Na podlagi
61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP
(106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12,
35/13) in na podlagi 16. člena
Statuta Občine Braslovče
(Uradni list RS, št. 69/12) je Občinski svet Občine Braslovče na 14.
redni seji dne 9. 11. 2016 sprejel |
|
O D L O K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja PA 20 –
območje obrtno-stanovanjske dejavnosti Gomilsko (Cizej) |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
(pravna
podlaga) |
(1) V
skladu s Strategijo prostorskega razvoja in s Prostorskim redom Občine
Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11, 8/15) občinski svet sprejme
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja
PA20 – območje obrtno-stanovanjske dejavnosti Gomilsko (Cizej), (v
nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 124-2015, ki ga je izdelal biro
URBANISTI, d.o.o., Celje. |
(2) Pravna
podlaga za pripravo OPPN iz prejšnjega odstavka je dana v Zakonu o
prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09,
57/12, 109/12). |
|
II.
VSEBINA |
|
2. člen |
(vsebina
OPPN) |
(1) OPPN
vsebuje tekstualni in grafični del. |
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine: |
– območje
OPPN |
– opis
prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN |
– umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje vplive in povezave
prostorskih ureditev s sosednjimi območji, vrste dopustnih dejavnosti,
rešitve načrtovanih objektov in površin in pogoje in usmeritve za
projektiranje in gradnjo |
– zasnova
projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
– rešitve
in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
– rešitve
in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave |
– rešitve
in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom |
– načrt
parcelacije |
– etapnost
izvedbe prostorske ureditve |
– velikost
dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev |
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
OPPN. |
(3)
Grafični del obsega naslednje vsebine: |
GRAFIČNI
NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela prostorskega reda Občine Braslovče'' |
GRAFIČNI
NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem'' |
GRAFIČNI
NAČRT 3a: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji – razredi
poplavne nevarnosti, obstoječe stanje'' |
GRAFIČNI
NAČRT 3b: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji – razredi
poplavne nevarnosti, načrtovano stanje'' |
GRAFIČNI
NAČRT 4: ''Zazidalna situacija'' |
GRAFIČNI
NAČRT 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture'' |
GRAFIČNI
NAČRT 6: ''Načrt parcelacije''. |
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge: |
– izvleček
iz hierarhično višjega prostorskega akta |
– prikaz
stanja prostora |
– geodetski načrt s certifikatom (Geo Studio, Miloš Skakić, s.p., Žalec,
2014-101) |
– Hidravlična presoja vodnega režima Bolske za OPPN za del območja
urejanja PA20 – območje obrtno-stanovanjske dejavnosti Gomilsko (Cizej)
(IZVO-R d.o.o., Ljubljana, H46-FR/15) |
– Načrt
elektro inštalacij in električne opreme (SI-Enering, št. pr. 13-16) |
– Geološko
geotehnično poročilo (GHC projekt, št. pr. GG104/16) |
– smernice
in mnenja nosilcev urejanja prostora |
– obrazložitev in utemeljitev |
– povzetek
za javnost. |
|
III.
OBMOČJE |
|
3. člen |
(območje
OPPN) |
(1) Območje
izdelave OPPN se nahaja v naselju Gomilsko in sicer v njegovem
severovzhodnem delu, neposredno ob reki Bolski. Na vzhodu meji s
stanovanjsko kmetijskimi objekti, na jugu meji z osrednjo lokalno cesto
skozi naselje, na zahodu se nahajajo še nepozidana stavbna zemljišča,
medtem ko po severu območja poteka reka Bolska. |
Območje
OPPN obsega del stavbnih zemljišč, ki so v Prostorskem redu Občine
Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11, 8/15) označena z oznako PA
20 in za katera je skladno s tem aktom predvidena izdelava izvedbenega
prostorskega akta oziroma OPPN po ZPNačrt. |
(2) Območje OPPN zajema naslednje parcele v k.o. Gomilsko: 859/1, 59/2,
60, *159, 61/1, 61/2, 61/3, 61/4, 61/5, *179, 34/1. |
(3) V
kolikor prihaja do odstopanj med navedbo parcel v prejšnjem odstavku
tega odloka ter med grafičnimi načrti, velja podatek o parcelah iz
grafičnega načrta. |
(4) Območje OPPN obsega 0,97 ha. |
|
IV. OPIS
PROSTORSKE UREDITVE |
|
4. člen |
(opis
prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN) |
(1) Predmet
izdelave OPPN je revitalizacija degradiranega območja znotraj naselja
Gomilsko. Predvidena je izgradnja obrtno stanovanjskih dejavnosti z
ustrezno prometno in komunalno infrastrukturo. |
(2) Območje je razdeljeno na tri enote urejanja (v nadaljevanju: EU).
Posamezne enote urejanja zajemajo več parcel. Od tega je EU/1 velika
0,42 ha, znotraj katere je načrtovano oblikovanje obrtnega dela območja,
in sicer rekonstrukcija obstoječih stavb ali gradnja novih ter prometnih
in parkirnih površin za tovorna vozila. Enota EU/2 je velika 0,13 ha.
Znotraj nje je predvidena zaokrožitev stanovanjskega dela naselja, in
sicer gradnja do dveh večstanovanjskih stavb. Enota EU/3 je velika 0,42
ha. Zajema območje že obstoječih stavb različnih namembnosti. Dovoljena
je njihova rekonstrukcija, na območju izven poplav pa tudi gradnja novih
stavb. |
(3) V
skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju
danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov
podajajo pogoje za prostorsko umestitev stanovanjskih stavb in
nestanovanjskih stavb. |
(4) Znotraj območja OPPN so poleg gradnje objektov predvideni ustrezna
rešitev prometa, tudi mirujočega, in ostale gospodarske infrastrukture. |
(5) Izgradnja območja je možna postopoma in sicer po posameznih fazah,
pri čemer pa mora gradnja slediti gradnji infrastrukture. |
(6) Pri
zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila
Prostorskega reda Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04). |
|
V.
UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
5. člen |
(opis
vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji) |
(1) Obravnavano
območje se nahaja delno v degradiranem območju naselja Gomilsko ter
delno v še nepozidanem delu. Glede na funkcijo tega območja in velikost
stavb predstavlja zaokroženo celoto, ki ima posredni vpliv na naselje,
predvsem kar se tiče prometne dostopnosti območja. Ker se v eni od
obstoječih stavb nahaja tudi trgovina, predstavlja to območje nekakšen
center naselja. V večjem delu naselja se nahajajo mešane dejavnosti,
predvsem stanovanjsko kmetijske in stanovanjsko poslovne oziroma obrtne
tako, da poslovno stanovanjska dejavnost obravnavanega območja
dopolnjuje že obstoječe funkcije naselja. |
(2) Prometno je območje navezano na obstoječo lokalno cesto, izgrajeni
so tudi že obstoječi cestni priključki, za katere pa je potrebna zgolj
rekonstrukcija. |
|
6. člen |
(vrste
dopustnih dejavnosti) |
(1) Znotraj
ureditvenega območja OPPN je predvidena gradnja naslednjih stavb: |
Znotraj
vseh enot: |
– enostavnih in nezahtevni objektov, skladno s petim odstavkom 7. člena
tega odloka |
EU/1: |
– druge
poslovne stavbe (šifra 12203 v prilogi Uredbe o uvedbi in uporabi enotne
klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena,
Uradni list RS, št. 109/11; v nadaljevanju: uredba), med drugim pisarne,
skladiščni, servisni prostori in delavnice, ki se vežejo na dejavnost, |
– lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste (šifra 21120 v prilogi
Uredbe), kot so parkirišča za tovorna in osebna vozila, za lastno
uporabo in se vežejo na dejavnost, |
EU/2: |
– enostanovanjske stavbe (šifra 11100 v prilogi Uredbe) |
– večstanovanjske stavbe (šifra 112 v prilogi Uredbe), |
EU/3: |
– enostanovanjske stavbe (šifra 11100 v prilogi Uredbe) |
– večstanovanjske stavbe (šifra 112 v prilogi Uredbe) |
– druge
poslovne stavbe (šifra 12203 v prilogi Uredbe o uvedbi in uporabi enotne
klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena,
Uradni list RS, št. 109/11; v nadaljevanju: uredba), med drugim pisarne,
skladiščni, servisni prostori in delavnice, ki se vežejo na dejavnost |
– trgovske
stavbe (šifra 12301 v prilogi Uredbe) |
– stavbe
za storitvene dejavnosti (šifra 12304 v prilogi Uredbe) |
– stavbe
za spravilo pridelka (šifra 12713 v prilogi Uredbe). |
(2) Znotraj vseh enot urejanja je dovoljena gradnja gradbeno inženirskih
objektov (šifra 2 v prilogi uredbe), ki predstavljajo komunalno
opremljanje zemljišč ali služijo dejavnostim v stavbnih območjih in niso
v nasprotju z namensko rabo območja. |
(3) V
primeru, da se pri predhodnih arheoloških raziskavah ali v času gradnje
izkaže, da se na območju OPPN nahaja arheološko najdišče, je dovoljena
njegova prezentacija. |
(4) Izrecno se prepovejo vse vrste posegov, za katere je presoja vplivov
na okolje obvezna, če poseg dosega ali presega predpisan prag, in so
določene v Prilogi I Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba
izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14), razen če
je poseg s tem odlokom izrecno dovoljen. Če poseg predpisanega praga iz
prejšnjega stavka ne dosega, je dovoljen. |
|
7. člen |
(opis
rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za
projektiranje in gradnjo) |
(1) Enote
urejanja |
Območje je
razdeljeno na tri enote urejanja (v nadaljevanju: EU). Znotraj enote
EU/1 je načrtovana rekonstrukcija obstoječih stavb ali izgradnja novih
ter izgradnja parkirnih površin za lastne potrebe. Znotraj enote EU/2 je
načrtovana izgradnja ene ali dveh stanovanjskih stavb. Znotraj enote
EU/3 pa je predvidena rekonstrukcija obstoječih stavb ali gradnja novih. |
Znotraj
vsake od enot urejanja so v nadaljevanju podani opisi rešitev
načrtovanih objektov in površin ter pogoji in usmeritve za projektiranje
in gradnjo. Posamezna enota urejanja obsega eno ali več parcel. |
(2) Vrste
dopustnih gradenj in izvedbe drugih del |
Na območju
OPPN je dopustna: |
– gradnja
novega objekta, |
– rekonstrukcija, pri čemer se prostornina stavb ne spremeni za več
kakor 10 %; povečanje prostornine ob rekonstrukciji ni možno, če
obstoječa stavba dosega maksimalne prostorske izvedbene pogoje glede
velikosti, ki so predpisani za nove stavbe – v tem primeru se
rekonstrukcija izvaja v okviru obstoječih gabaritov obstoječe stavbe, |
– odstranitev objekta in |
– vzdrževanje. |
Pri vrstah
dopustnih gradenj je potrebno upoštevati pogoje poplavne varnosti iz 24.
člena tega odloka in s tem povezane omejitve in prepovedi. |
(3) Stavbe |
Pomen
regulacijskih elementov: |
– minimalni odmik od parcele namenjene gradnji je obvezen najmanjši
odmik stavbe od parcele namenjene gradnji, ki ga je potrebno upoštevati, |
– minimalni odmik od ceste je obvezen najmanjši odmik stavbe od ceste
ali pločnika, ki ga je nujno potrebno upoštevati, |
– nove
prometne površine so površine, namenjene prometu in so v javni rabi. |
EU/1 |
Dovoljena
je gradnja poslovnih stavb (šifra 12203 v prilogi uredbe). Vzhodni
skladiščni objekt se ohrani in ga je zaradi zaščite pred visokimi vodami
potrebno ustrezno rekonstruirati. Podrobni pogoji so opredeljeni v petem
odstavku 24. člena tega odloka. Zahodni objekt je predviden za rušenje
in je namesto njega dovoljena gradnja prizidka, ki se priključi k
skladiščnemu objektu. Gradnja prizidka je možna zgolj ob predhodni
rušitvi obstoječega objekta na skrajnem zahodu območja. Tlorisni
gabariti prizidka ne smejo presegati velikosti stavbe, ki se ruši.
Skupna dolžina obeh stavb bo znašala cca 52,00 metrov, širina pa cca
12,00 metrov. Dovoljena je gradnja tudi nadstreškov. Stavbe so lahko
visoke največ 9,00 metrov merjeno od kote terena. Streha je lahko ravna
ali enokapnica z naklonom strešin do največ 6° ali pa simetrična
dvokapnica in usmerjenostjo slemena v smeri vzhod – zahod z naklonom
strešin med 35° in 45°. V primeru ravne strehe je zaželena ozelenitev
strehe, na strehi je dovoljeno oblikovanje terase. Fasade objektov so
lahko zgolj v različnih zemeljskih odtenkih, bele, v odtenkih sive,
prepovedane pa so žive in kričeče barve. Pri fasadi je zaželena uporaba
lesa. Dovoljena je tudi gradnja sončnih celic, ki se arhitekturno
kvalitetno vgradijo v fasadne in strešne obloge stavb. |
EU/2 |
Dovoljena
je gradnja do dveh eno ali večstanovanjskih stavb (šifra 11100 in 112 v
prilogi uredbe). V primeru gradnje ene stavbe je tlorisna velikost lahko
največ 12,00 x 27,00 metrov. V primeru gradnje dveh stavb je tlorisna
velikost posamezne stavbe največ 10,00 x 12,00 metrov, pri čemer morata
biti medsebojno razmaknjeni za najmanj 7,00 metrov. Stavba je lahko
etažnosti največ K+P+1+M pri čemer posamezna etaža ne sme biti višja od
3,00 metrov. Kletna etaža se lahko nameni tudi za parkirna mesta za
stanovalce. Streha je obvezno simetrična dvokapnica in usmerjenostjo
slemena vzporedno z daljšo stranjo stavbe in z naklonom strešin med 35°
in 45°. Kritina naj bo opečnata v naravni rdeči barvi. Fasade objektov
so lahko zgolj v različnih zemeljskih odtenkih, bele, v odtenkih sive,
prepovedane pa so žive in kričeče barve. Pri fasadi je zaželena uporaba
lesa. Dovoljena je tudi gradnja sončnih celic, ki se arhitekturno
kvalitetno vgradijo v fasadne in strešne obloge stavb. |
EU/3 |
Dovoljena
je gradnja stavb v skladu z zadnjim odstavkom 1. točke 6. člena odloka.
Na območju poplav je v razredih srednje poplavne nevarnosti do izvedbe
protipoplavnih ukrepov dovoljena zgolj nadomestna gradnja (gradnja nove
stavbe na mestu obstoječe), rekonstrukcija in sprememba namembnosti pod
pogojem, da se s tem ne povečuje poplavna in erozijska ogroženost.
Nadomestno gradnjo in rekonstrukcijo je dovoljeno izvajati zgolj v
obstoječih ali manjših gabaritih. Pri tem je obvezno nadvišati koto
pritličja na koto 288,70 m.n.v., ki je za 50 cm nad Q100, ali pa v
primeru nižje kote pritličja izvesti vodo nepropustno gradnjo in na
mestu odprtin zagatnice do kote 288,70 m.n.v.. |
Na ostalem
območju, v razredih majhne in preostale poplavne nevarnosti ter tam kjer
ni poplav, tlorisna velikost posameznih stavb ni posebej določena, ne
sme pa presegati naslednje faktorje izkoriščenosti posamezne parcele
namenjene gradnji: |
Fi (faktor
izrabe) = 0,8 |
Fz (faktor
zazidanosti) = 0,4 |
Stavbe so
lahko etažnosti največ K+P+1+M. Streha je obvezno simetrična dvokapnica
in usmerjenostjo slemena v smeri daljše stranice stavbe z naklonom
strešin med 35° in 45°. Kritina naj bo opečnata v naravni rdeči barvi.
Fasade objektov so lahko zgolj v različnih zemeljskih odtenkih, bele, v
odtenkih sive, prepovedane pa so žive in kričeče barve. Pri fasadi je
zaželena uporaba lesa. Dovoljena je tudi gradnja sončnih celic, ki se
arhitekturno kvalitetno vgradijo v fasadne in strešne obloge stavb. |
Za že
obstoječe legalno zgrajene stavbe se pri rekonstrukciji upoštevajo
obstoječi tlorisni in višinski gabariti. |
(4) Zunanja ureditev |
Skupni
pogoji |
Okolica
objektov naj bo ozelenjena s travo in posameznim drevesi, dopustne so
manjše zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne
smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom, v primeru
zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne
sme uporabljati škropiv. Dovozne in parkirne površine naj bodo tlakovane
s travnimi ploščami. Kote terena (parkirišča, ceste, manipulativne
površine ipd.) ni dopustno nadvišati nad koto sosednjih zemljišč. |
(5) Pogoji
za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov |
Skupni
pogoji |
Nezahtevne
in enostavne objekte je dovoljeno postavljati znotraj parcele, namenjene
gradnji legalno zgrajenih objektov. Dovoljena je postavitev ograje
višine do 1,80 m okoli objekta in sicer na sam rob parcele, namenjene
gradnji, od roba cestišča pa mora biti oddaljena najmanj 1,00 m. Ograje
ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in
opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je
zahtevana preglednost, ograje ne smejo presegati višine 0,80 m.
Dovoljena je tudi gradnja nadstreškov, ut in samostojnih garaž in drugih
nezahtevnih objektov za lastne potrebe ter enostavnih objektov za lastne
potrebe, ki morajo biti oddaljeni od sosednjih parcel najmanj 2,00 m.
Dimenzije drugih dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov predpisuje
Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Na območju
srednjega razreda poplavne nevarnosti je gradnja teh stavb dovoljena
zgolj pod pogoji, da se s tem ne povečuje poplavna in erozijska
ogroženost. |
(6) Geomehanski pogoji in usmeritve |
Za vsako
gradnjo, za katero je potrebna statična presoja, je potrebno pridobiti
predhodno geološko mnenje. Za ostale gradnje geološkega mnenja ni
potrebno pridobiti, vendar je v primeru nastanka škode na objektu ali
njegovi okolici v času gradnje ali kasneje, ki je posledica erozije ali
drugih vplivov, ki bi jih bilo mogoče predvideti s predhodno geološko
raziskavo tal, za kritje škode odgovoren investitor gradnje oziroma za
kritje škode ni odgovorna Občina Braslovče. Objekti morajo biti
načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja. |
|
VI.
ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
8. člen |
(prometna
infrastruktura) |
(1) Ceste |
Dostop do
predvidene ureditve je omogočen preko že obstoječih lokalnih cest in že
vzpostavljenih obstoječih cestnih priključkov. Dostop do predvidene
ureditve poteka preko lokalne ceste na južnem robu območja. Interni
individualni dovoz do vseh parcel znotraj območja EU/3 se izvede po
trasi obstoječe dovozne ceste, ki se iz že obstoječega individualnega
cestnega priključka na južnem robu območja podaljša do parcele št. 59/1
k.o. Gomilsko, in sicer v dogovoru z lastniki teh parcel, za kar je
potrebno ustanoviti medsebojne služnostne pravice uporabe zemljišča.
Dopustna je tudi drugačna ureditev dostopa do parcel znotraj enote EU/3. |
(2) Mirujoči promet |
Za potrebe
dejavnosti je za vsako stavbo potrebno zagotoviti zadostno število
parkirnih mest. vsa parkirna mesta se morajo zagotoviti znotraj parcele
namenjene gradnji. Za vsako stanovanje se morajo zagotoviti 2 parkirni
mesti. |
9. člen |
(energetska infrastruktura) |
(1) Za
napajanje predvidenega poslovnega objekta se ne predvideva povečanje
priključne moči. Obstoječi objekt, ki se ruši je priključen na
distribucijsko omrežje preko merilnega mesta št. 2-891 z zakupljeno
priključno močjo 24 kW, kar ustreza omejevalcu toka 3 x 35A in se napaja
na NN omrežju Obiralni stroj iz TP Gomilsko Urankar. Pred rušitvijo
obstoječega objekta je NN priključek potrebno fizično odstraniti. |
(2) Energija za napajanje poslovnega objekta in večstanovanjskih
objektov je na razpolago na NN zbiralnicah TP Gomilsko Urankar. Od TP do
predvidenih objektov se predvidi nov priključni NN podzemni vod, kateri
bo služil za napajanje poslovnega in dveh večstanovanjskih objektov. |
(3) Na
obstoječem poslovnem objektu (parc št. *179), ki se ruši, se odstrani
obstoječa priključno merilna omara PMO (merilno mesto št.: 2.891) (točka
»G«) in se prestavi na prizidan objekt na isti parceli (točka »D«).
Odstrani se NN nadzemni vod med točko »F« in točko »G«. Med TP Gomilsko
Urankar (točka »A«) se preko novih NN kabelskih jaškov J1 in J2 položi
nov podzemni kabel do prestavljenega merilnega mesta (točka »D«) na
poslovnem objektu. Med TP Gomilsko Urankar (točka »A«) se preko novih NN
kabelskih jaškov J1 in J2 položi nov podzemni kabel do predvidenih PMO 1
in PMO 2 (točka »E«) v dveh predvidenih večstanovanjskih objektih. Med
TP Gomilsko Urankar (točka »A«) se na trasi novih dveh kablov položi
tudi rezervna zaščitna cev DWPO F110 do jaška J1. Obstoječi NN kabel, ki
povezuje obstoječi NN drogom (točka »H«) in obstoječo PMO Obiralni stroj
(točko »F«) se na delu trase pod povoznimi površinami mora oceviti
(mehansko zaščititi). |
(4) Pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja si je potrebno od Elektra Celje d.d.
pridobiti projektne pogoje in soglasje za priključitev na distribucijsko
omrežje. |
|
10. člen |
(telekomunikacijska infrastruktura) |
(1) Telekom
Slovenije |
Pri vseh
posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja
Telekom Slovenije. Trase se določijo z zakoličbo. S projektom je
potrebno predvideti novo telekomunikacijsko omrežje in v sodelovanju s
predstavnikom Telekom Slovenije možnost priključitve na obstoječe.
Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave PGD
dokumentacije in mora biti usklajen s projektom preostalih komunalnih
vodov. |
(2) Telemach |
Kabelska
kanalizacija KKS na območju predvidenih posegov še ni izvedena.
Neposrednih vplivov na obstoječe omrežje s predvideno gradnjo ni.
Investitor pri načrtovanju posegov v ta prostor nima posebnih obveznosti
varovanja omrežja KKS. Pri načrtovanju gradbenih posegov naj investitor
upošteva, da je možna priključitev predvidenih objektov na KKS z
izgradnjo dodatne dovodne kabelske kanalizacije s PVC cevjo premera 110
mm. Do točke priklopa na obstoječ sistem bo potrebno izgraditi cevno
kabelsko kanalizacijo. Končno izvedbo določi Telemach d.o.o. Investitor
je pri gradbenih posegih dolžan izvesti zaščitne ukrepe za varovanje in
zaščito KKS naprav. Na območju obstoječe KKS je potrebno za morebitne
gradbene posege pridobiti projektne pogoje, ki so usklajeni z ostalimi
komunalnimi upravljavci. Priključitev novih objektov na KKS je možna z
izgradnjo dovodne kabelske kanalizacije. Pri križanju KKS z ostalimi
vodi mora biti kot 45° do 90°. Minimalni vertikalni odmik pri križanju
mora biti 0,3 metra. Pri približevanju oziroma vzporednem poteku tras je
najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,5 metra. |
|
11. člen |
(meteorna
in fekalna kanalizacija) |
(1) Na
obravnavanem območju še ni izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki bi
se zaključevalo s čistilno napravo. Do izgradnje kanalizacijskega
omrežja je potrebno fekalne vode odvajati skladno z Uredbo o odvajanju
in čiščenju komunalne odpadne vode. Vsi objekti morajo tako imeti malo
komunalno čistilno napravo, v katere se speljejo odpadne komunalne vode.
Tako prečiščene vode se preko ponikovalnice ponikajo v podtalje. |
Po
izgradnji kanalizacijskega sistema bo priključitev na kanalizacijo
obvezna. |
(2) Padavinske vode iz obravnavanega območja je potrebno ponikati, pri
tem pa morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in
manipulativnih površin. |
|
12. člen |
(vodovod) |
Oskrba
obstoječih in načrtovanih objektov z vodo na obravnavanem območju je
možna preko izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi PE Ø 110 mm, ki se
nahaja na obravnavanem območju. Upoštevati je potrebno obstoječo
poselitev na področju nove pozidave. Za obstoječe in nove objekte bo
potrebno izgraditi novo sekundarno omrežje. Minimalni odmik novih
objektov od javnega vodovoda mora znašati 3,0 m. vodomeri se vgradijo v
zunanje vodomerne jaške. Montažo vodovodnega priključka lahko izvrši le
JKP Žalec d.o.o., ali za to registrirano podjetje, ki ga pooblasti JKP
Žalec d.o.o. |
|
13. člen |
(obveznost
priključevanja) |
Predvidene
in obstoječe stavbe se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko
infrastrukturo. |
|
VII.
REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
14. člen |
(kulturna
dediščina) |
Na
obravnavanem območju se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne
dediščine. Ker pa gre za poseg v neposredni bližini arheološkega
najdišča, ki je v Registru kulturne dediščine vpisano kot Gomilsko –
Arheološko območje ob Bolski, EŠD 29563, je smiselno izvesti predhodne
arheološke raziskave. V kolikor predhodne arheološke raziskave niso
opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva
arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine
Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine
omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in
opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča naj o
dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Celje vsaj 10 dni pred
pričetkom zemeljskih del. |
|
VIII.
REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE
NARAVE |
|
15. člen |
(varstvo
voda) |
(1) Pri
načrtovanih posegih v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnega
zemljišča, pri čemer morajo biti vsi posegi od meje vodnega zemljišča
reke Bolska odmaknjeni 5 metrov. |
Vsi
načrtovani objekti se bodo priključili na male čistilne naprave, po
izgradnji javnega kanalizacijskega sistema pa nanj. Padavinske vode se
bodo ponikale. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno
vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na
podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev
gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode. |
(2) V
skladu z določili 201. člena Zakona o vodah (ZV-1) je za legalno
zgrajene objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem
zemljišču dovoljena njihova rekonstrukcija, adaptacija in obnova, ki
bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta. Za te objekte ne
veljajo določbe 37. člena ZV-1. |
|
16. člen |
(varstvo
pred hrupom) |
(1) Na
podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list
RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) sodi obravnavano območje v
naslednja območja varstva pred hrupom, za katera veljajo v oklepaju
navedene mejne dnevne/mejne nočne vrednosti kazalcev hrupa: |
– III.
območje varstva pred hrupom na posebnem območju: površine podeželskega
naselja (50/60 dBA). |
(2) Ukrepi
za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti
izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo
obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane
mejne ravni hrupa. |
|
17. člen |
(varstvo
zraka) |
Predvideni
objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za
potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije
ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na
sprejemljivi ravni. |
|
18. člen |
(ravnanje
z odpadki) |
Za vse
stavbe je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen
skupen prostor ob skupnih zunanjih parkirnih površinah, kamor se
postavijo zabojniki za ločene komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer
izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi
zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov.
Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in
odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s
komunalnimi odpadki. |
|
19. člen |
(varstvo
tal) |
Rodovitni
del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati
ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin. Rodovitni
del prsti se lahko uporabi tudi za ureditve dela zelenih površin s
povišanjem terena, kot je predpisano v 7. členu tega odloka. |
|
IX.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
20. člen |
(obramba) |
Na območju
OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območjih ali objektov za obrambo. |
|
21. člen |
(potresna
varnost) |
Upoštevati
je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi
način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje OPPN velja
projektni pospešek tal v (g): 0,15 (ARSO Metapodatkovni portal,
http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije –
projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, datum podatka: 1. 2.
2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte
projektnega pospeška tal in Evrokod 8. |
|
22. člen |
(požarna
varnost) |
(1) Pri
pripravi OPPN so v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list
RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 in 83/12) upoštevani
ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno
razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za
požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja
ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so
prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje
z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s
Pravilnikom o zasnovi in študiji požarne varnosti (Uradni list RS,
št. 12/13 in 49/13). Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati
Zakon o varstvu pred požarom ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah
(Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07 in 12/13). |
(2) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti.
Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o
zasnovi in študiji požarne varnosti. |
|
23. člen |
(poplavna
varnost) |
(1) Pretežni
del območja je ob visokih vodah vodotoka Bolske poplavljeno. V študiji
''Zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini'' št. proj.
33/08 (elaborat 873-FR/08-3), ki ga je izdelal IZVO-R d.o.o., je
ugotovljeno, da predmetno območje na severnem delu v večji meri spada v
srednji razred poplavne nevarnosti. Ostali južni in jugovzhodni del
nista poplavno ogrožena. |
(2) Zaradi
navedenega je bila naknadno za potrebe predmetnega OPPN izdelana
Hidravlična presoja vodnega režima Bolske za OPPN za del območja
urejanja PA20 – območje obrtno-stanovanjske dejavnosti Gomilsko (Cizej)
(IZVO-R d.o.o., Ljubljana, H46-FR/15). V njej je bilo ugotovljeno, da
vpliva gradnje novega objekta v enoti EU/1 (ob sočasni rušitvi drugega)
na vodni režim ni. Je pa potrebno izvesti protipoplavne ukrepe na samih
objektih, da bodo ti varni v primeru pojava 100-letnih voda. S
hidrotehničnega vidika sta nadomestna gradnja prizidka in obnova
obstoječega gospodarskega poslopja sprejemljivi. |
(3) Na
območju Gomilskega se načrtujejo ukrepi za zagotavljanje poplavne
varnosti v Spodnji Savinjski dolini. Do izvedbe teh ukrepov je v primeru
pojava 100-letnih voda območje poplavljeno z vodami globine od 40–70 cm.
Kota Q100 na zahodnem delu OPPN znaša 288,21 m.n.v., na spodnji vzhodni
strani pa 288,02 m.n.v. Po izvedbi ukrepov bo območje v celoti varno
pred Q100. |
(4) Do
izvedbe teh ukrepov je na poplavnem območju v razredih srednje poplavne
nevarnosti možna zgolj nadomestna gradnja (gradnja nove stavbe na mestu
obstoječe), rekonstrukcija in sprememba namembnosti pod pogojem, da se s
tem ne povečuje poplavna in erozijska ogroženost. Nadomestno gradnjo in
rekonstrukcijo je dovoljeno izvajati zgolj v obstoječih ali manjših
gabaritih. Pri tem je obvezno nadvišati koto pritličja na koto 288,70
m.n.v., ki je za 50 cm nad Q100, ali pa v primeru nižje kote pritličja
izvesti vodo nepropustno gradnjo in na mestu odprtin zagatnice do kote
288,70 m.n.v.. Do izvedbe ukrepov se na poplavnem območju v razredih
srednje poplavne nevarnosti ne dovoli gradnja povsem novih stavb. |
(5) Pri
gradnji poslovne stavbe znotraj enote EU/1 je v garažnem delu dovoljeno
nadvišanje kote pritličja za največ 30 cm, s čimer bo objekt varne pred
vdorom lastnih vod z dvorišča ter v primeru preplavljanja Bolske z
visokimi vodami nižjega ranga. Za primer poplav ranga Q10 in več
predlagamo, da se na odprtino garažnih vrat namestijo vodila (npr.
'C' profili, v katere bi v primeru poplave lahko namestili zagatnice
višine 1 m, s katerimi se prepreči vdor vode v objekt. V kolikor bo v
objektu skladiščena oprema na nizkem nivoju oziroma drugi vredni
predmeti je potrebno v garaži izvesti slepi jašek, izoliran pred vdorom
talnih vod, s cevjo premera 80 cm in dolžine 100 cm v katerega se
odtekajo morebitne vode, ki bi pronicale skozi sistem zagatnic na vhodni
odprtini. V jašek se nato postavi črpalko, ki črpa vodo iz objekta. V
drugem delu objekta, kjer je predvidena izvedba poslovnih prostorov je
obvezno nadvišati koto pritličja na koto 288,70 m.n.v., ki je za 50 cm
nad Q100, ali pa v primeru nižje kote pritličja izvesti vodo nepropustno
gradnjo in na mestu odprtin zagatnice do kote 288,70 m.n.v.. |
|
24. člen |
(varstvo
pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice) |
(1) Pred
kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja
skladno s 7. členom tega odloka je potrebno pridobiti mnenje geologa in
v skladu z njim prilagoditi način gradnje. |
(2) Pri
gradnji novih objektov je potrebno upoštevati najmanj naslednje
lastnosti podtalnice na območju OPPN (vir podatkov: Agencija RS za
okolje, ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/mpportal/,
Vodna telesa podzemne vode, 1. 2. 2010): |
IME_VOD_TE |
Savinjska kotlina |
VOD_OBMOCJ |
Donava |
ST_VODONOS |
1
|
VOD_SKUP1 |
Medzrnski, aluvialni – obširni in lokalni srednje do visoko
izdatni, mestoma nizko izdatni vodonosniki |
VDOON_1 |
Peščeno-prodni zasipi reke Savinje
in
njenih pritokov |
HIDRODIN1 |
Odprt |
SRED_DEB1 |
16
|
LITO_OPIS1 |
Debelozrnati terestrični sedimenti
(pesek, prod, grušč) / Kvartar |
|
25. člen |
(varstvo
pred škodljivim delovanjem erozije, varstvo pred plazovi) |
Pred
kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja je
potrebno skladno s 7. členom tega odloka pridobiti mnenje geologa in v
skladu z njim prilagoditi način gradnje. |
|
26. člen |
(dopolnilna in druga zaščita) |
(1) Pri
načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je
potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo
preprečili razlitje nevarnih snovi. |
(2) Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine
interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in
premoženja. |
|
X. NAČRT
PARCELACIJE |
|
27. člen |
(parcelacija) |
Načrt
parcelacije vsebuje načrt parcel, namenjenih gradnji. Znotraj enote EU/1
je določena enovita parcela, namenjena gradnji. Znotraj enote EU/2 sta
določeni dve parceli, namenjeni gradnji in sicer ena za stanovanjsko
gradnjo in ena za dovozno cesto. Znotraj enote EU/3 niso določene
parcele, namenjene gradnji in se oblikujejo prosto, v skladu s potrebami
in ob omejitvah faktorjev izkoriščenosti. |
|
XI.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
28. člen |
(etapnost) |
Izgradnja
območja je možna postopoma in sicer po posameznih fazah. Posamezne
ureditve se lahko izvajajo neodvisno druga od druge in sicer v različnem
vrstnem redu. Je pa predpogoj, da prometna in komunalna ureditev sledi
ureditvam znotraj posameznih enot urejanja. |
|
XII.
DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV |
|
29. člen |
(velikost
dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih
rešitev) |
(1) Dopustna
so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske
infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo
primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega
načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. |
(2) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture,
kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in
naprav in sami tehnologiji izvedbe. |
(3) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v
nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in
organizacije, ki jih le-ta zadevajo. |
|
XIII.
USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN |
|
30. člen |
(usmeritve
za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) |
OPPN
preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina
Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja
hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja
prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove
veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se
smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka. |
|
XIV.
KONČNE DOLOČBE |
|
31. člen |
(dostopnost) |
Projekt iz
1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine
Braslovče in na Upravni enoti Žalec. |
32. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za
posamezna področja. |
|
33. člen |
(začetek
veljavnosti) |
Odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
35050-1/2015-14 |
Braslovče, dne 10. novembra 2016 |
|
Župan |
Občine Braslovče |
Branimir Strojanšek l.r. |
|