – |(Uradni | | |
|
| |PC-površine |občinski |list RS, | | |
|
| |cest |nivo |št. 55/12) | | |
|
| |VC-celinske |(3.pas) | | | |
|
| |vode |› POPLAVE | | | |
|
| | |(ARSO) | | | |
|
| | |› HMO | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
|EU 28
|VVO- |K1-najboljša |› NV | |41. | |
|
|Zajetje |kmetijska |območje | |člen | |
|
|Kapca |zemljišča |(Evid. | | | |
|
| |G-gozdna |št.: 7408)| | | |
|
| |zemljišča |› VVO - | | | |
|
| |PC-površine |občinski | | | |
|
| |cest |nivo (3. | | | |
|
| |VC-celinske |pas) | | | |
|
| |vode |› POPLAVE | | | |
|
| | |(ARSO) | | | |
| |
| |› HMO | | | |
+--------+-------------+--------------+----------+-----------+-----+ |
1. Opomba:
Varstveni režimi in raziskovalna območja, kot so ekološko pomembno
območje – EPO, posebno varstveno območje Natura 2000, raziskovalni
prostor Murska depresija se nahajajo na celotnem območju Občine Velika
Polana in zato niso posebej navedeni v tabeli. |
2. Opombe
za kratice v stolpcu Režimi v enoti / podenoti: KD – območja in objekti
nepremične kulturne dediščine z evidenčno številko, NV in NV – območje –
naravne vrednote z evidenčno številko, VVO – občinski nivo (3. pas) –
vodovarstveno območje, POPLAVE (ARSO) – poplavna območja določena na
podlagi opozorilne karte poplav, ki jo vodi Agencija RS za okolje,
POPLAVE – Pm, Ps, Pv, Pp so kratice razredov poplavne nevarnosti, ki so
bili določeni z poplavno študijo, navedene kratice pomenijo: Pm –
območje majhne nevarnosti, Ps – območje srednje nevarnosti, Pv – območje
velike nevarnosti in Pp – območje preostale nevarnosti, HMO – izvedene
hidromelioracije, DPA – območje državnih prostorskih aktov, PP –
pridobivalni prostor Murska depresija, GOZDNI REZERVAT – območje
gozdnega rezervata. |
(3) Za
posamezne enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) so določeni
podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki so navedeni v poglavju 2.0 za
vsa naselja in odprto krajino in v poglavju 3.0 za območja državnih in
občinskih podrobnih prostorskih načrtov. |
(4) Ta
odlok v 4.0., 5.0 in 6.0 poglavju določa skupne prostorske izvedbene
pogoje (v nadaljevanju: PIP). |
(5) Poleg
PIP-ov, ki veljajo za posamezno EUP ali namensko rabo posebej, veljajo
za vse posege v prostor tudi skupni prostorsko izvedbeni pogoji iz tega
odloka razen, če je s PIP-i v členih odloka za posamezno območje ali
poseg ni določeno drugače. |
2.
Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje prostorskih ureditev in
graditev objektov na območju posameznih EUP |
32. člen |
(prostorski izvedbeni pogoji) |
(1) Pogoji
za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v območju
naselij določajo: |
–
namembnost in vrsto posegov v prostor, |
– lego,
velikost in oblikovanje objektov, |
–
parcelacijo, |
–
priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, |
– celostno
ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in
naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
obrambnih potreb, |
–
varovanje zdravja ljudi, |
– drugo.
|
(2) V vseh
EUP so na območjih stavbnih zemljišč razen, če za posamezno območje
podrobnejše namenske rabe ni določeno drugače, dopustni naslednji
posegi: |
– izvedba
gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta ali naprave,
dozidavo, nadzidavo, rekonstrukcijo objekta ali naprave in odstranitev
objekta ali njegovega dela, |
–
sprememba namembnosti objekta, |
–
pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt ali napravo,
|
–
vzdrževanje objekta in naprav in |
– dela v
zvezi s pripravo stavbnega zemljišča. |
Posegi se
nanašajo na vse vrste objektov glede zahtevnosti: zahtevne, manj
zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte. |
(3) Pri
gradnji in določanju velikosti in oblik pomožnih, nezahtevnih in
enostavnih objektov, se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje
za gradnjo teh objektov in pogoje glede oblikovanja nezahtevnih in
enostavnih objektov. Pri oblikovanju tovrstnih objektov se upošteva
tipologija zazidave na območju Občine Velika Polana. |
(4) V EUP
so na posameznih površinah PNR dopustni posegi iz drugega odstavka tega
člena za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o vrsti objektov
glede na zahtevnost in določilih, ki so za posamezno PNR določena v
Prilogi 1 (Nezahtevni, enostavni in začasni objekti), če v posameznih
členih tega odloka ni določeno drugače. V Prilogi 1 so naštete tudi
vrste začasnih objektov in navedeni pogoji za njihovo postavitev.
|
(5)
Sestavni del izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta se štejejo
tudi Prikazi območij EUP in gospodarske javne infrastrukture, kjer so
prikazi obstoječe in predvidene GJI in se na prikazanem koridorju, pod
oznako iz Priloge 2 iz Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave
občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij
razpršene gradnje in območji za razvoj in širitev naselij (Uradni list
RS, št. 99/07) lahko izvajajo posegi iz drugega odstavka 32. člena tega
odloka predvidene ali obstoječe infrastrukture pod pogoji, ki so za
posamezni infrastrukturni objekt navedeni v odloku. |
(6) Kot
območje prometne infrastrukture se štejejo vse površine, ki v grafičnih
prikazih niso opredeljene s podrobno namensko rabo prometne
infrastrukture in so del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč in so
razvidne iz DTK evidenc, so v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN
označene v grafičnih prikazih »Prikazi območij enot urejanja prostora in
gospodarske javne infrastrukture pod oznako; DP, LC in OP«, kot
predvidene ali obstoječe ali v prikazih stanja prostora v »Prikazih
gospodarske javne infrastrukture«, so evidentne v zemljiško katastrskem
prikazu, so evidentne v prostoru (so po dejanski rabi ceste, poti) ali
pa so kategorizirane občinske ceste. |
(7) Pri
določanju posegov za vrsto objektov za posamezno EUP je podlaga podrobne
opredelitve objektov Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije
vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS,
št. 33/03, 78/05, 109/11), Priloga 1: CC-SI – Struktura ter spremembe.
|
(8) Poleg
PIP-ov za posamezne EUP se pri gradnji objektov upoštevajo tudi skupni
PIP-i. |
(9)
Občinski prostorski načrt Občine Velika Polana je podlaga za pridobitev
gradbenega dovoljenja, razen za območja, kjer veljajo obstoječi ali so
predvideni OPPN-ji. |
33. člen |
(prostorski izvedbeni pogoji v območjih podeželskih naselij) |
a) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na
območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za
bivanje s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi
dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SK, v EUP z oznakami: BR
1, BR 2, BR 3, MP 1, MP 2, MP 2/1, MP 2/2, MP 2/3, MP 2/4, MP 2/5, MP
2/6, MP 2/7, MP 2/8, MP 3, MP 9, MP 13, MP 14, VP 3, VP 15, VP 16, VP
16/1, VP 17, so dopustni posegi iz 32. člena tega odloka za naslednje
vrste objektov: |
●
stanovanjske stavbe: |
–
enostanovanjske stavbe z ostalimi pritiklinami, kot so garaže, kleti,
kurilnica, terase, nadstreški, zimski vrtovi in podobno, |
●
nestanovanjske stavbe: |
–
gostinske stavbe, |
– poslovne
in upravne stavbe, |
– trgovske
in druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno z avtomehaničnimi in
drugimi delavnicami, kot so klavnice, pekarne, tiskarne, mizarske in
podobne delavnice, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– druge
nestanovanjske stavbe, |
– druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, |
● gradbeni
inženirski objekti: |
– objekti
prometne infrastrukture, |
– prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja (razen bazne postaje
za mobilno telefonijo) in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč
odpadkov), |
● posegi
iz Priloge 1. |
(2) Na
območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za centralne dejavnosti
(gasilski dom, vaški dom, kulturni dom …) z oznako podrobnejše namenske
rabe CD v EUP iz prvega odstavka a) točke tega člena, so dopustni posegi
iz 32. člena tega odloka za naslednje vrste objektov: |
●
nestanovanjske stavbe: |
–
gostinske stavbe, |
– trgovske
in druge stavbe za storitvene dejavnosti (manjših dimenzij ali v
kombinaciji z drugimi dejavnostmi), |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– poslovne
in upravne stavbe, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– druge
nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih, |
– druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, |
● gradbeni
inženirski objekti: |
– objekti
prometne infrastrukture, |
– prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč
odpadkov), |
● posegi
iz Priloge 1. |
(3) Na
območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za centralne dejavnosti
(gasilski dom, vaški dom, trgovina ...) in bivanje z oznako podrobnejše
namenske rabe CU v EUP iz prvega odstavka a) točke tega člena, so
dopustni posegi za: |
●
nestanovanjske stavbe (lahko v kombinaciji s stanovanjem): |
–
gostinske in nastanitvene stavbe s pritiklinami, |
– poslovne
in upravne stavbe, |
– trgovske
in druge stavbe za storitvene dejavnosti, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo in šport, zdravstvo,
znanost, varstvo starejših, knjižnica, muzej ipd.), |
– druge
nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih, |
– druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, |
● gradbeni
inženirski objekti: |
– objekti
prometne infrastrukture, |
– prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi in spremljajoči objekti, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč
odpadkov), |
● posegi
iz Priloge 1. |
(4) Na
območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki
so namenjene za promet, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, je
dopustna gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna
prometnih površin, objektov prometne infrastrukture, avtobusnih
postajališč, kolesarskih in peš površin ter gradnja, rekonstrukcija,
odstranitev ter vzdrževanje podzemnih in nadzemnih komunalnih in
energetskih objektov in omrežij, druga gospodarska javna infrastruktura
ter posegi iz Priloge 1. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z
veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma,
če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
(5) Na
območjih celinskih vodnih zemljišč, z oznako podrobne namenske rabe VC,
na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim
pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustne dejavnosti, vezane na rabo in
varstvo površinskih voda, varstvo okolja, ohranjanje narave, ribištvo,
vodni promet, oddih in preživljanje prostega časa ter dejavnosti, ki
niso v neskladju s predpisi o vodah. Možni so posegi (gradnje,
rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve): |
– gradnja
objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter
komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, |
– gradnjo
objektov grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah ali drugih zakonih,
|
– ukrepe,
ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti
površinskih voda, |
– ukrepe,
ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
– gradnjo
objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice
nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za
zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev
varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
– gradnjo
objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, |
– gradnjo
objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali
in premoženja ter izvajanju nalog policije ter |
– posegi
iz Priloge 1. |
(6) Za
obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem
zemljišču, je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija,
sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če: |
– se s tem
ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
|
– se s tem
ne poslabšuje stanja voda, |
– je
omogočeno izvajanje javnih služb, |
– se s tem
ne ovira obstoječe posebne rabe voda, |
– to ni v
nasprotju s cilji upravljanja z vodami in |
– se z
rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega
zemljišča ne zmanjšuje. |
(7) Na
vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko
ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost
pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. Prepovedano je tudi pranje vozil, gnojenje in uporaba
sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje
odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter
odlaganje odpadkov. Poleg navedenih pogojev veljajo skupni pogoji iz 52.
člena. |
(8) Na
območjih kmetijskih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe K2 v EUP
prostora VP 3 in VP 15, VP 16, so dopustni posegi, kot je določeno v 41.
členu in v Prilogi 1 za območja kmetijskih zemljišč. |
b) Pogoji
glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju objektov se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve
objektov na parceli. Stanovanjske in javne objekte (vaško-gasilske
domove, trgovske, gostinske in ostale poslovne ter podobne stavbe) se
gradi ob cesti, pri tem se upošteva ulična gradbena linija in odmik od
kategoriziranih in lokalnih cest. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in
njihove pomožne, enostavne in nezahtevne objekte se gradi v notranjosti
parcele. V notranjosti parcele se lahko gradi tudi objekte za
spremljajoče in dopolnilne dejavnosti. Stanovanjske objekte se v
notranjosti parcel lahko gradi le, če so v drugi vrsti že stanovanjski
objekti in če je do parcele urejena dovozna pot, v skladu z občinskim
odlokom ter pogoji upravljavca prometne infrastrukture in če si
investitor zagotovi ostalo osnovno komunalno opremo (elektriko, vodo in
kanalizacijo), pod pogoji občinskih predpisov in pogoji upravljavca.
Pred izdajo gradbenega dovoljenja si mora investitor odmeriti ali
zagotoviti služnost za dovozno pot, ki je lahko skupna le v primeru, če
ne gre preko dvorišča objekta, ki se nahaja pred njim. |
(2) Ob
ulici se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z
linijami obstoječih objektov. Ob uličnem nizu se objekte locira tako, da
je daljša stranica tlorisa vzporedna z ulico. Pri obstoječih objektih je
možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija objektov v obstoječih
odmikih. |
(3)
Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmiki med
objekti morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom, da
omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in
druge pogoje. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih, kmetijskih
objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjem
dvorišču. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje
parcele. Odstopanja v odmikih so dopustna, če tako narekuje sistem
zazidave, obstoječa razporeditev objektov in če niso v nasprotju s
požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi in so v soglasju s sosedom.
Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost
umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem
zemljišču, ti se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik
od javne občinske ceste ali poti je v skladu z odlokom o občinskih cesta
in upravljavcem ceste. Odmik je lahko manjši, če je gradbena linija
obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem
soglaša upravljavec ceste. Odmiki od zunanjega roba brežine potokov in
vodnih površin so pri vodotokih I. reda 15,0 m, pri vodotokih II. reda
pa 5,0 m, od gozdnih površin ob naselju za eno drevesno višino.
|
c) Pogoji
glede velikosti |
(1)
Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost
parcele in glede na obvezne odmike od parcelnih mej in javnih cest. Na
območju centralnih dejavnosti je faktor zazidanosti 0,6. |
(2) Višina
stanovanjskih objektov je P+M, P+1, izjemoma P+1+M. Višina objektov je
lahko višja, če se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi
vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP. Višina
družbenih in ostalih objektov je do tri stanovanjske etaže nad terenom,
vključno z izkoriščeno mansardo. Na novo postavljeni objekti v EUP VP 16
ne smejo biti višji od obstoječih objektov v neposredni okolici. Višina
kmetijskih objektov se prilagaja namenu, silosi ne smejo predstavljati
nove dominante v prostoru. Sakralni objekti in zvoniki ob gasilskih
domovih so lahko višji oziroma se oblikovno prilagodijo namenu.
|
č) Pogoji
glede oblikovanja |
(1)
Tlorisna oblika objektov v vseh EUP iz prvega odstavka a) točke tega
člena so praviloma pritlične hiše izrazito podložnega pravokotnega
tlorisa, ki so lahko lomljeni v L ali U. Tlorisna oblika javnih objektov
(družbeni, trgovski, gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih
objektov se lahko prilagaja namenu, vendar mora v osnovi biti prav tako
podolgovata. Gradnja na meji enote kulturne dediščine EŠD 23807, to je v
EUP MP 2 (parc. št. 1035, 1036, 1038, 1030/2 v k.o. Mala Polana) mora
upoštevati tradicionalno arhitekturo in strukturo naselja. |
(2) Strehe
na vseh objektih morajo biti simetrične dvokapnice z nakloni 30º do 45º,
s smerjo slemena po daljši stranici objekta in prilagojeno smeri slemena
sosednjih objektov v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih
tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Enokapne in ravne
strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na prizidkih, ki so
manjši od osnovnega objekta, na pomožnih, enostavnih in nezahtevnih
objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več
kot 10 m). Pomožni, enostavni in nezahtevni objekti morajo biti
oblikovno skladni z osnovnim objektom. Ravne strehe so možne tudi na
eno- in večstanovanjskih objektih, pod pogojem, da gre za kombinacijo z
dvokapnico. Ravni del strehe se izvede nižje od slemena dvokapnice.
Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na strehah je
dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih
zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena
streh. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni,
slemeni in kritinami. |
(3) Fasade
se opleska v svetle, zemeljske barve, lahko so delno obdelane v lesu.
|
(4)
Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na
zunanjem robu naselja, ki meji na odprto krajino, se ozeleni. Možno je
delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da se z nadvišavo terena na
katerikoli način ne ogroža sosednjega zemljišča in da je na taki parceli
urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih
zemljišč. |
(5)
Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali
na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme
presegati višine 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob
drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost
in ni oviran promet po javni cesti. Eventualna vstopna in uvozna vrata v
ograji se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne v smeri
poti/ceste. |
(6)
Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa
in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina
reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti
2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih
reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
d) Pogoji
in merila za parcelacijo |
Velikost
in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Parcele v uličnem nizu so pravokotne na cesto. Širina parcele
mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Vsaka
samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste.
Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi
o javnih cestah. Širina dovoznih poti mora biti skladna z občinskim
odlokom o občinskih cestah. |
e) Pogoji
glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
Za vse EUP
veljajo skupni pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro tega odloka. |
f) Pogoji
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Za
vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v EUP
MP 2, MP 14, VP 3, VP 15 in VP 16 se pridobi kulturno-varstvene pogoje
in kulturno-varstveno soglasje. V navedenih EUP veljajo še skupni pogoji
varovanja kulturne dediščine. |
(2) V vseh
EUP iz prvega odstavka tega člena se pri načrtovanju posegov v prostor
upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo narave (Natura 2000,
EPO), v EUP MP 1, MP 2, MP 2/8, MP 13, VP 15, VP 16 in VP 17 pa
usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot, ki so
navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt
Občine Polana (ZRSVN, OE Maribor, november 2008), ki se hranijo na
sedežu občine in ki so določeni v skupnih PIP-ih tega odloka. V območju
naravne vrednote ni dopustna gradnja objektov in odlaganje kakršnega
koli materiala. |
(3) Na
delu EUP, kjer se nahaja območje naravne vrednote Črnec (št. 6956), se
ne sme posegati. |
(4) Na
poplavnem območju v EUP MP 2, MP 2/1, MP 2/2, MP 2/3, MP 2/4, MP 2/5, MP
2/6, MP 2/7, MP 2/8, MP 3, MP 13 in MP 14 (zaselek Mačkovci) ali
njihovem delu z oznako podrobne namenske rabe SK gre za več manjših
zaselkov. Glede na obstoječe razrede nevarnosti se objekti umeščajo
znotraj majhnega, srednjega in preostalega razreda nevarnosti, vendar na
območju strnjeno grajenih stavb enakovrstne namembnosti v obstoječih
naseljih. Severni del zaselka Mačkovci (MP 2 s podenotami, MP 3, MP 9 in
del MP 14), ki se nahaja severno od ceste, se objekti umeščajo izven
poplavnega območja, v primeru poseganja znotraj poplavne nevarnosti pa
naj gre za gradnjo posameznih objektov, ki se izvedejo na nasutju
(izvedba nasutja samo na območju objekta). Južno od ceste, kjer je
zaslediti deloma tudi območja srednje poplavne nevarnosti se gradnja na
obstoječih območjih planira izven poplavnega območja oziroma znotraj
majhne in preostale nevarnosti. Planirati je potrebno posamezne objekte
in ne masovne gradnje. Kolikor se poseže znotraj majhne oziroma
preostale nevarnosti je potrebno na območju objekta in povezav izvesti
nasutje. Referenčna kota naj sovpada s cesto skozi Mačkovce, in sicer na
mestih kjer ni prelita. Ker gre za strnjeno naselje znotraj naselja
Mačkovci je možna gradnja tudi na območju srednjega razreda nevarnosti,
ki se pojavi na tem odseku (v večini južno od ceste skozi Mačkovce) z
izvedbo ustreznega nasutja. Novogradnje se po možnosti ne širi proti
jugu (proti Črncu) in na območje srednje nevarnosti. Ker gre za plitvo
preplavljanja se pozitivne učinke zmanjševanja poplavne ogroženosti
dosega z ustrezno strokovno podprtim procesom individualne zaščite
posameznih izpostavljenih objektov. Urediti je potrebno tudi meteorno
odvodnjo in tako minimalizirati vpliv na hidrološki režim. |
(5) V
posameznih EUP in podenotah urejanja se upošteva tudi: |
– v EUP MP
2/1: objekti in dostopi se umeščajo na severno stran parcele (na območje
preostale, majhne in izven poplavne nevarnosti), gradnja pa se izvede na
koti 165.3 m.n.m. Ostali (južni) del parcele se ohrani na obstoječi
koti; |
– v EUP MP
2/2: objekti in dostopi se umeščajo na vzhodnem delu parcele (na območje
majhne poplavne nevarnosti), gradnja pa se izvede na koti 165.1 m.n.m.
Ostali (zahodni) del parcele naj ostane na obstoječi koti; |
– v EUP MP
2/4, MP 2/6 in MP 2/7: objekti in dostopi se umeščajo na suhem delu
parcele (izven poplavnega območja). Gradnja je možna na koti obstoječih
objektov in ceste. Poplavljen del parcele se ohrani na obstoječi koti,
kamor se umesti manj ranljive dejavnosti (vrt, sadovnjak …);
|
– v EUP MP
2/5: objekti in dostopi se umeščajo na severno stran parcele ob cesto
(na območje preostale, majhne in delno srednje nevarnosti), gradnja pa
se izvede vsaj na koti 165 m.n.m. Ostali (južni) del parcele se ohrani
na obstoječi koti; |
– v EUP MP
2/8: objekti in dostopi se umeščajo na severo-vzhodno stran parcele ob
cesto (na območje srednje nevarnosti), gradnja pa se izvede vsaj na koti
165 m.n.m. Ostali (jugo-zahodni) del parcele se ohrani na obstoječi
koti; |
– v EUP MP
13 in MP 2/3 na območju teh EUP so novogradnje odsvetovane oziroma je
potrebno v sklopu PGD izvesti detajlno hidrološko-hidravlično študijo,
ki bo zajemala vpliv gradnje na poplavne tokove (predpis lokacije in
usmeritve objekta); |
– v EUP VP
16/1, na desni strani potoka Črnec se definira dodatno območje
rezervacije prostora, ki zajema posredne vplive obrtne cone. Na tem delu
je prepovedano umeščanje objektov in linijskih elementov, ki vodi
jemljejo volumen in ovirajo poplavne tokove. Na območju EUP se bo
zagotavljala dolgoročna rezervacija prostora, zato je prepovedano
kakršno koli nasutje, kot tudi gradnja novih objektov in infrastruktur
oziroma prepovedano je graditi vse kar vodi jemlje razlivni volumen to
je izvedba nad koto terena oziroma na nasutju) in kar blokira poplavne
tokove (večji linijski objekti, ki so na koto terena). Na območju je
možen vnos poplavno manj ranljivih dejavnosti (dovozi, zelene površine,
površine za rekreacijo, manjše ograje), ki pa morajo ostati na nivoju
obstoječega terena (ohranitev volumnov) oziroma zagotavljat pretočnost
vodi (omogočanje prevajanje poplavnih tokov). Poleg tega je pred izvedbo
kakršnegakoli posega v prostor na teh območjih potrebno predhodno
pridobit ustrezno soglasje (vodno soglasje); |
–
centralna dejavnost v EUP VP 15 je pretežno locirana izven poplavnega
območja oziroma deloma znotraj majhne poplavne nevarnosti. Ta območja s
poplavnega vidika niso problematična, gradnja objektov pa se v čim večji
meri umesti na del parcele, ki je izven poplavnega območja. V primeru
večjega števila utrjenih površin je potrebno urediti meteorno odvodnjo.
Območja centralnih dejavnosti v osrednjem območju (zahodno od Mačkovcev)
so pretežno izven poplavnega območja oziroma na nekaterih mestih se
nahajajo minimalno znotraj preostale poplavne nevarnosti. Na teh
območjih svetujemo gradnjo objektov na delu parcele, ki je izven
poplavnega območja. Za dodatno varnost svetujemo izvedbo objektov
oziroma pritličja objektov nad koto ceste; |
– na
območju EUP VP 3, VP 15, VP 16 in VP 17 z oznako podrobne namenske rabe
SK, SS večji del teh EUP ostaja izven poplavnega območja, delno pa tudi
znotraj preostalega in majhnega razreda nevarnosti. Še vedno ostaja
precej poplavno ogroženo stanovanjsko območje ob potoku Črnec (nad cesto
proti kraju Velika Polana). V tem delu prihaja do srednjega, majhnega in
preostalega razreda nevarnosti, zato se umeščanje objektov v čim večji
meri umesti izven poplavnega območja oziroma znotraj majhnega in
preostalega razreda nevarnosti. Priporočen je dvig terena na koto ceste
na mestih, kjer cesta ni prelita. Nasutje naj se izvede samo na mestu
objekta, umeščajo pa se naj samo posamezni objekti. Ostali del
stanovanjskih površin je v večji meri izven poplavnega območja, vključno
z zahodnim delom območja, kjer so predhodno največji problem
predstavljali poplavni tokovi. Zaradi zmanjšanja vtočnih pretokov se je
intenziteta le-teh zmanjšala ostajajo pa vidni koridorji poplavnih
tokov, ki predstavljajo odtekanje lastne vode skozi sistem obstoječih
jarkov in drenažnih cevi, zato se na teh mestih gradnje umaknejo izven
naravnih poti odtekanja meteorne vode in izven poplavne nevarnosti. Tako
lahko območja stanovanjske gradnje razdelimo na tri cone: |
– izven
poplavnih območij: možna gradnja vseh vrst – ureditev meteorne odvodnje
lastnih voda, |
– znotraj
poplavnih območij in izven območij poplavnih tokov: možna gradnja
posameznih objektov predvsem znotraj preostalega in majhnega razreda
nevarnosti – kot omilitveni ukrep je potrebno izvesti nasutje za varnost
objekta, vendar samo na območju objekta in povezav, |
– znotraj
poplavnih območij in območij poplavnih tokov: v tem primeru gre za manj
izrazite poplavne tokove, ki praktično predstavljajo koridorje odtekanja
lastne vode (meteorne vode) in na tem mestu že obstajajo jarki in
drenažne cevi. Zaradi večjega zadrževanja lastne vode na teh območjih (v
primeru dogodkov s povratno dobo nad 100 – let) pride do delnega
poplavljanja teh kanalov. Zato je na teh mestih odsvetovana gradnja.
|
(6) Ob
umeščanju novih objektov je potrebno zaščitit tudi obstoječo poselitev.
V primeru lokacije neposredno ob vodotoku Črnec je potrebno zagotoviti
odmik vsaj 5,0 m od vodotoka. |
(7) Na
poplavnem območju, ki je določeno na podlagi opozorilne karte poplav v
EUP VP 15, so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki
imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna
zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja razen posegov, ki
so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Na teh območjih so
dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev. Kolikor predvidena območja poselitve
posegajo na poplavna območja, je treba upoštevati pogoje in omejitve iz
Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in pogojev v
prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije
celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) s spremembami.
|
(8) Na
območju izvedenih hidromelioracij (HMO) se pri posegih v prostor preveri
izvedene drenažne sisteme ter jarke ter se jih smiselno priključi na
nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje. |
g) Pogoji
glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Za
vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste
ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni
ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. Vhodi v javne objekte,
prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami morajo
omogočiti dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje.
|
(2) Na
območjih varstvenih pasov vodnih virov v EUP VP 17 se pri vseh posegih
upošteva še določila občinskih predpisov o zaščiti vodnih virov vodnih
črpališč v Občini Lendava z Odlokom o zavarovanju vodnih virov (Uradni
list RS, št. 91/99). Pri izvajanju posegov na teh območjih je treba
upoštevati določila navedenih odlokov. |
(3) Z
namenom zmanjšanja tveganja onesnaženja vodnega vira, s tem pa
ohranjanja kakovosti vira pitne vode, se na zavarovanem območju pitne
vode, na delu, ki se nahaja v EUP VP 17, pred vsakim posegom, pridobi
vodnogospodarsko soglasje pristojnega upravnega organa in zdravstvenega
inšpektorata. |
34. člen |
(centralne
dejavnosti v naselju Velika Polana) |
a) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na
območju stavbnih zemljišč, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim,
upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim,
verskim in podobnim dejavnostim ter bivanju z oznako podrobne namenske
rabe CD, CU v EUP VP 1, VP 4, VP 8, VP 9, VP 10, so dopustni posegi iz
32. člena tega odloka za objekte: |
●
stanovanjske stavbe: |
–
enostanovanjske stavbe, pod pogojem, da je del objekta namenjen za javno
funkcijo (razen v VP 1, VP 9) z ostalimi pritiklinami, kot so garaže,
kleti, kurilnica, terase, nadstreški, zimski vrtovi in podobno,
|
–
večstanovanjske stavbe (razen v VP 1), |
●
nestanovanjske stavbe (v katerih so dopustni stanovanjski deli v skladu
s klasifikacijo): |
–
gostinske in nastanitvene stavbe (razen v VP 1), |
– poslovne
in upravne stavbe (razen v VP 1), |
– trgovske
in druge stavbe za storitvene dejavnosti (razen v VP 1), |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo in šport, zdravstvo,
znanost, varstvo starejših, knjižnica, muzej ipd.), |
– druge
nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih, |
– druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, |
● gradbeni
inženirski objekti: |
– objekti
prometne infrastrukture, |
– prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi in spremljajoči objekti, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč
odpadkov), |
● posegi
iz Priloge 1. |
(2) V VP
9, ki je območje stanovanjskih površin za posebne namene, z oznako
podrobne namenske rabe SB, so dopustni posegi iz 32. člena tega odloka
za objekte: |
–
stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, |
●
nestanovanjske stavbe (le znotraj doma za ostarele, namenjeni dejavnosti
na območju ali namenjene za delovanje same dejavnosti): |
–
gostinske in nastanitvene stavbe, |
– poslovne
in upravne stavbe, |
– trgovske
in druge stavbe za storitvene dejavnosti, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena (razvedrilo in šport, zdravstvo, varstvo
starejših, knjižnica ipd.), |
– druge
nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih, |
● gradbeno
inženirski objekti: |
– objekti
prometne infrastrukture, |
– prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi in spremljajoči objekti, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč
odpadkov), |
● posegi
iz Priloge 1. |
(3) V EUP
VP 10/1, ki je območje obstoječe obrtno/proizvodne dejavnosti,
opredeljeno kot centralne dejavnosti z oznako podrobne namenske rabe CU,
so dopustni posegi iz 32. člena tega odloka za objekte: |
●
nestanovanjske stavbe: |
–
gostinske in nastanitvene stavbe, |
– poslovne
in upravne stavbe, |
– trgovske
in druge stavbe za storitvene dejavnosti, |
–
industrijske stavbe (ne smejo presegati mejnih vrednosti določenih za
območje CU), |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo in šport, zdravstvo,
znanost, varstvo starejših, knjižnica, muzej ipd.), |
– druge
nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih, |
– druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, |
● gradbeni
inženirski objekti: |
– objekti
prometne infrastrukture, |
– prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi in spremljajoči objekti, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč
odpadkov), |
● posegi
iz Priloge 1. |
(4) Na
območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki
so namenjene za promet, z oznako podrobnejše namenske rabe PC in PO, je
dopustna gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna
prometnih površin, objektov prometne infrastrukture, avtobusnih
postajališč, kolesarskih in peš površin ter gradnja, rekonstrukcija,
odstranitev ter vzdrževanje podzemnih in nadzemnih komunalnih in
energetskih objektov in omrežij, posegov iz Priloge 1 ter druge
gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v
nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne
infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
|
b) Pogoji
glede lege objektov |
(1)
Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmiki med
objekti morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom, da je
omogočena intervencija v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in
druge pogoje. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost
sosednje parcele. Odstopanja v odmikih so dopustna, če tako narekuje
sistem zazidave, obstoječa razporeditev objektov in če niso v nasprotju
s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi in če s tem soglaša sosed.
Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost
umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem
zemljišču, ti se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik
od javne občinske ceste ali poti je v skladu z odlokom o občinskih cesta
in upravljavcem ceste. Odmik je lahko manjši, če je gradbena linija
obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem
soglaša upravljavec ceste. Odmiki od gozdnih površin ob naselju je za
eno drevesno višino. |
(2) Ob
ulicah se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z
linijami obstoječih objektov. |
c) Pogoji
glede velikosti |
(1)
Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost
parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest in parcelnih mej.
Objekti so lahko kvadratne, podolgovate ali lomljene oblike z daljšo
stranico vzporedno s cesto. |
(2) Višina
objektov se prilagaja obstoječim objektom znotraj območja centralnih
dejavnosti, to je do tri etaže nad urejenim terenom oziroma P+2 z
izkoriščeno mansardo. Pri določanju višine objektov je potrebno
upoštevati vertikalni gabarit enote tako, da novi objekti po višini ne
izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka. V EUP VP 10 in VP
10/1 postavljeni objekti ne smejo biti višji od obstoječih objektov v
neposredni okolici. Sakralni objekti in zvoniki ob gasilskih domovih so
lahko višji oziroma se oblikovno prilagodijo namenu. |
č) Pogoji
glede oblikovanja |
(1)
Tlorisna oblika objektov je prilagojena njihovi funkciji. |
(2) Strehe
na vseh objektih so enakostranične dvokapnice ali štirikapnice v naklonu
od 30–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta v opečni,
rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje
pretežno opečne. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi
nakloni so možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta, na
pomožnih, enostavnih in nezahtevnih objektih ter na večjih in širših
nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Ravne strehe na ožjih
objektih od 10,0 m so možne, pod pogojem, da gre za kombinacijo z
dvokapnico, kjer je delež dvokapne strehe večji od ravne. Ravni del
strehe se izvede nižje od slemena dvokapnice. Kritine ne smejo biti
svetleče oziroma trajno bleščeče. Na strehah je dopustna namestitev
sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih
virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. |
(3) Barve
fasad so svetlih barv, zemeljskih barv, lahko so delno obdelane v lesu.
|
(4)
Okolica objektov mora biti ozelenjena. Za zasaditev se uporablja
predvsem avtohtona vegetacija. |
(5)
Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena
znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina
ograje se prilagodi namenu. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob
drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost
in ni oviran promet po javni cesti. Eventualna vstopna in uvozna vrata v
ograji se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne v smeri
poti/ceste. |
(6)
Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa
in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina
reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti
2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih
reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
d) Pogoji
in merila za parcelacijo |
(1) Širina
parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Vsaka
samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste ter
urejeno v skladu z upravljavcem ceste. Priključek na javno cesto mora
biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Širina
dovoznih poti mora biti skladna z občinskim odlokom o občinskih cestah.
|
(2)
Parkirišča za tovorna vozila so v centralnem delu izrecno prepovedana.
Parkiranje tovornih vozil je možno znotraj EUP VP 10/1, za čas delovanja
obstoječe dejavnosti. |
(3)
Zahteva se ozelenitev parkirišča, in sicer najmanj eno visokodebelno
drevo na 4 PM ali na 3 PM srednje veliko drevo. |
e) Pogoji
glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
Pogoji
glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro so navedeni v skupnih pogojih tega odloka. |
f) Pogoji
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Za
vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v EUP
VP 4, VP 10 in VP 10/1 se pridobi kulturno-varstvene pogoje in
kulturno-varstveno soglasje. V vplivnem območju kulturnega spomenika
Cerkev Srca jezusovega se ohranja prostorska identiteta, pričevalnost in
dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi
utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno
substanco kulturnega spomenika. |
(2) V vseh
EUP iz prvega odstavka tega člena se pri načrtovanju posegov v prostor
upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo Nature, EPO in v EUP
VP 8 usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot, ki so
navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt
Občine Velika Polana (ZRSVN, OE Maribor, november 2008), ki se hranijo
na sedežu občine in ki so določeni v skupnih PIP-ih tega odloka.
|
(3) Na
poplavnem območju se objekti in dejavnosti umeščajo pod naslednjimi
pogoji: |
Centralne
dejavnosti (CD, CU, SB) v naselju Velika Polana so večinoma locirana
izven poplavnega območja oziroma znotraj preostale nevarnosti, in sicer
v EUP VP 1, VP 8, VP 9, VP 10 – zahodni del in VP 10/1. Ta območja s
poplavnega vidika niso problematična, gradnja objektov pa se v čim večji
meri umesti na del parcele, ki je izven poplavnega območja. V primeru
večjega števila utrjenih površin je potrebno urediti meteorno odvodnjo.
Območji EUP VP 10 (jugovzhodni del) in VP 10/1 (del) se delno nahajata
znotraj majhnega oziroma preostalega razreda nevarnosti. Na teh mestih
je potrebno objekte locirati izven poplavnega območja oziroma delno na
območje majhne oziroma preostale nevarnosti, ostali del pa pustiti na
nivoju obstoječega terena. Območje EUP VP 8, ki leži neposredno ob
potoku Črnec, se nahaja znotraj majhne, preostale in srednje nevarnosti.
Na tem mestu je potrebno zagotoviti vsaj 5 m odmik od potoka, gradnjo pa
usmeriti znotraj preostalega in majhnega razreda nevarnosti nad koto
166.20 m.n.m. Nasutje se izvede samo na mestu gradnje objektov in
povezav, večji del parcele pa se pusti na obstoječi koti. |
g) Pogoji
glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Na
območjih varstvenih pasov vodnih virov v EUP VP 10, VP 9 se pri vseh
posegih upošteva še določila občinskih predpisov o zaščiti vodnih virov
vodnih črpališč Občine Lendava z Odlokom o zavarovanju vodnih virov
(Uradni list RS, št. 91/99). Pri izvajanju posegov na teh območjih je
treba upoštevati določila navedenega odloka in njegove spremembe.
Objekti EUP VP 9 morajo imeti urejeno odvajanje odplak in odpadnih voda
(priključeno na kanalizacijo oziroma zgrajeno greznico, ureditev
parkirišč z lovilci olj, ustrezna ureditev območij za pretakanje ali
skladiščenja nevarnih snovi, ustrezno ponikanje padavinske vode …).
|
(2) Z
namenom zmanjšanja tveganja onesnaženja vodnega vira, s tem pa
ohranjanja kakovosti vira pitne vode, se na območju vodovarstvenega pasu
vodnega vira, na delu EUP VP 9, pred posegom pridobi vodnogospodarsko
soglasje pristojnega upravnega organa in zdravstvenega inšpektorata. |
35. člen |
(območja
pokopališč) |
a) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na
območjih pokopališč, ki so namenjena površinam za pokop in spominu za
umrle z oznako podrobnejše namenske rabe ZK in CD v EUP BR 4, MP 4 in VP
7 so na zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe ZK možni posegi iz
32. člena, za objekte in naprave, kot so gradbeni inženirski objekti
(cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi), ki so
namenjeni dejavnosti na območju ali so povezovalni vodi ali priključki z
ostalimi EUP in jih ni možno speljati po sosednjih površinah, drugi
gradbeni inženirski objekti (pokopališča), spomeniki, spominska
obeležja, urbana oprema, ograje, dostopne poti, potke, parkirišča ter
ostali infrastrukturni objekti, ki so namenjeni dejavnosti na območju
ter posegi iz Priloge 1. Sakralni objekti in zvoniki so lahko višji
oziroma se oblikovno prilagodijo namenu. |
(2) Na
zemljiščih s podrobnejšo namensko rabo CD (mrliška vežica) je dopustna
gradnja, rekonstrukcija in odstranitev, vzdrževanje drugih
nestanovanjskih stavb, kot so obredne in pokopališke stavbe, gradbenih
inženirskih objektov (cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi) in pomožnih, enostavnih in nezahtevnih objektov
(nadstrešek, utrjeno dvorišče, ograja ter posegi iz Priloge 1),
energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov, spomenikov in
spominskih obeležij in urbane opreme ter objektov in naprav, ki so
potrebni za dejavnost na območju. Na območju EUP BR 4 je dopustna
postavitev baznih postaj mobilne telefonije in spremljajočih objektov iz
skupine vseh vrst objektov glede na zahtevnost. |
(3) Na
območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki
so namenjene za promet, z oznako podrobnejše namenske rabe PO, je
dopustna gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela
prometnih površin, objektov prometne infrastrukture, kolesarskih in peš
površin ter gradnja, rekonstrukcija, odstranitev ter vzdrževanje
podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij,
posegov iz Priloge 1 ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi
so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen
objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec
tega objekta. |
b) Pogoji
glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1)
Mrliško vežico se locira na mesto obstoječe oziroma na površini s
podrobnejšo namensko rabo CD. Objekt se po potrebi podaljša na območje
opredeljeno s podrobnejšo namensko rabo ZK. Gradnja mrliške vežice in
spremljajočih objektov je dovoljena do višine P. |
(2)
Spomenike, spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne
ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali
območja. |
c)
Ureditev parcele |
Dopustna
je zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih
površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene površine
na območju ZK se izvedejo s tlakovci, naravnim kamnom, lahko so tudi
peščene, območja parkirišč in CD pa s travnimi kockami, tlakovci,
travnimi rešetkami ali v kombinaciji z asfaltom. Pri zasaditvi se
uporabi avtohtona grmovna in drevesna vegetacija. Možna je postavitev
ograje, ki ne sme presegati višine 2,0 m. Ograja mora biti postavljena
znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda.
|
č) Pogoji
glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
Glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro veljajo skupni pogoji tega odloka. |
d) Pogoji
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V EUP
VP 7 je enota kulturne dediščine (EŠD 1147). V območju EUP in v vplivnem
območju so prepovedane ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti
negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco
kulturnega spomenika. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in
njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in
kulturno-varstveno soglasje. |
(2) V vseh
EUP iz tega člena se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva
usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo Nature, EPO v Naravovarstvenih
smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Velika Polana (ZRSVN, OE
Maribor, november 2008), ki se hranijo na sedežu občine in ki so
določeni v skupnih PIP-ih. V območju naravne vrednote ni dopustna
gradnja objektov in odlaganje kakršnega koli materiala. |
(3) Na
območju EUP VP 7, z oznako podrobne namenske rabe CD, je potrebno v
primeru urejanja večjih utrjenih površin zagotoviti meteorno odvodnjo.
|
(4) Na
območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v BR 4 in MP 4 se pri posegih v
prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke ter se jih smiselno
priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
|
e) Pogoji
glede varovanja zdravja ljudi |
Za
varovanje zdravja ljudi veljajo skupni pogoji iz tega odloka. |
36. člen |
(obstoječa
gospodarska cona) |
a) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na
območju, ki je namenjeno gospodarski coni z oznako podrobnejše namenske
rabe IG, v EUP VP 11, so dopustni posegi iz 32. člena za objekte:
|
●
nestanovanjske stavbe: |
– trgovske
in druge stavbe za storitvene dejavnosti, |
–
gostinske stavbe, |
– poslovne
in upravne stavbe, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
–
industrijske stavbe in skladišča, |
– druge
nestanovanjske stavbe, |
– druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, |
● gradbeni
inženirski objekti: |
– objekti
prometne infrastrukture, |
– prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi in spremljajoči objekti, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč
odpadkov), |
● posegi
iz Priloge 1. |
(2) Na
območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki
so namenjene za promet, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, je
dopustna gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela
prometnih površin, objektov prometne infrastrukture, avtobusnih
postajališč, kolesarskih in peš površin ter gradnja, rekonstrukcija,
odstranitev ter vzdrževanje podzemnih in nadzemnih komunalnih in
energetskih objektov in omrežij, posegov iz Priloge 1 ter druge
gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v
nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne
infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
|
b) Pogoji
glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Nove
objekte se locira na mestu obstoječih oziroma na ustrezni prosti
površini, v velikosti, ki jo dopušča faktor zazidanosti parcele, ki
znaša 0,8. Oblika objektov je prilagojena funkciji dejavnosti, strehe v
naklonu ali ravne, kritina poljubna. Višina novih objektov ne sme
presegati obstoječih proizvodnih objektov v tej EUP nad urejenim
terenom. |
(2)
Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmiki med
objekti morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom, da
omogočajo intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in
druge pogoje. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih objektih naj
ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjem dvorišču.
Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele.
Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost
umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem
zemljišču, ti se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. Odmik
od javne občinske ceste ali poti je skladen z občinskim odlokom o
občinskih cestah in upravljavcem ceste. Odmik je lahko manjši, če je
gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov
in če s tem soglaša upravljavec ceste. |
(3)
Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Stik območja z
stanovanjski delom ter robovi parcele oziroma okolica objektov se zasadi
z grmovno in drevesno vegetacijo ali ogradi z netransparentno ograjo.
|
(4)
Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo
prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora
biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. |
c) Pogoji
in merila za parcelacijo |
(1)
Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi kockami
lahko v kombinaciji z asfaltom. Pri zasaditvi se uporabi avtohtono
drevnino. Na celotno površino se zagotovi 20 % zelenih površin vključno
vegetacijo na parkirišču. |
(2)
Izvedena mora biti ozelenitev parkirišča, in sicer najmanj eno
visokodebelno drevo na 4 PM ali srednje veliko drevo na 3PM.
|
d) Pogoji
glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
Za EUP
veljajo skupni pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro tega odloka. |
e) Pogoji
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
V EUP VP
11 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in
pogoje za varstvo Nature, EPO in v enotah usmeritve, izhodišča in pogoje
za varstvo naravnih vrednot, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah
za Občinski prostorski načrt Občine Velika Polana (ZRSVN, OE Maribor,
november 2008), ki se hranijo na sedežu občine in ki so določeni v
skupnih PIP-ih. |
f) Pogoji
glede varovanja zdravja ljudi |
Pogoji
glede varovanja zdravja ljudi so navedeni v skupnih pogojih tega odloka. |
37. člen |
(območje
za rekreacijo in turizem) |
a) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP
z oznako VP 2 je na območju stavbnih zemljišč, ki so površine za
rekreacijo in športne centre z oznako podrobnejše namenske rabe BC, kjer
se lahko odvijajo turistične/rekreacijske dejavnosti in prireditve, so
dopustni posegi iz 32. člena tega odloka: |
●
nestanovanjske stavbe: |
–
gostinske stavbe, če so namenjene dejavnosti na območju, |
–
pisarniške stavbe, če so namenjene dejavnosti na območju, |
– trgovske
in druge stavbe za storitvene dejavnosti, če so namenjene dejavnosti na
območju, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, |
● gradbeni
inženirski objekti: |
– objekti
prometne infrastrukture, |
– prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč
odpadkov), |
● posegi
iz Priloge 1. |
(2) Na
območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki
so namenjene za promet, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, je
dopustna gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela
prometnih površin, objektov prometne infrastrukture, ter gradnja,
rekonstrukcija, odstranitev ter vzdrževanje podzemnih in nadzemnih
komunalnih in energetskih objektov in omrežij, posegov iz Priloge 1 ter
druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v
nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne
infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
|
b) Pogoji
glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju objektov se upošteva regulacijske črte in odmike od javnih
cest. |
(2)
Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmiki med
objekti morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom, da
omogočajo intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in
druge pogoje. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost
sosednje parcele. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo
zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne
infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo do meje
sosednjih gradbenih parcel. Odmik od javne občinske ceste ali poti je v
skladu z odlokom o občinskih cesta in upravljavcem ceste. Odmik je lahko
manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od
navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od
zunanjega roba brežine potokov in vodnih površin so pri vodotokih I.
reda 15,0 m, pri vodotokih II. reda pa 5,0 m, od gozdnih površin ob
naselju za eno drevesno višino. |
c) Pogoji
glede velikosti |
(1)
Velikost objektov se določa glede na velikost parcele in glede na odmike
od javnih cest in od obstoječih objektov ter parcelnih mej. Velikost
objektov ne sme presegati velikosti, ki jo določa faktor zazidanosti
gradbene parcele, ki znaša 0,6. |
(2) Višina
objektov je največ P+1+M nad urejenim terenom. |
(č) Pogoji
glede oblikovanja |
(1)
Tlorisna oblika objektov se prilagodi namenu. Strehe so lahko dvokapne
(20–45 stopinj) in enokapne. Strehe z manjšimi nakloni so možne na
širših objektih (širine več kot 10 m). Enokapne in ravne strehe so možne
na pomožnih, enostavnih in nezahtevnih objektih. Kolikor je objekt ožji
od 10 m se dvokapna streha lahko kombinira z ravno, pod pogojem, da je
delež ravne strehe manjši od deleža dvokapnice. Ravni del strehe mora
biti nižji od slemena dvokapnice. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma
trajno bleščeče. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov
ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne
smejo presegati slemena streh. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi
različnimi nakloni, slemeni in kritinami. |
(2) Fasade
so opleska v svetlih in zemeljskih barvah, lahko so obdelane z
različnimi materiali. |
(3)
Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Okolica igrišča se
ozeleni z drevesno in grmovno vegetacijo. Utrjene površine, tudi
parkirišča se izvede s tlakovci, travnimi kockami, asfaltom ali pa so
peščene. Na 4 PM se zasadi 1 drevo. Športne površine se uredijo glede na
njihovo funkcijo in izvedejo za njih karakterističnih materialih ter
opremo. |
(4)
Parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele
ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ali
zaščitne mreže se prilagodi namenu. Ograje ob cestnih uvozih,
priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da
omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. |
(5)
Prizidki in pritikline, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo
osnovni stavbi, morajo biti oblikovno skladni z osnovnim objektom.
|
(6)
Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa
in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina
reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti
2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih
reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
d) Pogoji
in merila za parcelacijo |
Velikost
in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z
javne ceste v skladu z upravljavcem ceste. Priključek na javno cesto
mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.
|
e) Pogoji
glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
Pogoji
glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro so v skupnih pogojih tega odloka. |
f) Pogoji
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) EUP VP
2 je v območju ekološko pomembnega območja, v območju Nature 2000,
znotraj nje so evidentirane naravne vrednote. V EUP se pri načrtovanju
posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo
naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske
raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski
prostorski načrta Občine Velika Polana (ZRSVN, OE Maribor, november
2008), ki se hranijo na sedežu občine in ki so določeni v skupnih
PIP-ih. |
(2) EUP VP
2 meji na vplivno območje enota kulturne dediščine EŠD 1147 – Cerkev
srca Jezusovega zato se za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in
njegovo vplivno območje pridobi kulturno-varstvene pogoje in
kulturno-varstveno soglasje. |
(3) V EUP
VP 2 je potrebno dejavnosti usmeriti na del parcele, ki je izven
poplavnega območja. Potreben je tudi odmik vsaj 5,0 m od vodotoka
(priobalni pas). V primeru večjih utrjenih površin je potrebno urediti
tudi meteorno odvodnjo (lastne vode). |
g) Pogoji
glede varovanja zdravja ljudi |
Pogoji
glede varovanja zdravja ljudi so navedeni v skupnih pogojih tega odloka. |
38. člen |
(park v
Veliki Polani) |
a) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na
območjih stavbnih zemljišč v parku znotraj centralnega dela naselja, ki
je opredeljena kot zelena površina z oznako ZP (park) v EUP VP 6 so
dopustni posegi iz 32. člena tega odloka za objekte: |
●
nestanovanjske stavbe: |
–
paviljoni, stojnice, letna gledališča, gostinski objekti (če služijo
dejavnostim v okviru preživljanja prostega časa), javne sanitarije in
drugo, ki so vezani na program parka, kar dopolnjuje program zasnove
parka, vendar mora delež zelenih sestavin prostora po obsegu
prevladovati, |
– dopustna
je tudi gradnja drugih nestanovanjskih stavb, če so namenjeni
dejavnostim na območju, |
● gradbeni
inženirski objektov: |
– objekti
prometne infrastrukture, |
– prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim na območju,
|
● posegi
iz Priloge 1. |
(2) Na
območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki
so namenjene za promet, z oznako podrobnejše namenske rabe PO, je
dopustna gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela
objektov prometne infrastrukture ter gradnja, rekonstrukcija,
odstranitev, vzdrževanje podzemnih in nadzemnih komunalnih in
energetskih objektov in omrežij, posegov iz Priloge 1 ter druge
gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v
nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne
infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
|
b) Pogoji
glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Lega,
oblika, tloris in velikost objektov se prilagodi funkciji objekta.
Objekti znotraj parka morajo imeti etažnost P. |
(2)
Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmiki med
objekti morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom, da
omogočajo intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in
druge pogoje. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost
sosednje parcele. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo
zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne
infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo do meje
sosednjih gradbenih parcel. Odmik od javne občinske ceste ali poti je v
skladu z odlokom o občinskih cesta in upravljavcem ceste. Odmik je lahko
manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od
navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. |
(3) Fasada
objektov, kritina je lahko iz različnih materialov in naklonov ob
predhodnem soglasju pristojne kulturno-varstvene službe. |
c)
Ureditev parcele |
(1)
Območje EUP se lahko ogradi, ograja je živa meja, ki se kombinira z
leseno ali betonsko. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, v
sporazumu z lastniki sosednjih zemljišč. |
(2)
Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa
in da ne zastira značilnih pogledov na območje. Namestitev velikih
reklamnih panojev v območju ni dopustna. |
(3) Izvede
se ureditev parkovnih površin s sprehajalnimi potmi, ploščadjo s tem da
mora zelena ureditev parka zavzemati večji del površine parka. Poti
oziroma utrjene površine so tlakovane ali peščene. Pri oblikovanju se
uporabi avtohtone materiale. Skale, oblikovanje skalnjakov, plastični
dodatki in okraski so prepovedani. |
(4)
Zasaditev ter vsa hortikulturna ureditev mora biti izvedena na podlagi
krajinskega načrta ob predhodnem soglasju pristojne kulturno-varstvene
službe. Pri izbiri rastlin se izbira med avtohtonimi vrstami. Iglavci
ter izrazito eksotične rastline (palme …) so prepovedani. |
č) Pogoji
glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
Pogoji
glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro so v skupnih pogojih tega odloka. |
d) Pogoji
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Za
vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se
pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.
|
(2) Pri
načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za
varstvo Nature, EPO, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za
Občinski prostorski načrt Občine Velika Polana (ZRSVN, OE Maribor,
november 2008), ki se hranijo na sedežu občine in ki so določeni v
skupnih PIP-ih tega odloka. |
(3) Na
območju EUP VP 6 sta park in postajališče za avtobuse izvedena. J in JZ
del območja VP 6 se nahaja znotraj preostalega razreda poplavne
nevarnosti, kjer ni zaznanih poplavnih tokov. Objekt avtobusne postaje
ne sodi med poplavno ranljive objekte zato se lahko brez posebnih
omilitvenih ukrepov umešča znotraj preostalega razreda nevarnosti. Za
območje postajališča pa velja opozorilo, da kolikor bo postavljeno
znotraj poplavne nevarnosti in v primeru poplave (Q500 vode), bo
potrebno ustrezno vzdrževanje objekta. |
e) Pogoji
glede varovanja zdravja ljudi |
Pogoji
glede varovanja zdravja ljudi so navedeni v skupnih pogojih tega odloka. |
39. člen |
(zelene
površine) |
a) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na
območju nelegalnega kopa (opuščena gramoznica), ki je opredeljena kot
druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma
drugo funkcijo v EUP VP 14 z oznako podrobne namenske rabe ZD je
dopustna ureditev zelenih površin namenjene varovanju in zaščiti kot so
zeleni pasovi (obcestne zelenice, ločevalni zeleni pasovi, obvodni
pasovi, zaščitni zeleni pasovi pred hrupom, vetrom, negativnimi
vizualnimi vplivi in podobno). Dopustni so posegi iz 32. člena tega
odloka za gradbene inženirske objekti (objekti prometne infrastrukture,
prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi, če služijo dejavnosti na območju ali če gre za
povezovalne vode, drugi gradbeni inženirski objekti, če so namenjeni
dejavnostim območju) ter objekti iz skupine nezahtevnih in enostavnih
ter začasnih objektov iz Priloge 1. |
b) Pogoji
glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
Oblika,
velikost, obdelava objektov se podredi namenu. Objekti morajo biti
pritlični in so v montažni ali tipski izvedbi. Urbana oprema mora biti
oblikovno enotna, utrjene površine iz naravnih materialov ter zasaditev
izvedena z avtohtonim drevjem in grmovjem. |
c)
Ureditev parcele |
Postavitev
ograje je dopustna ob cesti z odmikom, ki je skladen z občinskim odlokom
o cestah in upravljavcem cest. Višina ograje se prilagodi namenu.
|
č) Pogoji
glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
Pogoji
glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro so v skupnih pogojih tega odloka. |
d) Pogoji
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V EUP
VP 14 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča
in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter
ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih
smernicah za Občinski prostorski načrta Občine Velika Polana (ZRSVN, OE
Maribor, november 2008), ki se hranijo na sedežu občine in ki so
določeni v skupnih PIP-ih tega odloka. |
(2) Na
delu EUP VP 14 z oznako podrobne namenske rabe ZD, ki se nahaja na
poplavnem območju, ki je določeno na podlagi opozorilne karte poplav, je
dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov ni dopustna,
razen ureditev zelenih površin ter gradbeno inženirskih objektov, ki ne
spreminjajo obstoječe kote terena. Z navedenimi posegi se ne sme
poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak tovrsten poseg na
poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.
|
e) Pogoji
glede varovanja zdravja ljudi |
Pogoji
glede varovanja zdravja ljudi so v skupnih pogojih tega odloka. |
40. člen |
(območja
okoljske infrastrukture) |
a) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na
območju EUP MP 6, ki je površina okoljske infrastrukture (O), namenjena
za izvajanje gospodarske službe s področja oskrbe z vodo, ravnanje z
odplakami in odpadki, saniranje okolja, so dopustni posegi iz 32. člena
tega odloka za objekte: |
●
rezervoarji, silosi in skladišča ter vsi objekti namenjeni izvajanju
javne gospodarske službe vključno z delavnicami, |
● gradbeni
inženirski objekti: |
– objekti
prometne infrastrukture, |
– prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti, |
● ostali
posegi: Na območju komunalne čistilne naprave, vključno z vsemi
tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se poveča ali posodobi
kapaciteta naprave. Na območju EUP MP 6 je dopustna postavitev baznih
postaj mobilne telefonije in spremljajočih objektov iz skupine vseh vrst
objektov glede na zahtevnost, |
● posegi
iz Priloge 1. |
(2) Na
območjih celinskih vodnih zemljišč, z oznako podrobne namenske rabe VC,
na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim
pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustne dejavnosti, vezane na rabo in
varstvo površinskih voda, varstvo okolja, ohranjanje narave, ribištvo,
vodni promet, oddih in preživljanje prostega časa ter dejavnosti, ki
niso v neskladju s predpisi o vodah. Možni so posegi (gradnje,
rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve): |
– gradnja
objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter
komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, |
– gradnjo
objektov grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah ali drugih zakonih,
|
– ukrepe,
ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti
površinskih voda, |
– ukrepe,
ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
– gradnjo
objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice
nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za
zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev
varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
– gradnjo
objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, gradnjo objektov,
namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in
premoženja ter izvajanju nalog policije, |
– posegi
iz Priloge 1. |
(3) Za
obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem
zemljišču, je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija,
sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če: |
– se s tem
ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
|
– se s tem
ne poslabšuje stanja voda, |
– je
omogočeno izvajanje javnih služb, |
– se s tem
ne ovira obstoječe posebne rabe voda, |
– to ni v
nasprotju s cilji upravljanja z vodami in |
– se z
rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega
zemljišča ne zmanjšuje. |
(4) Na
vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko
ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost
pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. Prepovedano je tudi pranje vozil, gnojenje in uporaba
sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje
odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter
odlaganje odpadkov. |
b) Pogoji
glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1)
Objekte v območju čistilne naprave se prilagodi namenu. Objekti so
oblikovno poenoteni tako, da so objekti in naprave skladni. Višina
objektov je P, razen objektov in naprav, ki zaradi tehnologije zahtevajo
višino. |
(2)
Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmiki med
objekti morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom, da
omogočajo intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in
druge pogoje. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati
tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na
predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih
parcel. Odmik od javne občinske ceste ali poti je v skladu z občinskim
odlokom o občinskih cestah. |
c)
Ureditev parcele |
(1)
Območje se zasadi z avtohtonim drevjem in grmovjem, uredi se utrjene
poti in manipulativne površine. Območja se izdatno zasadijo z avtohtono
drevesno in grmovno vegetacijo. |
(2)
Območje se lahko ogradi. Višina ograje se prilagodi namenu. |
č) Pogoji
glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
Pogoji
glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro so v skupnih pogojih tega odloka. |
d) Pogoji
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V EUP
MP 6 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča
in pogoje za varstvo Nature, EPO in v enotah usmeritve, izhodišča in
pogoje za varstvo naravnih vrednot, ki so navedeni v Naravovarstvenih
smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Velika Polana (ZRSVN, OE
Maribor, november 2008), ki se hranijo na sedežu občine in ki so
določeni v skupnih PIP-ih tega odloka. |
(2) Na
poplavnem območju v EUP MP 6, kjer gre za ureditev okoljske
infrastrukture so posegi možni pod pogojem, da se izvede ustrezno
nasutje oziroma pred vodo zaščitit vso pomembno opremo čistilne naprave
in drugih spremljajočih objektov. Zaradi manjšega obsega se nasuje za
območje objekta. Kota nasutja naj znaša nad 166.2 m.n.m., to je nad koto
Q500. |
(3) Na
območju izvedenih hidromelioracij (HMO) se pri posegih v prostor preveri
izvedene drenažne sisteme ter jarke ter se jih smiselno priključi na
nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje. |
e) Pogoji
glede varovanja zdravja ljudi |
Pogoji
glede varovanja zdravja ljudi so v skupnih pogojih tega odloka. |
41. člen |
(urejanje
na območju krajine) |
a) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) EUP MP
8, EU 13, EU 14, EU 15, EU 16, EU 17, EU 18, EU 19, EU 20, EU 21, EU 22,
EU 23, EU 24, EU 25, EU 26 in EU 28 so območja krajine, namenjena
kmetijski, gozdni dejavnosti ter razpršeni poselitvi in se delijo na
najboljša kmetijska zemljišča z oznako podrobne namenske rabe K1, ostala
kmetijska zemljišča z oznako podrobne namenske rabe K2, na gozdna
zemljišča z oznako podrobne namenske rabe G, na vodna zemljišča z oznako
podrobne namenske rabe VC, na površine cest z oznako podrobne namenske
rabe PC in na stavbna zemljišča v razpršeni poselitvi z oznako
podrobnejše namenske rabe A ter na površine za okoljsko infrastrukturo z
oznako podrobne namenske rabe O. |
(2) Na
kmetijskih zemljiščih, z oznako podrobne namenske rabe K1 in K2, ki so
namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe, brez
spremembe namenske rabe, dopustni posegi (gradnje, rekonstrukcije,
vzdrževanja in odstranitve): |
● na K1 in
K2: |
–
nezahtevne agromelioracije, |
– pomožni
kmetijski objekti opredeljeni v Prilogi 1 in opore za mreže proti toči
(le v kmetijske namene), |
– gradbeni
inženirski objekti: daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična)
komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi
(iz skupine 221) ter lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski)
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopkovna) komunikacijska omrežja
(iz skupine 222), |
– posegi
za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, |
–
rekonstrukcije lokalnih cest; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje
načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste (oporni in podporni zidovi,
nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno) ter objekti
gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba
zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste,
|
– pomožna
kmetijska-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična
opora, opora za mrežo proti toč, opora za mrežo proti ptičem, obora,
ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade), poljska pot,
premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža lovska preža, |
– začasni
objekti iz Priloge 1, ki se nahajajo v odstavkih (1), (2), (3), (5),
(6), (7), (9), (10). |
● ostali
posegi: |
–
rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh ter |
– posegi
iz Priloge 1. |
(3) Pri
rekonstrukciji prometnih površin se upošteva vse prometne površine, ki v
grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobno namensko rabo prometne
infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del
druge podrobnejše namenske rabe zemljišč. Razvidne so iz grafičnih
prikazov stanja prostora (v Prikazih gospodarske javne infrastrukture)
ali iz grafičnih prikazov izvedbenega dela (v Prikazu območij enot
urejanja in gospodarske javne infrastrukture (obstoječe ali predvidene)
ali evidentne v prostoru (so po dejanski rabi prometne površine, poti)
ali so evidentne v zemljiško katastrskem prikazu ali so razvidne iz
digitalne topografske karte ali so kategorizirane občinske ceste.
|
(4) Na
kmetijskih površinah so dopustni posegi vodnogospodarskih ureditev za
vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za
izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del pod pogojem, da se
območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje.
|
(5)
Gradbeno inženirske in infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo
po kmetijskih zemljiščih v zemeljski izvedbi se izvaja ob pogoju, da se
ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka
infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po
možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po izvedeni
gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Pomožne
kmetijsko-gozdarske objekte se po opustitvi objekta poruši, zemljišče se
vzpostavi v prvotno stanje. Na območju EUP EU 14 na parceli 4364/1 k.o.
Velika Polana in v EUP EU 16, na parceli 2243/2 k.o. Mala Polana (ob
črpališču) je dopustna postavitev baznih postaj mobilne telefonije in
spremljajočih objektov iz skupine vseh vrst objektov glede na
zahtevnost. |
(6) Na
gozdnih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe G, ki so namenjena za
gozdarsko dejavnost so poleg primarne rabe dopustni posegi, ki obsegajo
gradnjo, rekonstrukcijo, vzdrževanje in rušitev naslednjih objektov in
naprav: |
● gradbeno
inženirski objekti razen objekti iz skupine 230 in zahtevni objekti iz
skupine 2412 in objekti iz skupine 24203. Objekti iz skupine 22232 –
čistilne naprave se lahko postavljajo na robu gozdnega zemljišča.
|
● ostali
posegi (rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh,
vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega
režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih
del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in
vzpostavi v prvotno stanje ter športne in rekreacijske površine, kot so
paintbol, postavitev različnih igral …) in posegi iz Priloge 1.
|
(7) Posegi
v gozdne površine so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in
grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim
krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij varstva narave in
pod pogojem, da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno
stanje. odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki
imajo v tem območju varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni
dopustna, izjemoma pa le ob soglasju Zavoda za gozdove Slovenije.
Gozdnih površin ni dopustno ograjevati, razen v primerih, ki jih dopušča
Zakon o gozdovih. |
(8) V
gozdu, ki je opredeljen kot gozdni rezervat v EUP EU 16 se upoštevajo
režimi gospodarjenja in varovanja iz predpisov o varovalnih gozdovih in
gozdovih s posebnim pomenom. |
(9) Na
območjih celinskih vodnih zemljišč, z oznako podrobne namenske rabe VC,
na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim
pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustne dejavnosti, vezane na rabo in
varstvo površinskih voda, varstvo okolja, ohranjanje narave, ribištvo,
vodni promet, oddih in preživljanje prostega časa ter dejavnosti, ki
niso v neskladju s predpisi o vodah. Možni so posegi, ki zajemajo
gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve: |
– gradnja
objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter
komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, |
– gradnjo
objektov grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah ali drugih zakonih,
|
– ukrepe,
ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti
površinskih voda, |
– ukrepe,
ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
– gradnjo
objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice
nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za
zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev
varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
– gradnjo
objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, gradnjo objektov,
namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in
premoženja ter izvajanju nalog policije ter |
– posegi
iz Priloge 1. |
(10) Za
obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem
zemljišču, je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija,
sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če: |
– se s tem
ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
|
– se s tem
ne poslabšuje stanja voda, |
– je
omogočeno izvajanje javnih služb, |
– se s tem
ne ovira obstoječe posebne rabe voda, |
– to ni v
nasprotju s cilji upravljanja z vodami in |
– se z
rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega
zemljišča ne zmanjšuje. |
(11) Na
vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko
ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost
pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. Prepovedano je tudi pranje vozil, gnojenje in uporaba
sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje
odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter
odlaganje odpadkov. Poleg navedenih pogojev veljajo skupni pogoji iz 52.
člena. |
(12) Na
območjih stavbnih zemljišč razpršene poselitve v EUP EU 13, EU 14 in EU
16, ki so namenjena razpršeni poselitvi (stanovanjskim površinam za
bivanje s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi
dejavnostmi), z oznako podrobnejše namenske rabe A, je dopustna izvedba
gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta,
rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje
naslednjih vrst objektov: |
●
stanovanjske stavbe: |
–
enostanovanjske stavbe z ostalimi pritiklinami, kot so garaže, kleti,
kurilnica, terase, nadstreški, zimski vrtovi in podobno, |
●
nestanovanjske stavbe: |
–
gostinske stavbe namenjene turizmu ali kot dopolnilna dejavnost na
kmetiji, |
–
pisarniške stavbe namenjene turizmu, kulturi, obrti, kmetijstvu, varstvu
narave, delo na domu, |
– trgovske
in druge stavbe za storitvene dejavnosti, namenjena turizmu, kulturi,
obrti in kmetijstvu, razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov,
veleblagovnic, bencinskih servisov in avtopralnic, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– objekti
iz skupine industrijskih stavb in skladišč, ki spadajo h kmetijski
proizvodnji, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena namenjena turizmu, kulturi, izobraževanju
ipd., |
– druge
nestanovanjske stavbe, |
– druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, |
● gradbeni
inženirski objekti: |
– objekti
prometne infrastrukture, |
– prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti, |
● posegi
iz Priloge 1. |
(13) Na
območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki
so namenjene za promet, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, je
dopustna gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževalna dela
prometne infrastrukture ter gradnja, rekonstrukcija, odstranitev ter
vzdrževanje podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in
omrežij, posegov iz Priloge 1 ter druga gospodarska javna
infrastruktura. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi
predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s
posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
(14)
Območje vodnega črpališča v EUP EU 16 z oznako podrobne namenske rabe O
je namenjeno za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja
oskrbe z vodo. Posegi iz 32. člena so dopustni, če se upošteva veljavne
predpise, ki določajo pogoje gradnje tovrstnih objektov. Dopustna je
gradnja pomožnih, enostavnih in nezahtevnih objektov za potrebe
izvajanja osnovne dejavnosti iz Priloge 1. Dovoljeni so objekti in
naprave za potrebe izvajanja dejavnosti gospodarskih služb s področja
oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki. Objekte v
tej EUP se prilagodi namenu. Pri določanju velikosti pomožnih,
enostavnih in nezahtevnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki
določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Območje se lahko ogradi, višina
ograje se prilagodi namenu. |
(15) Za
objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki
so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja, je dopustna
izvedba vzdrževalnih del ter rekonstrukcije, ne pa dodajanje novih
stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti, in
sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih dovoljenjih s področja
graditve objektov bili opredeljeni kot gradbena parcela. Za izvedbo
zgoraj naštetih dopustnih gradenj se smiselno uporabljajo PIP glede na
namen objekta, ki je določen z upravnim dovoljenjem oziroma glede na
namen objekta, ki mu je določen v uradnih evidencah. Na gradbenih
parcelah je k objektom razpršene gradnje dopustna tudi gradnja
enostavnih in nezahtevnih objektov, in sicer tistih, ki so v opredeljeni
v Prilogi 1 za območja razpršene poselitve (A). Pri posegih na območju
razpršene gradnje se smiselno uporabljajo PIP-i, ki so predpisani za
območja razpršene poselitve (A). |
b) Pogoji
glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1)
Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmiki med
objekti morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom, da
omogočajo intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in
druge pogoje. Odmik je lahko tudi manjši, če s tem soglaša sosed pod
pogojem, da noben del stavbe ne sega čez parcelno mejo. Ventilacijske
odprtine in okna na proizvodnih kmetijskih objektih naj ne bodo
orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjem dvorišču. Novi
objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele.
Odstopanja v odmikih so dopustna, če niso v nasprotju s požarnimi,
sanitarnimi in drugimi predpisi. Odmiki od meja in sosednjih objektov
morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne
infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo do meje
sosednjih gradbenih parcel. Odmik od javne občinske ceste ali poti je v
skladu z odlokom o občinskih cestah in upravljavcem ceste. Odmik je
lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže
od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od
zunanjega roba brežine potokov in vodnih površin so pri vodotokih
znotraj naselij I. reda 15,0 m, izven naselij pa 40,0 m, pri vodotokih
II. reda pa 5,0 m, od gozdnih površin ob naselju za eno drevesno višino.
|
(2)
Tlorisna oblika objektov v enotah urejanja tega člena so praviloma
pritlične hiše izrazito podložnega pravokotnega tlorisa. Oblika je lahko
lomljena v L ali U. Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski,
gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko
prilagaja namenu, vendar mora v osnovi biti prav tako podolgovata.
|
(3) Višina
stanovanjskih objektov je P+M, P+1, kjer je prostor pod streho lahko
izkoriščen. Višina objektov se lahko poveča, če se poleg predpisanih
dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa
obstoječih stavb. Višina kmetijskih objektov se prilagaja namenu.
|
(4) Strehe
na vseh objektih morajo biti simetrične dvokapnice z nakloni 30 º do
45º, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in prilagojeno smeri
slemena sosednjih objektov v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih
tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Enokapne in ravne
strehe so lahko na nezahtevnih in enostavnih objektih, strehe z manjšimi
nakloni so možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta, ter na
večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Kritine
ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na strehah je dopustna
namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju
obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh.
Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in
kritinami. |
(5) Fasade
so svetlih in zemeljskih barv, lahko so delno obdelane v lesu. Okolico
objektov se uredi in ogradi glede na funkcijo objekta. Višje ograje
morajo biti transparentne, ograje ob stanovanjskih objektih višine do
1,2 m. Del parcele na zunanjem robu parcel, ki mejijo na odprto krajino,
mora biti ozelenjen. |
c) Pogoji
glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
(1)
Infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo po kmetijskih
zemljiščih, se v zemeljski izvedbi izvede ob pogoju, da se ohranja
proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v
skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven
sklenjenih kmetijskih površin in da se po izvedeni gradnji zemljišče
vzpostavi v prvotno stanje. |
(2)
Gospodarsko javno infrastrukturo se načrtuje ob obstoječih koridorjih in
izven naravovarstveno občutljivih območij, pri gradnji se zagotavlja
varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obstoječo
gospodarsko infrastrukturo, ki negativno vpliva na naravne vrednote in
biotsko raznovrstnost, se sanira. |
(3) Pri
načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše
število prečkanj vodotokov. |
(4) Na
območju razpršene poselitve, ki se nahaja v EUP EU 14, na parcelah št.
3971, 3972, 3973, 3978/1, 3978/2, 3977, 3976 vse k.o. Velika Polana in
na območju razpršene poselitve, v EUP EU 16, na parcelah št. 8, 9, 10,
11 vse k.o. Mala Polana si morajo investitorji sami zagotoviti oskrbo s
pitno vodo in čiščenje komunalne vode. Na območju se mora zagotovi
odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih sistemih za čiščenje
odpadne vode. Vsi individualni sistemi morajo biti evidentirani in
vključeni v sistem nadzora, zagotovljena morata biti okoljsko
sprejemljivo čiščenje ter odvoz ostankov blata. Pri teh objektih je
možna postavitev greznic in čistilnih naprav iz vrste nezahtevnih in
enostavnih objektov. |
d) Pogoji
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Za
vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v EUP
EU 16 se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno
soglasje. V območju enote kulturne dediščine ni dopustna gradnja ali
postavitev objektov, v njegovem vplivnem območju pa le s soglasjem
pristojne varstvene službe. |
(2) V EUP,
kjer se nahajajo območja z naravovarstvenim statusom, se pri načrtovanju
posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo
naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske
raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski
prostorski načrt Občine Velika Polana (ZRSVN, OE Maribor, november
2008), ki se hranijo na sedežu občine in ki so določeni v skupnih PIP-ih
tega odloka. |
(3) Na
poplavnem območju, ki so določena na podlagi opozorilne karte poplav, v
EUP EU 13, EU 14, EU 15, EU 16, EU 17, EU 18, EU 19, EU 21 in EU 28 so
prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob
poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali
povečujejo poplavno ogroženost območja razen posegov, ki so namenjeni
varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Na teh območjih so dopustne
samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev. |
(4) Ukrepi
na poplavnem območju, kjer so določeni razredi poplavne nevarnosti:
|
– V EUP MP
7, z oznako podrobne namenske rabe IK, se na zahodnem delu EUP nasuje na
varno koto, in sicer Q100 (165.8 m.n.m.) + 0.5 m, kar zanaša 166.3
m.n.m. |
– Na
območju EUP EU 22 je predvidena trajna rezervacija prostora, za
prevajanje viška vodnih količin. Tako se območje ohranja za prevajanje
zadržane lastne vode nad cesto preko propustov. V tej EUP z namensko
rabo K1 je prepovedano izvajanje nasutij, gradnja novih objektov in
gradnja linijskih objektov, ki bi vodi preprečevali prosti tok.
|
– V EUP EU
23 je območje vpliva gradnje (gradnja v EUP MP 5, MP 7 in MP 8)
opredeljeno kot območje trajne rezervacije prostora z namenom
zadrževanja voda. Umeščanje objektov na tem delu je zaradi funkcije
dodatnega zadrževanja voda prepovedano. |
– V EUP EU
24, na desni strani potoka Črnec se definira dodatno območje rezervacije
prostora, ki zajema posredne vplive obrtne cone. Na tem delu je
prepovedano umeščanje objektov in linijskih elementov, ki vodi jemljejo
volumen in ovirajo poplavne tokove. |
– Na
območjih EUP EU 22, EU 23 in EU 24, kjer se bo zagotavljala dolgoročna
rezervacija prostora je prepovedano kakršno koli nasutje, kot tudi
gradnja novih objektov in infrastruktur oziroma prepovedano je graditi
vse kar vodi jemlje razlivni volumen, to je izvedba nad koto terena
oziroma na nasutju) in kar blokira poplavne tokove (večji linijski
objekti, ki so nad koto terena). Na območje je možen vnos poplavno manj
ranljivih dejavnosti (dovozi, zelene površine, površine za rekreacijo,
manjše ograje), ki pa morajo ostati na nivoju obstoječega terena
(ohranitev volumnov) oziroma zagotavljat pretočnost vodi (omogočanje
prevajanje poplavnih tokov). Poleg tega je pred izvedbo kakršnegakoli
posega v prostor na teh območjih potrebno predhodno pridobit ustrezno
soglasje (t.i. vodno soglasje). |
– Na
območju urejanja EU 16, kjer se nahajajo območja razpršene gradnje z
oznako A, v vseh primerih so zgrajeni objekti na suhem. Na teh območjih
gre za obstoječa stavbna zemljišča, kjer se objekti umeščajo na suhem
delu parcele oziroma zraven že obstoječih objektov, tako da se z
minimalnim obsegom posega na poplavno območje. Nasutje se izvede samo na
območju parcele in dostopov, ostali del parcele kamor naj se umešča manj
ranljive dejavnosti (zelenice, vrtovi) pa naj ostane na obstoječi koti.
Kota novih objektov naj bo enaka koti obstoječe gradnje, ki je na suhem.
Objekt okoljske infrastrukture v EU 16 z oznako podrobne namenske rabe
O, ki se nahaja ob EUP MP 8 se nahaja znotraj majhne nevarnosti. Na tem
območju se izvede nasutje za območje objekta. Kota nasutja naj znaša nad
166.2 m.n.m., to je nad koto Q500. |
– Na
območju EUP EU 25 se zaradi blokade poplavnega toka trajno prepove
gradnja, prostor pa je zaščiten pred prihodnjimi umestitvami v prostor.
Tako je celotno območje do vodotoka Črnec opredeljeno, kot trajna
rezervacijo prostora za omogočanje prevajanje poplavnih tokov, kjer je
prepovedana gradnja objektov in izvajanje nasutij območja oziroma vse
kar ovira in blokira poplavne tokove. Na območje je možno umeščanje
poplavno manj ranljivih dejavnosti (vrtovi, zelene površine, parki)
vendar se le-te izvedejo na nivoju terena. Tudi na tem območju je pred
izvedbo kakršnegakoli posega v prostor potrebno predhodno pridobiti
ustrezno soglasje (vodno soglasje). |
– Na
območju urejanja EU 26 se objekti in dostopi umeščajo na južno stran
parcele ob obstoječe objekte (na območje majhne, preostale in delno
srednje nevarnosti ter izven poplavnega območja), gradnja pa se izvede
vsaj na koti 165 m.n.m. Ostali (severni) del parcele naj ostane na
obstoječi koti. |
(5) Na
območju kjer so določeni razredi poplavne nevarnosti, in sicer na
območju gozdov z oznako podrobne namenske rabe G, kmetijskih zemljišč z
oznako podrobne namenske rabe K1 in K2, na območjih površin cest in
ostalih prometnih površin PC in PO z oznako podrobne namenske rabe ter
na območju celinskih voda z oznako podrobne namenske rabe VC, gradnja
bolj ranljivih objektov ni mogoča, je pa možno umeščanje določenih
gradbeno-inženirskih objektov kot so npr. ČN, ceste, prečrpališča.
Obstoječi objekti se lahko vzdržujejo in rekonstruirajo. Tovrstni
objekti (gradbeno inženirski objekti in ostali pomožni objekti) se na
območje poplavne nevarnosti, ki je prikazana znotraj kart poplavne
nevarnosti in razredov poplavne nevarnosti, umeščajo v skladu z Uredbo o
pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na
območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih
voda in morja (Uradni list RS, št. 89/2008) in s predhodno pridobitvijo
vodnega soglasja. |
(6) Na
območju varstvenih pasov vodnega črpališča, ki je del osnovne namenske
rabe, so dopustni le posegi, ki so določeni v Odlokom o zavarovanju
vodnih virov (Uradni list RS, št. 91/99) in njegovimi spremembami na
območju bivše Občine Lendava. Gnojnične jame in gnojišča za živinske
fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, uredi se ustrezne
nepropustne gnojne jame ali lagune. Razvoz gnojevke na kmetijska
zemljišča, ki so v območju vodovarstvenih pasov, se izvaja v skladu s
sprejetimi odloki, ki varujejo vodni vir in v skladu z veljavnimi
predpisi. |
(7) Z
namenom zmanjšanja tveganja onesnaženja vodnega vira, s tem pa
ohranjanja kakovosti vira pitne vode, se na območju EUP EU 13, EU 14 in
EU 28 pred gradnjo pridobi vodnogospodarsko soglasje pristojnega
upravnega organa in zdravstvenega inšpektorata. |
(8) Na
območju varstvenih pasov vodnega črpališča v EUP EU 13, EU 14, EU 28 ki
so območje kmetijskih zemljišč, se zaradi spiranja strupov in hranil v
podzemne vode in zajetje, preverja kvaliteto vode na zajetju. Izobražuje
se lastnike kmetijskih zemljišč in omejuje strupe in hranil.
|
(9)
Območju gozdnih rezervatov v EUP EU 16, ki so del osnovne namenske rabe
(G) se urejajo v skladu z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdnih
rezervatih (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09) in njeno spremembo.
|
e) Pogoji
glede varovanja zdravja ljudi |
Pogoji
glede varovanja zdravja ljudi so navedeni v skupnih prostorsko
izvedbenih pogojih. |
3.
Prostorski izvedbeni pogoji na območjih občinskih podrobnih prostorskih
načrtov in državnih prostorskih načrtov |
42. člen |
(posegi na
območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov) |
a) Pogoji
glede namembnosti območja: |
(1) V
območjih EUP kjer je predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih
načrtov (v nadaljevanju: OPPN), do izdelave le-teh niso dopustni nobeni
posegi, razen postavitev začasnih objektov in objektov in posegov, ki so
navedeni za posamezno EUP. Na območju EUP MP 10 le pokriti prireditveni
prostor, začasna tribuna za gledalce na prostem. Obstoječi objekti in
njihovi infrastrukturni objekti na predvidenih OPPN-jih se lahko
rekonstruirajo, vzdržujejo in rušijo. Spreminja se jim lahko tudi
namembnost. V EUP VP 12 je dovoljena novogradnja enostavnih, nezahtevnih
objektov ter pritiklin k obstoječemu objektu ter rekonstrukcija in
vzdrževanje, in sicer le na lastni parceli ali na funkcionalnem
zemljišču, ki je bilo določeno v gradivu za pridobitev gradbenega
dovoljenja. Pri posegih v VP 12 se smiselno upoštevajo PIP-i, ki veljajo
za EUP VP 15. Gradnja kmetijskih objektov v VP 12 ni dovoljena.
|
(2) Pri
izdelavi občinskih podrobnih prostorskih načrtov se po posameznih EUP
upoštevajo naslednji pogoji glede namembnosti območja: |
– V EUP VP
12, ki je namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostmi z oznako
podrobne namenske rabe SSm, so dopustne stanovanjske stavbe, stavbe za
storitvene dejavnosti, delavnice, gradbeno inženirski objekti, pomožni
objekti in urbana oprema, med območjem IG in SSm se umesti gosti zeleni
pas. Zasaditev se izvede z avtohtonim drevjem in grmovjem, opremi se
lahko z urbano opremo. Zasaditev je lahko izvedena tudi v EUP VP 11. V
EUP VP 12 velja III. stopnja varstva pred hrupom. |
– V EUP MP
10 (Copekov mlin) in VP 5, ki sta namenjeni turističnim in spremljajočim
dejavnostim, z oznako podrobnejše namenske rabe BT, je dopustna izvedba
prenočitvenih stavb, gostinskih stavb, upravnih in pisarniških stavb,
trgovskih (v sklopu dejavnosti) in drugih stavb za storitvene
dejavnosti, stavbe splošnega družbenega pomena (kulturo in razvedrilo,
športni objekti), gradbeno inženirski objekti. Oprema se prilagodi
značilnostim prostora. Na območju EUP MP 10 si mora investitor sam
zagotoviti oskrbo s pitno vodo. Na območju se mora zagotovi odvajanje in
čiščenje odpadne vode v individualnih sistemih za čiščenje odpadne vode.
Vsi individualni sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem
nadzora, zagotovljena morata biti okoljsko sprejemljivo čiščenje ter
odvoz ostankov blata. |
– v EUP
prostora MP 5 in MP 7, ki sta gospodarski coni, z oznako podrobne
namenske rabe IG, in namenjeni predvsem industrijskim stavbam in
skladiščem s spremljajočimi dejavnostmi, pisarnam, trgovskim in drugim
stavbam za storitvene dejavnosti, stavbam za promet in stavbam za
izvajanje komunikacij, drugim nestanovanjskim stavbam, stavbam, ki niso
uvrščene drugje ter in gradbeno inženirskim objektom. Del EUP MP 7 je
namenjen intenzivni kmetijski proizvodnji, z oznako podrobne namenske
rabe IK. Agresivne industrijske dejavnosti, ki bi negativno vplivale na
bližnja stanovanjska območja ali na vodni vir, niso dopustne. Pred
izdelavo OPPN, je na območju EUP MP 5 in MP 7 dopustna postavitev baznih
postaj mobilne telefonije in spremljajočih objektov iz skupine vseh vrst
objektov glede na zahtevnost. Po končanih zemeljskih delih je potrebno
takoj začeti s sanacijskimi in zasaditvenimi deli na razgaljenih
površinah. Na območju EUP MP 5, ki je območje celinskih voda z oznako
podrobne namenske rabe VC, so dopustni posegi, ki so skladni z zakonom o
vodah. |
– v EUP MP
12, ki je območje centralnih in turističnih dejavnosti, z oznako
podrobne namenske rabe CU in BT, je namenjena ureditvi centralne in
turistične dejavnosti z vsemi spremljajočimi objekti. |
(3)
OPPN-ji iz EUP MP 5 in MP 7 se lahko izdelajo kot skupni OPPN. Priključi
se lahko tudi EUP MP 8. |
(4) Nabor
nezahtevnih in enostavnih objektov in podrobni pogoji lege, oblikovanja
ipd. se navedejo v posameznem OPPN-ju. |
(5) Meje
občinskih podrobnih prostorskih načrtov, ki so prikazane v grafičnih
prikazih tega OPN, se v fazi njegove priprave lahko prilagodijo
podrobnim programskim zahtevam in razmeram na terenu pod pogojem, da s
spremenjeno mejo soglašajo lastniki na novo vključenih ali izključenih
parcel ali da občinski svet prejme akt, s katerim ugotavlja splošni
interes v zvezi s spremembo območja OPPN. |
(6) Za
območja, ki se urejajo z OPPN, se pripravi en OPPN ali več občinskih
podrobnih prostorskih načrtov, pri čemer je treba zagotoviti, da
posamezen OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno
enoto in da bo dinamika priprave posameznih občinskih podrobnih
prostorskih načrtov zagotavljala smiselno faznost prostorskih ureditev.
|
(7) Občina
lahko na podlagi 55. člena ZPNačrt-a tudi na drugih območjih podrobneje
načrtuje prostorske ureditve, če se za to izkaže potreba po tem, ko je
bil sprejet občinski prostorski načrt. |
b) Pogoji
glede velikosti in oblikovanja |
(1) V vseh
enotah urejanja, za katere je predvidena izdelava podrobnega
prostorskega načrta se velikost objektov in ostalih ureditev prilagodi
namenu območja. Parcelacija v EUP VP 12 mora biti pravokotna na nove
ulice. Pri oblikovanju stanovanjskih in turističnih objektov se povzema
oblikovalska izhodišča tradicionalne arhitekturne tipike. |
(2) Višina
objektov v EUP MP 5, MP 7, VP 5 ne sme presegati dveh etaž nad urejenim
terenom. V EUP MP 5, MP 7 kjer gre za ureditev gospodarskih dejavnosti
(IG, IK) se upošteva faktor zazidanosti 0,8, v EUP VP 5, MP 10, MP 12
kjer gre za ureditev turističnih dejavnosti (BT, CU) je faktor
zazidanosti 0,6, v VP 12 kjer gre za ureditev mešanih stanovanjskih
površin (SSm) je faktor zazidanosti 0,4. |
c) Ostali
pogoji |
(1) Širina
parcel ob cesti za samostojne stanovanjske objekte v EUP VP 12 ne sme
biti manjša od 18 m. |
(2) V EUP
MP 5, MP 7 in, ki sta območji namenjeni gospodarski coni se zagotovi
20 % zelenih površin, gosto se zasadi zunanji rob EUP, in sicer z
avtohtonim drevjem in grmovjem. V OPPN se določi število pakirnih mest
za posamezno dejavnost, na 4 PM se zasadi eno visokodebelno drevo.
|
d) Pogoji
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Na
delu EUP, kjer se nahaja območje naravne vrednote Črnec (št. 6956), se
ne sme posegati. V EUP VP 5, med območjem za turizem in potokom, je
potrebno dosledno ohranjati 5,0 m pas lesne zarasti. |
(2) V EUP
MP 10 so možni posegi pod naslednjimi pogoji: |
1. Na delu
območja, ki meji na vodotok Mlinščica, se ohranja obstoječo namensko
rabo (gozd) v 15 m pasu ob vodotoku. |
2. Za
ohranjanje naravne vrednote Črnec (št. 6956) in ohranjanje kvalitetnega
habitata je do izdelave OPPN-ja uporaba območja za
turistično-rekreacijske namene možna pod naslednjimi pogoji:
|
– rob
lesene zarasti na južni strani območja se ohranja v širini 10 m (to
določilo se mora upoštevati tudi v OPPN), |
–
zemljišče se lahko uredi v travnato površino, |
– nasutje
zemljišča je dovoljeno, vendar le pod pogojem, da se zemljišče s pasom
drevesne zarasti ob robu zemljišča ohrani v obstoječem nivoju (dreves ni
dovoljeno zasipati), |
–
tlakovanje ali utrjevanje zemljišča z gramoznim nasutjem ni dovoljeno,
|
–
dovoljena je postavitev začasnih objektov in urbane opreme. |
3. Za
ohranjanje kvalitetnega habitata se za osvetljevanje območja načrtuje
uporaba takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne
osvetljujejo neba in širše okolice. Uporabijo naj se svetila, ki ne
oddajajo svetlobe v UV-spektru. |
4. Za
ohranjanje kvalitetnega habitata velikega pupka, nižinskega urha,
močvirske sklednice se urejanje območja izvaja izven zimskega obdobja
(temperatura okolice je nižja od 5 °C). |
5. Za
preprečitev izgube zaroda rjave penice, kobiličarja, pisane penice,
rjavega srakoperja, prepelice, slavca se urejanje območij mora izogniti
času gnezdenja ptičev (od 1.3 do 1.7.). Odstranjevanje lesne zarasti,
nasutje zemljišča … se torej lahko izvaja med 1.7. in 1.3. |
6. Za
ohranjanje kulturnega spomenika “Copekovega mlina” se do izdelave
OPPN-ja upošteva: |
– Parkirne
površine naj bodo izvedene v travnati izvedbi. |
– V
primeru postavitve objektov, naj bodo ti začasne narave. Trajne gradnje
do izdelave OPPN-ja niso sprejemljive. |
(3) Na
območju MP 12 se pas drevesne živice ohrani na obeh straneh območja. Pri
umeščanju objektov se dosledno upošteva pas priobalnega zemljišča, na
katerem se nahaja pas lesne zarasti. |
(4)
Omilitveni ukrepi na poplavnem območju: |
– Na
območju EUP MP 5 se naj posamezne objekte umešča na varno koto (Q100 +
0.5 m), ki znaša med 165.70 in 166.00 m.n.m. in s predhodno izvedbo
podrobne hidrološko-hidravlične analize vpliva objektov na vodne tokove.
Na tem delu je potrebno pustiti odprto pot vsaj v obsegu stare struge
Črnca oziroma območja izkazane srednje poplavne nevarnosti, ki bo
zagotavljala prevajanje poplavnega toka iz zahoda proti vzhodu. Nasutje
naj se izvede samo za objekte in povezave, ostali del parcele pa naj
ostane na nivoju terena. V času določanja arhitekture območja v EUP MP 5
(definiranje lokacije objektov) v sklopu OPPN-ja se mora podrobno
hidrološko-hidravlično analizo vpliva dvignjenih objektov na poplavne
tokove s katero je potrebno dokazati, da je vpliv teh objektov
sprejemljiv oziroma po potrebi predpisati dodatne omilitvene ukrepe
(drugačna kota, sprememba položaja in količine objektov). |
– Zahodni
del območja MP 7 se nasuje na varno koto, in sicer Q100 (165.8 m.n.m.) +
0.5 m, kar znaša 166.3 m.n.m. |
– Na
območju EUP MP 10 je umeščanje objektov in povezav (bolj ranljive
dejavnosti, ki morajo biti varne vsaj pred 100-letno povratno dobo z
ustrezno varnostjo) priporočeno na Z, JZ in delno na J del parcele, in
sicer na območje majhne, preostale in delno srednje nevarnosti oziroma
izven poplavne nevarnosti (znotraj priporočenega obsega). Na ostalem
manjšem delu parcele se umeščajo manj ranljive dejavnosti, ki so lahko
poplavljene (zelene površine, območja rekreacije) in tako območje obdrži
obstoječo koto. Objekte in povezave je potrebno izvesti na nasutju, in
sicer jih je potrebno postaviti na koto Q100 (163.4 m.n.m.) + 0.5 m.
Slednje znaša 163.9 m.n.m. Severno območje (območje z obstoječim mlinom)
je v večjem delu izven poplavne nevarnosti, na tem območju se gradnja
planira na delu parcele izven poplavnega območja. |
– Na
območju EUP VP 5 je območje znotraj globin nižjih od 0.5 m in izven
območja Q10. To pomeni, da se na območju pojavlja razred majhne poplavne
nevarnosti. Na robu območja, zaradi poseganja znotraj dosega Q10 in
globin nad 0.5 m, pride v manjšem obsegu tudi do pojava razreda srednje
nevarnosti. Hitrosti nikjer ne presegajo 0.5 m/s, prav tako na območju
ni izrazitih poplavnih tokov. Na območjih, ogroženih zaradi poplav in z
njimi povezane erozije celinskih voda in morja je umeščanje hotelskih in
podobnih stavb za kratkotrajno nastanitev (kamor bodo spadali objekti na
tem območju) na območje majhne nevarnosti dovoljena, z upoštevanjem
pogojev iz vodnega soglasja, vendar se mora v sklopu pridobivanja
vodnega soglasja oziroma v času izdelave OPPN-ja, ko bo znana prostorska
ureditev z razporeditvijo objektov in naprav, izvesti dodatno poplavno
študijo projektiranega stanja, kjer se dokončno definira omilitvene
ukrepe. V splošnem se upošteva priporočilne smernice, ki zajemajo
izvedbo nasutja samo na območju objektov in povezav (varna kota glede na
obstoječ model znaša okoli 167.2 m.n.m.), ostali del območja VP 5 pa naj
ostane na območju obstoječega terena oziroma se poglobi (potreba po
nadomestnih volumnih). Potrebno bo zagotovit tudi odvzete volumne, ki
jih je mogoče nadomestit z nižanjem prostega dela parcele, z zaščito
vplivnega območja (definiranje sekundarne rabe) ali pa z ureditvijo
struge Črnca (izvedba razširjene berme) na območju gradnje. Zagotovit se
vsaj 5,0 m odmik od vodotoka (priobalni pas). |
– Območje
EUP MP 12 z oznako podrobne namenske rabe BT, se nahaja znotraj majhnega
in preostalega razreda nevarnosti. Ker ne gre za poseben tip dejavnosti
(gasilci, enote CZ, zdravstvene interventne enote) je umeščanje in
razvijanje turistične dejavnosti in objektov za turizem mogoča. V
primeru poplav z višjo povratno dobo, se lahko zgodi, da bo območje
poplavljeno predvsem zaradi zadrževanja meteorne vode. Zaradi tega je
potreben dvig območja na/nad koto ceste. Nasutje je potrebno izvesti
samo na območju gradnje in večji del parcele pustiti na obstoječi koti.
S tem vodi odvzamemo minimalen volumen. |
Območja
centralnih dejavnosti v osrednjem območju (zahodno od Mačkovcev) oziroma
v EUP MP 12 z oznako podrobne namenske rabe CU so pretežno izven
poplavnega območja oziroma na nekaterih mestih se nahajajo minimalno
znotraj preostale poplavne nevarnosti. Na teh območjih svetujemo gradnjo
objektov na delu parcele, ki je izven poplavnega območja. Za dodatno
varnost se izvede objekte oziroma pritličja objektov nad koto ceste. V
primeru večjega števila utrjenih površin je potrebno urediti meteorno
odvodnjo. |
(5) Za EUP
se upoštevajo pogoji iz 59. člena o varstvu pred hrupom in se jih
vnesejo v določila OPPN. |
(6) Vse
EUP, kjer je predvidena izdelava OPPN, se nahajajo na območjih z
naravovarstvenim statusom. Pri izdelavi OPPN se mora za vse EUP
pridobiti naravovarstveno mnenje in na projektno dokumentacijo
naravovarstveno soglasje. |
(7) Za EUP
MP 10, ki je zavarovana kulturna dediščina, se mora pridobiti kulturno
varstveno mnenje v fazi OPPN in soglasje k projektni dokumentaciji.
|
(8) Na
območju izvedenih hidromelioracij (HMO) se pri posegih v prostor preveri
izvedene drenažne sisteme ter jarke ter se jih smiselno priključi na
nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje. |
43. člen |
(državni
prostorski načrti) |
(1) V
območjih EUP, kjer veljajo državni prostorski načrti, se upošteva
prostorske ureditvene pogoje iz teh prostorskih načrtov: |
– v EUP EU
1 – DPA, EU 2 – DPA, EU 3 – DPA, EU 7 – DPA, EU 8 – DPA, EU 9 – DPA, EU
10 – DPA in EU 11 – DPA so dopustni le posegi, ki so določeni v Uredbi o
državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Beltinci–Lendava
(Uradni list RS, št. 37/05), |
– v EUP EU
5 – DPA, EU 6 – DPA so na območju daljnovoda Murska Sobota – Lendava
DV110 dopustni le posegi, ki so določeni v Uredbi o državnem prostorskem
načrtu za izgradnjo daljnovoda DV 110 kV Murska Sobota–Lendava (Uradni
list RS, št. 102/08), |
– v EUP EU
4 – DPA in EU 12 – DPA so dopustni le posegi določeni v Uredbi o
državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Beltinci–Lendava
(Uradni list RS, št. 37/05) in v Uredbi o državnem prostorskem načrtu za
izgradnjo daljnovoda DV 110 kV Murska Sobota–Lendava (Uradni list RS,
št. 102/08), |
– v EUP EU
27 – DPA so dopustni le posegi določeni v Uredbi o državnem prostorskem
načrtu za gradnjo daljnovoda 2 × 400 kV Cirkovce–Pince (Uradni list RS,
št. 55/12). |
4. Skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
44. člen |
(območja
opremljanja zemljišč, splošni pogoji za izgradnjo infrastrukturnih
objektov) |
(1)
Gradnja objektov v vseh prostorskih enotah naselja se lahko izvaja le na
opremljenih zemljiščih z zgrajeno gospodarsko javno infrastrukturo
oziroma na zemljiščih, kjer je gradnja infrastrukture predvidena. Na
območju razpršene poselitve, kjer občina ne načrtuje opremljanja, si
investitor sam zagotovi osnovno komunalno opremo. Ta se izvaja v skladu
s prikazi ali opisi v občinskem prostorskem načrtu in skladno z ustrezno
projektno dokumentacijo. Opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima
zagotovljen dovoz na javno cesto, kanalizacijo, vodovod in elektriko.
|
(2) Vso
predvideno gospodarsko javno infrastrukturo se izvede v skupnih
koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi
vodi. Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov se prilagodi namenu
razen, če v posameznem členu tega odloka za posamezne tovrstne objekte
ni določeno drugače. |
(3) Pri
načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše
število prečkanj vodotokov. |
(4) Na
območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč se gospodarska javna
infrastruktura načrtuje v skupnih koridorjih in tako, da se ohranja
proizvodni potencial kmetijskih zemljišč in da ni potrebna odstranitev
drevja in grmičevja. Linijske infrastrukturne objekte se umešča
vzporedno z obstoječimi strukturami v prostoru (ceste, poti, potoki, rob
naselja). |
45. člen |
(pogoji
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo) |
(1) Vse
objekte, kjer je treba zagotoviti pitno vodo, se priključi na javno
vodovodno omrežje. Pogoje priključitve urejajo občinski predpisi o
preskrbi in odjemu pitne vode. Priključitev objektov, kjer se pričakuje
povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se izvede le
po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira.
|
(2) Vse
objekte, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, se obvezno priključi
tudi na kanalizacijsko omrežje razen, če ni v tem odloku za posamezna
območja določeno drugače. Tehnološke odpadne vode se odvaja v javno
kanalizacijo pod pogojem, da le-te po sestavi ustrezajo komunalni
odpadni vodi oziroma predpisom, ki urejajo odvajanje snovi v javno
kanalizacijo. Podrobnejše pogoje o odvajanju in čiščenju komunalne in
padavinske odpadne vode ureja občinski odlok. |
(3) Pri
gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen
odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponika
ali odvaja v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi tako, da se v
največji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni,
da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi
zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost
onesnaženja, se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob. |
(4)
Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih
gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča). Objekte
za zbiranje gnojnice in gnoja se izvede v nepropustni izvedbi in brez
odtoka. Razredčeno vsebino gnojničnih jam se odvaža na kmetijska
zemljišča v skladu s predpisi. Razvoz gnojevke na kmetijskih zemljiščih
se izvaja v skladu z zakonodajo in na območju VVO v skladu s predpisi o
zavarovanju vodnega vira. |
(5)
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih
predpisih in jih izvaja pristojni izvajalec javne službe v skladu z
zakonodajo in predpisi, ki urejajo to področje. Dovoljeno je zbiranje
manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v
kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako, da
niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje
posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in
ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja. |
(6)
Objekte se priključi na električno, vodno, komunalno in cesto omrežje
pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju. Za vsako
natančnejšo obdelavo se pridobi podatke o poteku tras zgoraj naštetih
vodov ter lokacije pripadajočih objektov. Pri urejanju cestnih
priključkov se v območju priključka upošteva pregledni trikotnik, ki se
določi glede na kategorijo ceste. |
(7) Pri
lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z
elektromagnetnim sevanjem se glede na občutljivost posameznega območja
preveri morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu s predpisi.
Bazne postaje se lahko postavlja le na območjih, ki jih dovoljuje ta
odlok. |
(8) Nove
transformatorske postaje se bo gradilo kot samostojne objekte ali v
sklopu drugih objektov ali v njihovi bližini, pri čemer se upošteva
zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa iz področnih predpisov.
Za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči se pridobi
soglasje od upravljavca elektroenergetskih naprav. Ob pomembnejših
posameznih objektih v celotnem naselju, obvezno pa v novih prostorskih
enotah se uredi javna razsvetljava. |
(9) Pri
načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba
upoštevati predpise s področja komunikacij in elektromagnetnega sevanja
ter naslednje usmeritve in pogoje: |
– za
umestitev bazne postaje mobilne telefonije v prostor je potrebna
okoljska presoja tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim
manjši, |
– upošteva
naj se združevanje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje
in naprave in njihove varnostne pasove, |
–
oblikovanje objektov mobilne telefonije naj bo čim bolj prilagojeno
prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim
prostora (barve, oblika stebrov in anten), okolico objekta se zasadi,
oddajne sisteme na fasadah stavb je treba ustrezno zakriti, da vizualno
ne izstopajo iz fasade, na ravnih strehah objektov pa odmakniti od roba
streh, da so čim manj vidno izpostavljeni, |
– za
postavitev in obratovanje bazne postaje mobilne telefonije znotraj
bivalnega okolja ter v ostalih EUP, je postavitev možna ob soglasju
pristojnega občinskega organa in ob soglasju pristojnih nosilcev
urejanja prostora, |
– na
zavarovana območja naravne in kulturne dediščine objektov in naprav
mobilne telefonije ni dopustno postavljati. Izjemoma jih je možno
postavljati v širša zavarovana območja narave ali na objekte in območja
kulturne dediščine ob soglasju pristojnih služb za ohranjanje narave in
varovanje kulturne dediščine. |
(10) V
naseljih se nove in nadomestne električne vode in priključke prednostno
gradi v kabelski izvedbi, v odprtem prostoru pa lahko tudi v nadzemni
izvedbi. Pri vseh posegih v bližini obstoječih in načrtovanih
elektroenergetskih vodov se upošteva njihov koridor (širina varovalnega
pasu elektroenergetskega omrežja poteka od osi elektroenergetskega voda
oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje), ki
znaša: |
– za
nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje
nazivne napetosti 400 kV in 220 kV – 40 m; |
– za
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV – 10 m; |
– za
nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje
nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 15 m; |
– za
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 3 m;
|
– za
nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno
20 kV – 10 m; |
– za
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 1
m; |
– za
razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje
napetosti 0,4 kV – 2 m. |
(11) V
navedenih koridorjih iz desetega odstavka tega člena veljajo pogoji
omejene rabe, ki jih v projektnih pogojih poda upravljavec, za posege v
koridorjih pa se pridobi tudi njihovo soglasje. |
(12) Za
vse objekte, se skladno s prilogo tabele 1 in 2, upošteva pogoje in
omejitve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter
opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih
omrežij, označene z »-« prepovedana gradnja v varovalnem pasu obstoječih
in predvidenih daljnovodov. Dovoljena podrobnejša namenska raba prostora
znotraj 80 m širokega pasu je: območje brez stanovanj, brez športnih,
zdravstvenih, izobraževalnih ipd. objektov, namenjeno le industrijski
ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni,
skladiščni ipd. dejavnosti, kar je potrebno in se mora upoštevati pri
prostorskem načrtovanju občine. |
(13) Pri
načrtovanju v prostoru se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih
virov energije, predvsem geotermalno energijo, sončno energijo in
energijo biomase. |
(14) Pri
rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna velikost presega
1000 m2 se v skladu z lokalnim energetskim konceptom izdela študija
izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. |
(15) Pri
prostorskem urejanju se upošteva trase obstoječega tk omrežja. V primeru
premestitve tk naprav je treba obvestiti operaterja najmanj 30 dni pred
posegom. Za območja novih con ali večjih objektov se načrtuje novo tk
omrežje. Pred izgradnjo komunalne infrastrukture na posameznem območju
se obvesti upravljavec tk omrežja. K posameznim gradnjam se pridobi
projektne pogoje in soglasja upravljavca tk naprav. |
(16)
Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na podlagi izvedbenih načrtov ali
posebnih strokovnih podlag. Varovalni pas prenosnega omrežja zemeljskega
plina znaša 2 x 100 m. Za poseganja v varovalne pasove prenosnega
sistema zemeljskega plina, se mora pridobiti pogoje in soglasja
operaterja. Posegi v varnostni pas širine 2 x 5 m se lahko izvajajo po
pridobitvi pogojev in soglasja operaterja prenosnega sistema zemeljskega
plina. Varovalni pas plinovodnega omrežja, namenjenega za distribucijo
zemeljskega plina, je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki
strani plinovoda, merjeno od njegove osi. Za posege v varovalnih pasovih
distribucijskega plinovoda se mora pridobiti pogoje in soglasje
upravljavca distribucijskega sistema zemeljskega plina. |
(17)
Varovalni pas državne ceste je 25 m na vsako stran ceste. V tem pasu je
gradnja ali postavitev objektov in naprav možna le ob soglasju
upravljavca za ceste. Pri posegih v državno cesto (cestno telo, cestni
svet, varovalni pas, zračni prostor) se upoštevajo naslednji odmiki:
|
– globina
podvrtanih komunalnih vodov znaša 1,20 m pod nivojem vozišča,
|
– višina
zračno vodenih komunalnih, energetskih in drugih vodov znaša 7,0 m nad
cestiščem ob največjem povesu, |
– odmik
droga katerekoli naprave od vozišča mora biti enak njegovi višini, če to
ni možno, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo. |
(18)
Posegi v cestni svet in varovalni pas občinskih prometnih površin, ki so
določeni v občinskem odloku o kategorizaciji občinskih cest, so možni ob
predhodnem soglasju upravljavca ceste. Pogoje o gradnji, vzdrževanju in
varstvu občinskih cest določa občinski odlok o občinskih cestah.
|
(19)
Kakršnikoli objekti s celotnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in
notranjimi prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega roba vozišča
državne ceste odmaknjeni najmanj 5,0 m. Zaradi dokončne prometne
ureditve državne ceste novo predvideni objekti s svojimi gabariti in
zunanjimi ureditvami ne smejo ogrožati prometne ureditve in prometne
varnosti na državni cesti in ne smejo omejevati preglednosti na cestnih
priključkih in križiščih. |
(20) Pri
načrtovanju, rekonstrukciji in vzdrževalnih delih se mora zagotoviti:
|
– varno
odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest
drugimi posegi v prostor in okolje, skozi katerega državne ceste
potekajo, |
–
opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu
pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
|
–
načrtovanje usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in
graditve ceste ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo
upravičenosti njihove graditve, |
– s
predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti
interesi varovanja državne ceste in prometna na njej, njene širitve
zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma
moteno redno vzdrževanje državne ceste. |
(21) Vsaka
dejavnost na parceli mora imeti zagotovljeno predpisano število
parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, in sicer: |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Vrste
objektov |Število PM | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Enostanovanjske
stavbe |2 PM/stanovanje | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Dvostanovanjske
stavbe |1,5 PM/stanovanje | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Tri- in
večstanovanjske stavbe |1,5 PM/stanovanje – | |
| |dodatno 10 % na terenu za | |
| |obiskovalce | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Stanovanjske
stavbe za posebne |1 PM/5–8 postelj | |
|namene (domovi
za ostarele, varna | | |
|hiša) | | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Hotelske in
podobne stavbe za |1 PM/3 sobe | |
|kratkotrajno
nastanitev (hotel, | | |
|prenočišča,
penzioni) | | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Gostilne,
restavracije, točilnice, |1 PM/10 sob | |
|bari | | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Stavbe javne
uprave |1 PM/30 m2 | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Stavbe bank,
pošt, zavarovalnic |1 PM/30 m2 | |
|(pisarniški in
upravni prostori ter | | |
|druge
storitve) | | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Druge upravne
in pisarniške stavbe |1 PM/30 m2 | |
|(mešani
poslovni programi) | | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Trgovske stavbe
(trgovina lokalna |1 PM/50 m2 | |
|pod 500
m2) |ne manj kot 2 PM | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Trgovske
stavbe |1 PM/80 m2 | |
|(trgovina z
neprehrambenimi |ne manj kot 2 PM | |
|izdelki) | | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Stavbe za druge
storitvene |1 PM/30 m2 | |
|dejavnosti
(obrtno servisne |ne manj kot 2 PM | |
|dejavnosti:
frizer, urar, | | |
|čistilnica,
fizioterapija, | | |
|avtopralnice,
lekarne ipd.) | | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Trgovske stavbe
(večnamenski |1 PM/30 m2 | |
|trgovsko
zabaviščni, poslovni | | |
|centri) | | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Bencinski
servisi |1 PM/30 m2 prodajnih | |
| |površin ne manj kot 3 PM | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Postaje,
terminali, stavbe za |1 PM/50 m2 * od teh | |
|izvajanje
elektronskih komunikacij: |najmanj 30 % za avtobuse | |
|stavbe in
terminali na železniških |*število PM upošteva tudi | |
|in avtobusnih
postajah ter z njimi |značaj objekta in dostop | |
|povezane
stavbe |do javnega prometa | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Industrijske
stavbe (do 200 m2) |1 PM/30 m2 površine ne | |
| |manj kot 2 PM | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Industrijske
stavbe (več kot 2000 |1 PM/50 m2 površine | |
|m2) | | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Industrijske
stavbe (delavnice za |6 PM/popravljalno mesto | |
|servis motornih
vozil) | | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Rezervoarji,
silosi in skladišča |1 PM/150m2 površine | |
|(skladišča s
strankami) | | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Rezervoarji,
silosi in skladišča |Ne manj kot 3PM | |
|(skladišča brez
strank) | | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Rezervoarji,
silosi in skladišča |1 PM/80 m2 površine | |
|(razstavni in
prodajni prostori) | | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Stavbe za
kulturo in razvedrilo |1 PM/5 sedežev | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Muzej in
knjižnice |1 PM/80 m2 | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Stavbe za
izobraževanje in |1 PM/učilnico od teh | |
|znanstvenoraziskovalno delo |najmanj 12 za kratkotrajno| |
|(osnovne
šole) |parkiranje staršev | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Stavbe za
izobraževanje in |1 PM/10 otrok od teh | |
|znanstvenoraziskovalno delo |najmanj 12 za kratkotrajno| |
|(otroški
vrtci) |parkiranje staršev | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Stavbe za
zdravstvo (zdravstveni |1 PM/35 m2 ne manj kot 2PM| |
|dom, ambulante,
veterinarske | | |
|ambulante) | | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Stavbe za
zdravstvo (zavetišče za |1 PM/150 m2 ne manj kot | |
|živali) |2PM | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Športne dvorane
s prostori za |1 PM/30 m2, od tega 20 % | |
|gledalce |PM za avtobuse | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Športne dvorane
(večnamenske |1 PM/15 m2 | |
|dvorane,
pretežno namenjene | | |
|razvedrilu,
wellness, | | |
|fizioterapija,
fitnes ipd.) | | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Druge
nestanovanjske kmetijske |1 PM/80 m2 | |
|stavbe | | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Stavbe za
spravilo pridelka | | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Stavbe za
opravljanje versk ih|1 PM/20 m2 | |
|obredov | | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Pokopališke
stavbe in spremljajoči |1 PM/600 m2 ne manj kot | |
|objekti
|10PM | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Športna igrišča
(stadion in ipd.) |1 PM/200 m2 površine | |
| |igrišč od tega 20 % PM za | |
|
|avtobuse | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Drugi gradbeni
inženirski objekti |1 PM/600 m2 | |
|za šport,
rekreacijo in prosti čas | | |
|(park) | | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Pokopališča |1 PM/600 m 2 ne manj kot | |
| |10PM | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Športne dvorane
brez obiskovalcev |1 PM/50m2 površine dvorane| |
+------------------------------------+--------------------------+ |
|Obiskovalci
športnih prireditev |1PM/10–15 prostorov za | |
|oziroma
gledalci |obiskovalce | |
+------------------------------------+--------------------------+ |
(22)
Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem
javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za
parkiranje vozil invalidnih oseb. Na podlagi geomehanskega poročila so
parkirišča lahko tudi pod ali v objektih. |
(23) Kadar
ustreznega števila PM na mestu gradnje (zemljišču namenjenem gradnji), v
EUP (trgovskih, gostinskih, storitvenih in poslovnih) ni mogoče
zagotoviti, mora investitor ustrezno število PM zagotoviti v neposredni
bližini – manj kot 200 m od nameravane gradnje, in sicer: |
– na
zemljišču, ki je v njegovi lasti in posesti ali |
– na
najetem zemljišču, ki izpolnjuje pogoje za izvedbo parkirišča, za
nedoločen čas na podlagi notarsko overjene najemne pogodbe ali
|
– na
javnem parkirišču, s soglasjem upravljavca parkirišča, ki jamči za
potrebne kapacitete v potrebnem časovnem terminu. PM morajo biti
zagotovljena za čas obstoja objekta h kateremu pripadajo. |
(24) Vhodi
v javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati
dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah o
projektiranju brez grajenih ovir. Zagotovi se tudi parkiranje.
|
(25) Vse
posege v varovalni pas avtoceste, ki meri 40,0 m od roba cestnega sveta
na vsako stran, je možno izvajati le po predhodnem soglasju DARS d.d..
Pri načrtovanju v prostoru se mora upoštevati širitev avtoceste za en
vozni pas, to je min. 7,0 m od roba cestnega sveta obojestransko. V
varovalnem pasu avtoceste ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in
drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in
oglaševanje. |
(26) DARS
d.d. ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova
poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora, kot
tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo
posledica obratovanja avtoceste, glede na že izvedene oziroma načrtovane
ukrepe zaščite v sklopu izgradnje avtoceste. Izvedba vseh ukrepov za
zaščito pred hrupom je obveznost investitorjev novih posegov oziroma
lokalne skupnosti. |
5. Skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
46. člen |
(celostno
ohranjanje KD) |
(1) V
Občini Velika Polana ureja zavarovana območja kulturne dediščine v
naseljih in izven njih Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih
spomenikov v Občini Lendava (Uradni list RS, št. 20/93). Seznam objektov
in območij kulturne dediščine se nahaja tudi v Registru kulturne
dediščine za območje Občine Velika Polana z dodatnimi etnološkimi
spomeniki. |
(2)
Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja
prostora, ki je veljal ob uveljavitvi prostorskega akta in je njegova
obvezna priloga in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne
dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi
varstvenih območij dediščine). |
(3) Na
objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(4) Na
objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni: |
– gradnja
novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi
katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta in |
–
rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote
objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in
materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. |
(5)
Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne
dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s
področja varstva kulturne dediščine. |
(6) Na
objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih
posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje
kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s
prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
|
(7)
Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vaje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijskega infrastruktura, ne smejo
se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. |
(8) Za
kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. |
(9) Za
varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
(10) Za
registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno
območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja
dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno
dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine: |
Za
registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
|
– tlorisna
in višinska zasnova (gabariti), |
– gradivo
(gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
–
oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
|
–
funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
–
sestavine in pritikline, |
– stavbno
pohištvo in notranja oprema, |
–
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
–
pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih –
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
–
celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
–
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
Za
registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v
prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
–
odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
–
poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer, |
– ribariti
z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
–
gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
–
postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno
in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen
kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega
najdišča. |
Izjemoma
so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča
znotraj naselij in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi
naslednjih pogojev: |
– če ni
možno najti drugih rešitev in |
– če se na
podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže,
da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
Obseg in
čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za področje
varstva kulturne dediščine. |
Za
registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot
so: |
–
avtentičnost lokacije, |
–
materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
–
vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
|
(11) V
vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti
prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska
integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je
bilo vplivno območje določen. |
(12) Za
poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna
iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Velika Polana, je treba pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po
predpisih za varstvo kulturne dediščine. |
(13) Za
poseg v objekt ali območja kulturne dediščine se štejejo vsa dela,
dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo,
razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna
dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na podlagi odloka ali drugih predpisov. |
(14) Za
izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika,
registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske
dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo
kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih
arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav
določi pristojna javna služba. |
(15) Na
območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena
arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba
predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske
plasti. |
(16) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/
investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da
najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
|
(17)
Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer
se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad
posegi. |
47. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Na
območju Občine Velika Polana je več območij varstva narave, in sicer:
območja naravnih vrednot, ekološko pomembno območje (EPO Mura –
Radmožanci), posebna varstvena območja (območja NATURA 2000) in območja
habitatnih tipov. Vsa območja varstva narave, razen območij habitatnih
tipov so razvidna iz javnih evidenc. |
(2) Pri
načrtovanju posegov v prostor se upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje
za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje
biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za
Občinski prostorski načrt Občine Velika Polana (ZRSVN, OE Maribor,
novembra 2008), ki so sestavni del Občinskega prostorskega načrta in se
hranijo na sedežu Občine Velika Polana. |
(3)
Objekti in območja varstva narave so razvidni iz prikaza stanja
prostora, ki je veljal ob uveljavitvi prostorskega akta in je njegova
obvezna priloga in iz veljavnih predpisov s področja varstva narave.
|
(4) Na
območju Občine Velika Polana je evidentiranih več zvrsti naravnih
vrednot za katere veljajo podrobnejše varstvene in razvojne usmeritve:
|
Hidrološke
naravne vrednote: |
1. Gradnja
objektov, vključno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih
prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja tako, da se
izkoristijo vse možne tehnične ali druge rešitve, da se naravna vrednota
ne poškoduje ter, da je njena vidna podoba čim manj spremenjena.
|
2. Objekte
in naprave za različne namene se na naravni vrednoti namešča oziroma se
njihovo delovanje zagotavlja tako, da se ne prekinja zveznosti vodnega
toka, da se ne spreminja ali bistveno ne spreminja količina vode in
hitrost pretoka, prostorska in časovna razporeditev voda, smer toka
oziroma morskih tokov, oblika in dno struge vodotoka oziroma jezera in
morja ter, da se bistveno ne spremenijo vidne in funkcionalne lastnosti
naravne vrednote. Na slapiščih, slapovih in v koritih se ohranja naraven
pretok. |
3.
Urejanje voda se izvaja sonaravno, tako da se v največji možni meri
ohranjajo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. |
4. Ne
slabša se kvalitete vode, ne spreminja se temperature vode. Onesnaženo
vodo se prednostno očisti. |
5. Na
naravno vrednoto se ne odlaga odpadkov. |
6. V
obrežno vegetacijo se posega s sekanjem, obsekavanjem, redčenjem,
zasajanjem, tako da se bistveno ne spremenijo fizikalne lastnosti
obrežja. |
7. Prod,
pesek, mivka se z obrežja, prodišč, dna struge odvzema v količini in na
način, da se ne spremenijo ali bistveno ne spremenijo funkcionalne in
vidne lastnosti naravne vrednote. |
8.
Rekreacijske in športne aktivnosti se izvaja tako, da se naravne
vrednote ne poškoduje in da se ne spremeni njenih lastnosti.
|
9. Naravno
vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti z nadelavo poti, mostov,
galerij, razgledišč, počivališč, postavitvijo ograj, tabel z
informacijami, opozorili in podobno, vendar tako, da se ne spremenijo
lastnosti naravne vrednote ter da je vidna podoba naravne vrednote čim
manj spremenjena. |
Na območju
vpliva na naravno vrednoto: |
1. Na
območje vpliva na naravno vrednoto se ne odlaga odpadkov, če za to
obstojijo druge prostorske možnosti; v primeru, da ni drugih prostorskih
možnosti, se odpadke odlaga le tako, da je onemogočeno odtekanje
odcednih vod na naravno vrednoto. |
2. Gradnja
objektov in nameščanje naprav za različne namene (hidroenergetske,
vodnogospodarske, rekreacijske, turistične in druge) se izvaja tako, da
objekti in naprave zlasti ne povzročijo spremembe ali bistvene spremembe
kakovosti in količine vode, hitrosti pretoka, prostorske in časovne
razporeditve voda, smeri toka oziroma morskih tokov na naravni vrednoti.
|
Botanične
naravne vrednote: |
1. Gradnja
objektov, vključno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih
prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja na način in v takem
obsegu, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere na rastišču in
da se ohranja rastline, zaradi katerih je del narave opredeljen za
naravno vrednoto. Na način in v obsegu iz prejšnjega stavka se izvaja
tudi odstranjevanje ali spreminjanje vegetacije, spreminjanje vodnih
razmer (npr. osuševanje, dviganje ali spuščanje gladine podtalnice,
poplavitev, zamenjava sladke vode s slano in obratno), spreminjanje
kislosti oziroma alkalnosti tal, odstranjevanje zemlje, ruše ali
kamninske podlage, zasipavanje, nasipavanje, vključno z odlaganjem
odpadnih materialov. |
Pri tem se
izkoristijo vse možne tehnične rešitve, da se naravna vrednota čim manj
poškoduje. |
2. Združbo
rastišča se spreminja z izkrčenjem gozda oziroma posameznih dreves, s
pogozditvijo, preoravanjem in podobno, le toliko, da se bistveno ne
spremenijo življenjske razmere na rastišču. |
3. Rastlin
se ne nabira, izkoreninja, lomi ali drugače poškoduje ali uničuje, razen
za znanstveno-raziskovalno delo v obsegu, ki ne vpliva negativno na
stanje populacije in na rastišče. |
4. Zraka
se ne onesnažuje s prahom, aerosoli ali strupenimi plini, tako da se
rastlin ne poškoduje in da se ne slabšajo možnosti za rast. |
5. Rastlin
se ne požiga. |
6. Sestave
biocenoze se ne spreminja z vnašanjem rastlin tujerodnih vrst.
|
7. Na
naravni vrednoti se ne uporablja kemičnih sredstev za uničevanje živali
in rastlin. Preprečuje se naravno sukcesivno zaraščanje rastišč, če je
to strokovno utemeljeno. |
8. Na
naravni vrednoti, kjer se rastišče vzdržuje s tradicionalno kmetijsko
rabo, se upošteva zlasti naslednje usmeritve: |
– način in
količina gnojenja se ne spreminjata glede na tradicionalen način
gnojenja, na rastišča se ne vnaša mineralnih gnojil, pri času košnje se
upošteva življenjski cikel rastlin, po možnosti se kosi po semenitvi,
intenzivnosti paše se ne povečuje nad tradicionalno. |
9. Naravno
vrednoto se obiskuje na način, da se zaradi fizičnega učinka hoje ne
poslabšajo življenjske razmere na rastišču. Obiskovalce se usmerja na
določene poti. V primeru, da gre za majhna rastišča zelo ogrožene vrste,
se obiskovanje naravne vrednote lahko prostorsko omeji ali prepove.
|
10.
Naravno vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti, vendar na način, ki
ne spremeni življenjskih razmer na rastišču. |
Na območju
vpliva na naravno vrednoto: |
1. Ne
slabša se kvalitete površinskih in podzemnih vod, tako da se ne slabšajo
življenjske razmere na rastišču. |
2. Objekte
in naprave se gradi oziroma namešča v takšni oddaljenosti od rastišča,
da se ne spremenijo življenjske razmere na rastišču, vključno s tem, da
se ne spremeni osenčenosti oziroma osončenosti rastišča. |
Zoološke
naravne vrednote; |
1. Gradnja
objektov, vključno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih
prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja na način in v takem
obsegu, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za živali. Na
način in v obsegu iz prejšnjega stavka se izvaja tudi odstranjevanje ali
spreminjanje vegetacije, spreminjanje vodnih razmer (npr. osuševanje,
dviganje ali spuščanje gladine podtalnice, poplavitev, zamenjava sladke
vode s slano in obratno), spreminjanje temperature vode, spreminjanje
kislosti oziroma alkalnosti tal, odstranjevanje zemlje, ruše ali
kamninske podlage, zasipavanje, nasipavanje, vključno z odlaganjem
odpadnih materialov. Pri tem se izkoristijo vse možne tehnične rešitve,
da se naravna vrednota čim manj poškoduje. |
2. Posege,
dejavnosti in aktivnosti na naravni vrednoti se izvaja tako, da se način
in čas opravljanja posegov, dejavnosti in aktivnosti kar najbolj
prilagodita življenjskim ciklom živalim; posege, dejavnosti in
aktivnosti se izvaja v času, ki ne sovpada z obdobji, ko živali
potrebujejo mir, npr. sekanje grmišč se opravlja po gnezditvenem času
ptičev, kmetijska in druga opravila, ki lahko uničijo gnezda ali
mladiče, se opravljajo po gnezdenju ali poleganju mladičev in na način,
da se živali lahko umaknejo. |
3. Živali
se ne vznemirja, preganja, nabira, zastruplja ali drugače uničuje.
|
4. Sestave
zoocenoze se ne spreminja z naseljevanjem živali tujerodnih vrst.
|
5.
Eksplozij ali drugih dejanj, ki povzročajo močan hrup ali vibracije, se
ne izvaja. |
6. Ponoči
se naravne vrednote ne osvetljuje. Jame ali dele jam, kjer so kolonije
netopirjev se ne osvetljuje oziroma se osvetljuje le minimalno in za čim
krajši čas. |
7. Ne
slabša se kvalitete površinske, podzemne in morske vode, tako da se ne
slabšajo življenjske razmere za živali. |
8. Zrak se
ne onesnažuje s prahom, aerosoli ali strupenimi plini, tako da se ne
slabšajo življenjske razmere za živali. |
9. Naravno
vrednoto se obiskuje na način in v času, ki je za živali najmanj moteč.
Obiskovalce se usmerja na določene poti. V primeru, da gre za živalsko
vrsto, ki je na človekovo prisotnost izjemno občutljiva, se obiskovanje
naravne vrednote lahko časovno (npr. v času razmnoževanja) ali
prostorsko omeji ali prepove. |
10.
Rekreacijske in športne aktivnosti se preusmerja na spoznavanje in
doživljanje narave. |
11.
Naravno vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti, vendar v času in na
način, ki za živali ni moteč. Naravno vrednoto se uredi tako, da je
ljudem omogočeno spoznavanje in doživljanje živali v njenem naravnem
okolju. |
Na območju
vpliva na naravno vrednoto: |
1. Posege
in dejavnosti ter druge aktivnosti se izvaja tako, da le-ti ne vplivajo
negativno na življenjske razmere za živali na naravni vrednoti.
|
Ekosistemske naravne vrednote: |
1. Gradnja
objektov, vključno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih
prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja na način in v takem
obsegu, da se populacije rastlinskih in živalskih vrst pretežno
ohranijo. Na način in v obsegu iz prejšnjega stavka se izvaja tudi
odstranjevanje ali spreminjanje vegatacije, spreminjanje vodnih razmer
(npr. osuševanje, dviganje ali spuščanje gladine podtalnice, poplavitev,
zamenjava sladke vode s slano in obratno), spreminjanje kislosti oziroma
alkalnosti tal, odstranjevanje zemlje, ruše ali kamninske podlage,
zasipavanje, nasipavanje, vključno z odlaganjem odpadnih materialov. Pri
tem se izkoristijo vse možne tehnične rešitve, da se naravna vrednota
čim manj poškoduje. |
2. Ne
slabša se kvalitete površinske, podzemne in morske vode, tako da se ne
slabšajo življenjske razmere za rastline in živali. |
3. Zrak se
ne onesnažuje s prahom, aerosoli ali strupenimi plini, tako da se ne
slabšajo življenjske razmere za rastline in živali. |
4. Sestave
biocenoze se ne spreminja z naseljevanjem živali tujerodnih vrst.
|
5. Na
naravno vrednoto se ne vnaša gensko spremenjenih organizmov.
|
6. Naravno
vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti, z nadelavo poti, razgledišč,
opazovališč, postavitvijo ograj, tabel z informacijami in opozorili,
vendar tako, da se ne spremenijo lastnosti ekosistema in da je z
dodatnimi ukrepi zagotovljeno, da prisotnost obiskovalcev ne bo
vznemirjala živali (npr. skrite opazovalnice). Obiskovalce se usmerja na
določene poti. |
7.
Rekreacijska in športna aktivnost, ki negativno vplivata na rastline in
živali, se ne izvajata, preusmerjata se na doživljanje in spoznavanje
narave. |
Na območju
vpliva na naravno vrednoto: |
1. Posege
in dejavnosti ter druge aktivnosti se izvaja tako, da le-ti ne vplivajo
negativno na življenjske razmere za rastline in živali na naravni
vrednoti. |
Drevesne
naravne vrednote: |
1. Vej,
listov, debel, drevesne skorje in korenin se ne lomi, seka, obsekava ali
drugače poškoduje, razen če gre za sanacijske ukrepe na drevesu.
|
2.
Življenjske razmere na rastišču se ohranja nespremenjene, zato se ne
odstranjuje zemlje, razkriva korenin, zasipava debla ali rastišča
oziroma površine nad koreninami, s hojo, vožnjo ali kako drugače ne
tepta tal, ne poplavlja rastišča, spreminja višine podtalnice, kislosti
oziroma alkalnosti tal, spušča škodljivih tekočin ali plinastih snovi na
rastišče ter ne odlaga odpadkov. |
3. Podlago
se na rastišču utrjuje le tako, da se omogoči zadostno zračnost in
vodoprepustnost tal nad koreninskim sistemom. |
4. Na
rastišče se praviloma ne postavlja objektov ali naprav. V primeru, da
drugih prostorskih možnosti ni, se manjše objekte, kot so odri, kioski,
spominska obeležja, vodnjaki, svetilke, klopi in podobno, postavlja v
primerni oddaljenosti na način, da se ekološke razmere na rastišču ne
spremenijo ter da je njena vidna podoba čim manj spremenjena.
|
5. Na
deblo, korenine in veje dreves se ne obeša, pritrjuje ali postavlja
tujih teles, kot so plakati, obvestila, svetilke, nosilci žičnih vodov,
table, omarice, antene in podobno. |
6.
Znanstveno-raziskovalno poseganje ali poseganje pred sanacijo za
ugotovitev stanja drevesa (jemanje lesnih izvrtkov ali vzorcev iz debla,
vej, korenin) se izvaja tako, da se s posegom ne poslabša zdravstveno
stanje drevesa. |
7. Naravno
vrednoto se lahko opremi za obisk, ogled in predstavitev javnosti z
označevalnimi in pojasnjevalnimi tablami, klopmi ipd., vendar le na
način, da se s posegom in ogledovanjem ne poškoduje drevesa in ne
spremeni življenjskih razmer na rastišču. |
Na območju
vpliva na naravno vrednoto: |
1. Objekte
in naprave se gradi oziroma namešča v takšni oddaljenosti od drevesa
oziroma njegovega rastišča, da se ne spremenijo življenjske razmere na
rastišču, vključno s tem, da se ne spremeni osenčenosti oziroma
osončenosti drevesa ali rastišča. |
(5)
Naravne vrednote na katerih se ogledovanje in obiskovanje omeji, se za
namene ogledovanja in obiskovanja območje predhodno uredi in opremi
tako, da se jih opremi z oznakami z napotili glede priporočenega
ravnanja ob ogledovanju ali obisku ali se zagotovi fizična zaščita.
Naravno vrednoto se lahko označi v naravi na način, določen s predpisom,
ki ureja označevanje zavarovanih območij naravnih vrednot. |
(6) Na EPO
se načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna
razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih
vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča
ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali
dejavnostjo prekinjena. Pri izvajanju posegov in dejavnosti na teh
območjih, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden
vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim
manjši. Za izvajanje posegov v naravo na ekološko pomembnih območjih ni
treba pridobiti naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja.
|
(7) Na
Natura območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji
možni meri: |
– ohranja
naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali
živalskih vrst; |
– ohranja
ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov,
njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;
|
– ohranja
ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti
tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze
kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje,
prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali; |
– ohranja
povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča
ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena. |
Pri
izvajanju posegov in dejavnosti, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi
ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter
njihove habitate čim manjši. |
Čas
izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar
najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
|
– živalim
prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v
čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se
ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja
mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter
prezimovanja, |
–
rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje
ali druge oblike razmnoževanja. |
(8) Na
Natura območjih se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko
spremenjenih organizmov. Varstvene usmeritve za ohranitev Natura območij
se upošteva pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin na način, kot
je to določeno z zakonom, ki ureja ohranjanje narave. |
(9) Za
vsak poseg v evidentirano območje zavarovane narave, je obvezno
pridobiti in spoštovati usmeritve in projektne pogoje ter pridobiti
soglasje pristojne službe za ohranjanje narave. |
48. člen |
(varstvo
okolja in naravnih dobrin) |
(1)
Gradnja objektov, rekonstrukcije, prizidave, nadzidave ter spremembe
namembnosti in vsi ostali posegi v prostoru so dovoljeni, če ne
povzročajo v okolju večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene.
|
(2) Za vse
posege, ki bodo domnevno povzročali prekomerne obremenitve okolja se v
skladu s predpisi o varstvu okolja, izdela poročilo o vplivih na okolje
in pridobi okoljevarstveno soglasje. |
(3) Na
območju celotne občine, kakor tudi na območju nezazidanih stavbnih
zemljišč v času gradbenih del, ob odstranitvi rodovitnega zgornjega dela
tal, se rodovitni del tal uporabi za sanacijo degradiranih površin ali
na območjih urejanja. |
49. člen |
(varstvo
kmetijskih zemljišč) |
(1)
Načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor na
najboljših kmetijskih zemljiščih se izvede tako, da: |
– ne bodo
dodatno obremenjevala okolja, |
– ne bodo
ovirali kmetijske dejavnosti na sosednjih kmetijskih zemljiščih in
dostopa do njih, |
– ne bodo
uničili ali poškodovali obstoječe kmetijske proizvodne infrastrukture,
kot so melioracijski jarki in namakalni sistemi, poljske prometnice
ipd., |
–
uporabniki teh ureditev ne bodo povzročali škode na kmetijskih kulturah.
|
(2) V EUP,
kjer so izvedene hidromelioracije oziroma kmetijske operacije za
izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo se infrastrukturne objekte, ki
potekajo v zemlji locira ob obstoječe ceste ali primerne površine tako,
da se ne poškoduje drenažnih sistemov. Na teh zemljiščih se vzdržuje in
obnavlja drenažni sistem in osnovna odvodnja s kmetijskih zemljišč. Na
območju izvedenih kmetijskih operacij se pri posegih v prostor preveri
izvedene drenažne sisteme ter jarke ter se jih smiselno priključi na
nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje. |
(3)
Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo
občinskega prostorskega načrta oziroma na način kot ga predpisuje
zakonodaja. |
50. člen |
(varstvo
gozdov) |
(1) V
prostoru z majhnim deležem gozda je treba linijske infrastrukture
objekte načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim
zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. Na območju
naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih površin v
največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s
primernimi oblikami rekreacijske rabe. |
(2)
Gozdnih kompleksov ni dovoljeno krčiti. Linijski objekti se naj
načrtujejo ob že obstoječih infrastrukturnih objektih. V gozdnih
kompleksih je prav tako prepovedana neorganizirana turistična in
rekreativna dejavnost. |
(3) Za
posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere
divjadi, izda soglasje ZGS, po predhodni pridobitvi mnenja upravljavca
lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom. |
(4) Pri
gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za
divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni
prehodi posameznih vrst divjadi. Kraje prehodov ugotovi ZGS v
sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi
ustanovami in lovskimi organizacijami. |
(5)
Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na območju gozdov, je možna
le ob predhodnem soglasju Zavoda za gozdove. |
(6) Na
kmetijskih zemljiščih v zaraščanju, ki še niso opredeljena kot gozd, kar
pomeni, da niso vključena v Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske
enote, je dovoljeno drevesa posekati in vzpostaviti kmetijsko površino,
brez predhodnega dovoljenja za krčitev gozda. |
(7)
Ohranja se vse obstoječe gozdne prometnice, ter priključke teh cest na
ceste višjega reda, ki so predpogoj za gospodarjenje z gozdom. Zato se
na vseh gozdnih prometnicah ne sme načrtovati drugih dejavnosti, ki bi
kakorkoli negativno vplivale na normalno gospodarjenje z gozdom.
|
(8)
Zagotoviti ustrezno prometno povezavo med gozdom in javnimi cestami.
|
(9)
Potrebno je ohraniti gozdne ostanke in obmejke, biokoridorje med
posameznimi kmetijskimi površinami. Za posege v to drevnino izda ZGS
lastniku strokovna navodila za poseg. |
(10) Pri
novogradnjah, naj znaša odmik novo zgrajenih objektov od meje gozdnega
roba najmanj eno drevesno višino. Kolikor to ni možno, investitor nosi
vso materialno in nematerialno odgovornost v primeru pada drevesa,
oziroma njegovih delov na parcelo oziroma zgrajene objekte. |
(11) Za
divja odlagališča odpadkov v gozdu, kolikor ni možno ugotoviti
povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, odgovarja lastnik zemljišča
na katerem se odlagališče nahaja. |
(12)
Gozdove v Občini Velika Polana se varuje v obstoječi velikosti, obliki
in funkciji. Za vse posege v gozdna zemljišča se predhodno pridobi
soglasje Zavoda za gozdove. |
51. člen |
(raziskovalni prostor za geotermični energetski vir, pridobivalni
prostor za izkoriščanje ogljikovodikov) |
(1)
Celotno območje občine je opredeljeno kot raziskovalni prostor za
raziskovanje geotermičnega energetskega vira; skrajni jugovzhodni del
območja občine je opredeljen kot pridobivalni prostor za izkoriščanje
ogljikovodikov (nafte in zemeljskega plina). Na celotnem območju se
omogoči raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin v skladu z
zakonodajo. |
(2) Na
območju celotne Občine Velika Polana je možna ureditev in postavitev
objektov in naprav za raziskovanje, črpanje in distribuiranje
geotermalne vode. Po opustitvi raziskovanja se območje sanira v prvotno
stanje. Oblika in velikost objektov se prilagodi namenu. Območja se
lahko ogradijo. |
(3) Na
območju pridobivalnega prostora za izkoriščanje mineralnih surovin se
posegi izvajajo v skladu z zakonodajo. |
52. člen |
(varstvo
vodotokov) |
(1)
Zunanja meja priobalnega zemljišča pri reki Ledavi, ki je voda 1. reda,
sega 15,0 m od meje vodnega zemljišča, v odprti krajini pa 40,0 m, pri
ostalih potokih (Črni potok, Črnec, Libovija in ostali manjši) pa 5,0 m.
Na vodnem in priobalnem zemljišču so posegi dovoljeni izjemoma v
primerih, ki jih določajo predpisi o vodah. |
(2) Na
vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko
ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost
pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. |
(3)
Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo
rastlin, izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi in druge
odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane ali odpadne materiale ali
druge podobne snovi ter odlaganje odpadkov. |
53. člen |
(varstvo
vodnih virov) |
(1) Voda
se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno vodo.
Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire in spodbuja varčno in
smotrno rabo pitne vode. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se
upošteva pogoje iz državnih ali občinskih predpisov. |
(2) Na
območje Občine Velika Polana sega III. varstveni pas – zunanji varstveni
pas vodnega zajetja, ki je zavarovan z Odlokom o zavarovanju vodnih
virov (Uradni list RS, št. 91/99) in varuje vodna zajetja Hotiza, Kapca,
Kot, Gornji Lakoš, Gaberje na območju Občine Lendava. III. Zunanje
varstveno območje oziroma vodovarstveno območje III; območje z blagim
režimom varovanja (zadrževalni čas podzemne vode je tolikšen, da obstane
le še najbolj rezistentno onesnaženje – mineralna olja, detergenti,
fenoli, atrazini). |
(3) Za
vsak poseg v varstvenih pasovih morajo investitorji pridobiti
vodnogospodarsko soglasje pristojnega upravnega organa in zdravstvenega
inšpektorata. |
(4) Pri
izvajanju posegov na tem območju je treba upoštevati določila navedenega
odloka. V vodovarstvenih pasovih so dovoljeni le posegi v skladu z
zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki določajo kriterije za določitev
vodovarstvenih območij, oziroma posege, za katere iz rezultatov analize
tveganja za onesnaženje sledi, da je tveganje za onesnaženje zaradi tega
posega sprejemljivo in v skladu s predpisi o vodovarstvenih območjih. |
54. člen |
(varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Pri
graditvi objektov in pri drugih posegih v prostor se upošteva predpise,
ki opredeljujejo ukrepe za zagotavljanje varnosti pred poplavami,
erozijo in plazovi. Za zagotavljanje zaklanjanja ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami se pri vseh posegih v prostor upošteva
predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
|
(2) Na
območjih z omejitvami (vodovarstvena, poplavna območja) se posege
načrtuje v skladu z omejitvami za posamezno območje: |
– na
vodovarstvenih območjih se upošteva občinske in državne predpise o
varstvu vodnih virov, |
– na
poplavnih območjih se upoštevajo predpisi s področja varstva, urejanja
in rabe voda. |
Za vse
posege na območjih z omejitvami (vodovarstvena območja, poplavna
območja) se mora pridobiti vodno soglasje. |
(3) Na
poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor,
ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna
zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki
so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Kolikor predvidena
območja poselitve posegajo na poplavna območja, je treba upoštevati
pogoje in omejitve iz področnih predpisov. Skladno z določili veljavnih
predpisov in ugotovljenimi razredi nevarnosti je treba načrtovati posege
ter morebitne potrebne omilitvene ukrepe, na poplavno ogroženih območjih
znotraj območja občinskega prostorskega načrta. Pri tem se ne sme
poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih
območij. |
(4)
Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s
predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag.
Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora.
Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je
sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav.
|
(5) Na
poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in
določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih
ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis,
ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti
na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se
ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven
njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov
v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z
načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene
ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati
pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.
|
(6) Na
poplavnih območjih, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili
določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v
skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo
poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
|
(7) Ne
glede na določbe petega in šestega odstavka tega člena so na poplavnem
območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu
pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih
dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
|
(8) Za
zmanjševanje poplavne ogroženosti se lahko izdelajo strokovne podlage za
posamezna hidrografska območja v okviru priprave občinskega podrobnega
prostorskega načrta. |
(9)
Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno
podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova
celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora
prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte
razredov poplavne nevarnosti. |
(10) V
Občini Velika Polana ni posebnih požarno ogroženih območij. V vseh
naseljih delujejo gasilska društva z običajno opremo za interventno
gašenje lokalnih požarov. Pri gradnji objektov se upošteva ukrepe
varstva pred požarom, ki jih določajo predpisi o varstvu pred požarom.
Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi, živali in
premoženja, zagotovljeni odmiki med objekti, ustrezne protipožarne
ločitve, prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter viri
za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Upošteva se tudi požarna tveganja.
|
(11) Pri
vseh posegih se upoštevajo pogoji za spodbujanje razvoja požarno
nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali
preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in
tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov, vplive
obstoječih in novih industrijskih objektov na načrtovanje novih naselij
ter pogoje za prevoz ljudi in živali ter transport v cestnem,
železniškem, cevnem, ladijskem in letalskem prometu. |
(12)
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti.
Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o
zasnovi in študiji požarne varnosti. |
(13) V
objektih, ki so določeni s predpisi, da se gradijo zaklonišča, je v vseh
novih objektih potrebna ojačitev prve plošče. |
(14)
Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s cono potresne
ogroženosti. |
55. člen |
(obrambne
potrebe) |
Na območju
Občine Velika Polana ni objektov ali naprav za obrambne zadeve, zato
posebni pogoji za obrambo niso definirani. |
6. Skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja |
56. člen |
(varstvo
vodnih virov in kmetijskih zemljišč) |
Za varstvo
vodnih virov in kmetijskih zemljišč se upošteva določila 49. in 53.
člena tega odloka. |
57. člen |
(elektromagnetno sevanje) |
(1) V
Občini Velika Polana je zgrajeno elektroenergetsko omrežje, ki sodi med
nizko in visoko frekvenčne vire EMS, kjer se glede na občutljivost
posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke
elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja, upošteva
naslednje stopnje varstva pred sevanjem: |
– I.
stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano
varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč,
okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in
izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih
površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno
bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče,
kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske
dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti,
ki so hkrati namenjeni bivanju (v nadaljnjem besedilu: I. območje).
|
– II.
stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten
poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti
območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi
podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni
dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena
kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na
površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali
železniškemu prometu. |
– V
obstoječih objektih, ki bodo v vplivnem pasu EMS, se spremeni namembnost
stanovanjskih objektov v rabo II. območja varstva pred elektromagnetnim
sevanjem, ki izključuje stanovanja in dejavnosti, pri katerih se v
objektu dalj časa zadržujejo ljudje. Na zemljiščih, ki so v vplivnem
pasu EMS ni možna gradnja novih bivalnih objektov iz I. območja varstva
pred elektromagnetnim sevanjem. |
(2)
Novogradenj, nadzidav in dozidav stavb z varovanimi prostori iz območja
I. stopnje varstva pred sevanjem ali npr. objektov z bivalnimi ali
drugimi prostori, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje (iz območja
I. stopnje varstva pred sevanjem), ni dovoljeno umeščati v vplivno
območje virov elektromagnetnega sevanja, ki obsega (merjeno od središčne
osi daljnovoda do roba vplivnega območja na višini 1 m): |
– za
daljnovode 110 kV 11–14 m na vsako stran, |
– za
daljnovod 220 kV 18–24 m na vsako stran, |
– za
daljnovod 400 kV pa 42–46 m na vsako stran. |
(3) Jakost
električnega polja neposredno v okolici posamezne manjše
transformatorske postaje predvidoma ne presega 20 % mejne efektivne
vrednosti, zato po 10. členu Uredbe o elektromagnetnem sevanju v
naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96)
transformatorska postaja ni pomemben vir sevanja. To mora biti potrjeno
s prvimi meritvami elektromagnetnega polja (jakosti električnega polja
in magnetnega pretoka), ki jih mora po rekonstrukciji opraviti
investitor v skladu s 17. členom uredbe. Meritve naj se opravi ob
posamezni novi transformatorski postaji. |
(4) Za
bazne postaje mobilne telefonije, katerih nazivna inštalirana moč
presega 100 W, je treba pred postavitvijo v prostor pridobiti strokovno
mnenje glede sevalnih obremenitev, natančno preučiti njihov vpliv in
predvideti morebitne omilitvene ukrepe. Brez strokovnega mnenja, da so
EMS baznih postaj pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi, ni mogoče
pridobiti potrebnih dovoljenj za postavitev. Za vsako bazno postajo, ki
je vir elektromagnetnega sevanja, mora investitor zagotoviti prve
meritve. Rezultati meritev, ki so jih v okolici baznih postaj izvedle
pooblaščene organizacije Agencije RS za okolje, kažejo, da obremenitev
bivalnega in naravnega okolja z EMS nikjer ne presega mejnih vrednosti,
ki jih določa predpis. Običajna izpostavljenost ljudi sevanjem baznih
postaj v Sloveniji je več kot 100-krat manjša od mejnih vrednosti. |
58. člen |
(varstvo
zraka) |
(1) Pri
novogradnjah se zagotovi takojšen, pri obstoječih objektih pa postopen
prehod na uporabo ekološko čistih virov energije. Zagotovitvi se
racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov.
|
(2) Pri
novogradnjah in rekonstrukcijah se upošteva energetske standarde, ki jih
določajo predpisi s področja učinkovite rabe energije v stavbah.
|
(3) Pri
gradbenih delih je ob suhem in vetrovnem vremenu potrebno redno vlažiti
območja posegov. |
59. člen |
(varstvo
pred hrupom) |
(1)
Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju po podrobni namenski rabi prostora.
|
(2) Na
mirnih območjih na prostem, ki obsegajo zavarovano območje v skladu s
predpisi s področja ohranjanja narave, se določa I. stopnja varstva pred
hrupom, razen za območja naselij na zavarovanem območju ter območji cest
in železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne ceste oziroma
pomembne železniške proge, območja prometne infrastrukture, območja
gozdov na površinah za izvajanje gozdarske dejavnosti, na območjih za
potrebe obrambe in izvajanje nalog policije ter območjih varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
(3) Na
območjih poselitve, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju, za stanovanjske površine: za stanovanjske površine (SS),
stanovanjske površine za posebne namene (SB) in površine za turizem (BT)
določa II. stopnja varstva pred hrupom. |
(4) Na
območjih poselitve, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju in površin podeželskega naselja (SK), mešanem
stanovanjskem območju (SSm), območju centralnih dejavnosti (C), območju
športnih centrov BC, območju zelenih površin (Z) in na površinah
razpršene poselitve (A) določa III. stopnja varstva pred hrupom.
|
(5) Na
območjih poselitve, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju, za območja proizvodnih dejavnosti (I) določa IV. stopnja
varstva pred hrupom. |
(6) Za
območja prometnih površin (P), območja energetske infrastrukture (E),
območja okoljske infrastrukture (O) in območja komunikacijske
infrastrukture (T) se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom. |
(7) Na
območju odprtega prostora, razen na območjih, ki spadajo pod mirna
območja na prostem, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom. |
(8) Za
območja voda se za vse površine razen za površin vodne infrastrukture in
površine na mirnem območju na prostem, določi III. stopnja varstva pred
hrupom. Za površine vodne infrastrukture se določi IV. stopnja varstva
pred hrupom. |
(9) Na
meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in
IV. območjem varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV.
območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na
katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva pred
hrupom. Širina tega območja je lahko tudi manjša od 1000 m, če zaradi
naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi
drugih razlogov na I. oziroma II. območju varstva pred hrupom niso
presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.
|
(10) Ne
glede na določila prejšnjega odstavka se na območjih med I. in IV.
območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva
pred hrupom lahko s tehničnimi ali konstrukcijskimi ukrepi varstva pred
hrupom zagotovi, da vrednosti kazalcev hrupa na objektih z varovanimi
prostori oziroma območjih s I. in II. stopnjo varstva pred hrupom ne
bodo presežene. |
(11) Na
posameznem območju poselitve lahko na pobudo občine in na podlagi
ustrezne dokumentacije minister, pristojen za okolje stopnjo varstva
pred hrupom razvrsti v II. območje varstva pred hrupom. Stopnja varstva
pred hrupom je navedena v izvedbenem delu tega odloka za vsako PNRP
posebej. |
(12)
Zahteve glede načrtovanja dejavnosti, novogradnje objektov,
rekonstrukcije in spremembe namembnosti obstoječih objektov, spremljanje
stanja, skratka ravnanja in obveznosti v zvezi z okoljskim hrupom se
upošteva določbe zakona o varstvu okolja in njegove podzakonske akte s
področja varstva naravnega in življenjskega okolja pred hrupom. |
60. člen |
(osončenost in svetlobno onesnaženje) |
(1) Omeji
se svetlobno onesnaženje v bivalnih območjih v naselju. Na podlagi
predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja se pri
gradnji nove javne razsvetljave uporabijo svetilke, katerih delež
svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %, razen za razsvetljavo
javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika, kjer se lahko
uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne
presega 5 %, če je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W ali
je povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava
s takimi svetilkami, ne presega 2 lx in je javna površina ulic, ki jo
razsvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem in počasnemu
prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h. Tem zahtevam se morajo
prilagoditi tudi svetilke obstoječe javne razsvetljave (najkasneje do
31. decembra 2016). |
(2) Na
celotnem območju Občine Velika Polana je potrebno zmanjšati porabo
električne energije za osvetlitev javnih površin ter zmanjšanju
svetlobnega onesnaženja, in sicer z: |
– dosledno
zamenjavo vseh obstoječih svetilk razsvetljave, da je delež svetlobnega
toka, ki seva navzgor, enak 0 %, |
– uvedbo
časovnih intervalov osvetlitve (npr. izklop posameznih svetilk (vsaka
druga) na javno manj obremenjenih območij javnih površin, in sicer glede
na obremenitev površin), |
–
zamenjava obstoječih sijalk z varčnimi sijalkami. |
(3)
Dosledno upoštevanje načina osvetljevanja, ki jih predpisujejo predpisi
za posamezna območja osvetlitve (razsvetljava proizvodnega objekta,
razsvetljava poslovne stavbe, razsvetljava objektov za oglaševanje ...).
|
(4) Pri
omejitvah osvetljevanja varovanih prostorov se upoštevajo mejne
vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava na oknih
varovanih prostorov: |
+----------------------+--------------------+-------------------+ |
| Okoljsko
območje | Osvetljenost | Osvetljenost | |
| | od sončnega zahoda | od 24. ure do | |
| | do 24. ure | sončnega vzhoda | |
+----------------------+--------------------+-------------------+ |
|območje, ki je
s | 2 lx | 0 lx | |
|predpisom | | 1 lx (samo za | |
|določeno kot
naravna | |osvetljenost zaradi| |
|vrednota | |razsvetljave javne | |
| | | površine) | |
+----------------------+--------------------+-------------------+ |
|naselje, ki ni
mesto | 5 lx | 1 lx | |
+----------------------+--------------------+-------------------+ |
|mesto | 10 lx | 2 lx | |
+----------------------+--------------------+-------------------+ |
|območja visoke
nočne | 25 lx | 5 lx | |
|dejavnosti v
mestih z | | | |
|več | | | |
|kot 20 000
prebivalci*| | | |
+----------------------+--------------------+-------------------+ |
* Območje
visoke nočne dejavnosti je območje, na katerem vsaj polovico časa od
sončnega zahoda do sončnega vzhoda potekajo dejavnosti javnega
preživljanja prostega časa (npr. turistična, kulturna, športna dejavnost
…). Območje, ki obsega tlorisno površino, manjšo od 3000 m2, se ne
obravnava kot območje visoke nočne dejavnosti. |
(5) Mejne
vrednosti za osvetljenost se nanašajo na osvetljenost, izmerjeno na
sredini svetle okenske odprtine in v smeri, ki je pravokotna na
zastekljeno površino okna. Oddaljenost okna od osvetljene površine se
izračuna kot razdalja med oknom in najbližjim robom osvetljene nepokrite
površine, izmerjena v vodoravni smeri. |
(6)
Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in objekte,
v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena celoletna
osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih
materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z
orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v
stanovanjski enoti. |
61. člen |
(neoviran
dostop funkcionalno oviranim osebam) |
Vhodi v
javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati
dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah o
projektiranju brez grajenih ovir ter ustrezna parkirna mesta. |
62. člen |
(spremljanje stanja okolja) |
(1) Poleg
zakonsko predpisanega spremljanja stanja okolja, ki ga izvaja država
oziroma njene pooblaščene službe, občina spremlja stanje okolja in
izvaja ukrepe iz okoljskega poročila pri izvajanju občinskega
prostorskega načrta za naslednje kazalce stanja okolja: |
(2) Tla:
|
– delež
najboljših kmetijskih površin v primerjavi z vsemi kmetijskimi
površinami, |
– razmerje
med trajnimi travniki in vsemi kmetijskimi površinami, |
– delež
pokritosti občine s kanalizacijskim omrežjem, |
– delež PE
priklopljenih na čistilne naprave, |
–
spremljanje kvalitete oziroma onesnaženosti tal. |
(3)
Površinske vode: |
–
kakovosti površinskih vodotokov (kemijsko in ekološko stanja voda),
|
– število
objektov, ki se nahaja znotraj poplavnih območij vodotokov. |
(4)
Podzemne vode: |
– kakovost
podzemne in pitne vode glede na kemijske in bakteriološke parametre v
pitni vodi, |
–
vzpostavljeno vodovodno omrežje za oskrbo s pitno vodo. |
(5)
Narava: |
–
prisotnost in stanje vrst in habitatnih tipov na območjih notranjih con
Natura območij in EPO na območju Občine Velika Polana. |
(6)
Kulturna dediščina |
– tipi
kulturne dediščine ter poročilo o njihovem ohranitvenem stanju v Občini
Velika Polana, |
– stopnja
ogroženosti enot dediščine, ki temelji na oceni stanja in uporabe.
|
(7) Zrak
in podnebne spremembe: |
– način
ogrevanja stavb, |
–
povprečni letni dnevni promet. |
(8)
Varstvo pred hrupom: |
– površine
stopnje varstva pred hrupom po območjih podrobnejše namenske rabe
prostora. |
(9)
Svetlobno onesnaženje: |
– letna
poraba električne energije svetilk, ki so na območju občine vgrajene v
razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih
občina upravlja, izračunana na prebivalca. |
(10)
Ravnanje z odpadki: |
– število
neurejenih (črnih) odlagališč, |
– število
zbirnih mest ločenih frakcij na območju občine, |
– količina
ločeno zbranih odpadkov v primerjavi s celotno količino odpadkov. |
7. Skupni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo objektov |
63. člen |
(tehnični
in drugi pogoji gradnje objektov) |
(1) Pri
gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na
posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S
smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne
gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov in energetsko
sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati
izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije
(zbiralniki sončne energije in sončne svetlobe, izraba padavinske vode,
izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni sistemi ipd.).
Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene. |
(2)
Razporeditev objektov na parceli, odmiki med njimi in izvedba objektov
morajo zagotavljati požarno varnost objektov. |
(3) Za
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki
pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje. Pri obstoječih
objektih ter tudi pri objektih, kjer gre pridobitev gradbenega
dovoljenja za obstoječi objekt, se lahko ohranijo obstoječi nakloni
streh in obstoječe kritine, če pri predvidenih delih ne gre za poseg v
strešno konstrukcijo ali menjavo strehe. Za vzdrževalna dela se štejejo
dela, ki so navedena v predpisu o razvrščanju objektov glede na
zahtevnost gradnje in se lahko izvajajo v vseh EUP. |
(4) Na
vseh objektih in napravah so možna investicijska vzdrževalna dela in
redna vzdrževalna dela ter rekonstrukcije. Dozidave in nadzidave se
morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z
oblikovanjem osnovnega objekta. |
(5) Pri
obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava, vzdrževanje in
rekonstrukcija objektov v obstoječih odmikih v soglasju s sosedom, kar
velja tudi za objekte, kjer gre pridobitev gradbenega dovoljenja za
obstoječi objekt. |
(6)
Objekti, ne glede na zahtevnost, kot so garaže, objekti storitvenih
dejavnosti, nadstreški, vetrolovi, zimski vrtovi, pokrite terase se
lahko gradijo tudi pred ali ob stanovanjskem objektu pod pogojem, da
upoštevajo obstoječo gradbeno linijo, kolikor gradbena linija ni
izrazita je gradnja možna pod pogojem, da objekt zagotavlja prometno
varnost in je v soglasju z upravljavcem ceste. Ograje, škarpe, dovozi,
dvorišča, parkirišča, podporni zidovi ipd. se gradijo v okolici
objektov. Objekti, ki nimajo višine, pa se lahko gradijo do meje oziroma
na mejo v soglasju s sosedom. |
(7) Vrtne
ute, paviljoni lahko imajo tudi šotorasto ali stožčasto streho s
poljubnim naklonom. Nadstreški za avto imajo lahko tudi usločeno obliko
strehe. Sakralni objekti, antene, opazovalnice, preže, silosi, vodovodni
stolpi in podobni gradbeno inženirski objekti se oblikovno, višinsko
prilagodijo namenu (silosi in antene v skladu s pogoji iz tega odloka),
strehe so poljubnih oblik, naklonov in kritino. |
(8) Za
vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste
ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni
ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. |
(9) Za
nezahtevne in enostavne objekte, ki se gradijo na kmetijskih in gozdih
zemljiščih, kot funkcionalna navezava na obstoječe stavbno zemljišče
veljajo PIP-i iz EUP na katero se navezuje predvidena gradnja. Kolikor
gre za ureditev kmetijske dejavnosti v odprti krajini veljajo PIP- i, ki
so predpisani za razpršeno poselitev z oznako podrobne namenske rabe A. |
IV. KONČNE
IN PREHODNE DOLOČBE |
64. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z
uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati: Odlok sprememb in
dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Lendava
(Uradne objave, št. 13/87, 2/89 in Uradni list SRS, št. 57/92 in 11/95)
in srednjeročnega plana (Uradne objave št. 21/88, 2/89, 17/90 in Uradni
list SRS, št. 57/92 in 11/95) (za območje Občine Velika Polana) ter že
spremenjenih prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana
Občine Lendava za območje Občine Črenšovci v letu 1997 (Uradni list RS,
št. 21/95, 81/97) (za območje Občine Velika Polana) in Odlok o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Lendava za območje Občine Velika Polana
(Uradni list RS, št. 85/02, 6/04) ter izvedbeni akti o prostorskih
ureditvenih pogojih) Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje
Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 15/98, 37/98) (za območje Občine
Velika Polana) ter Odlok o uskladitvi prostorskih ureditvenih pogojev za
območje Občine Črenšovci s prostorskimi sestavinami planov Občine Velika
Polana (Uradni list RS, št. 6/04, popravek 63/07). |
65. člen |
(dokončanje postopkov) |
Postopki
za izdajo gradbenega dovoljenja in druge posege v prostor, ki so se
začeli pred uveljavitvijo tega akta, se končajo po določilih prostorskih
aktov, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja. |
66. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. |
67. člen |
(veljavnost) |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu. |
|
Št.
05-27/14-I OS |
Velika
Polana, dne 29. julija 2014 |
|
Župan
Občine Velika Polana
Damjan Jaklin l.r. |
|