ODLOK

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PODEŽELJE V OBČINI MARIBOR ZA OBMOČJE OBČINE DUPLEK

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor (MUV št. 11/93, Uradno glasilo slovenskih občin 27/10 – obv. razlaga in 34/12 - obv. razlaga) za območje občine Duplek tako, da se novo integralno besedilo glasi:

I.             Splošne določbe

1.     člen

(podlaga za spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih)

(1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor (MUV št. 11/93, Uradno glasilo slovenskih občin 27/10 in 34/12) za območje občine Duplek, ki jih je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 12075.

2.     člen

(vsebina sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev)

(1) Spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor za območje občine Duplek (v nadaljnjem besedilu: odlok) določajo: območje, členitev območja na prostorske in morfološke enote in njihovo funkcijo, merila in pogoje glede vrste posegov, merila in pogoje za oblikovanje, merila in pogoje za določanje gradbenih parcel, merila in pogoje za urejanje prometa ter urejanje komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij, merila in pogoje za varovanje okolja in merila in pogoje za urejanje prostora za obrambo in zaščito pred nesrečami.

(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu, ki je skupaj s prilogami na vpogled na sedežu Občine Duplek.

3.     člen

(cilji urejanja poselitve)

Urejanje poselitve mora ohranjati kulturno krajino, izgrajevati identiteto naselij ter izboljševati kvaliteto bivalnega okolja. Prostorske ureditve se morajo vključevati v obstoječo zasnovo naselja in jo dopolnjevati. Po tipu in arhitekturnih elementih morajo biti prilagojene okolici.

II.            Območje prostorskih ureditvenih pogojev

4.     člen

(1) Območje, za katerega veljajo določila odloka, obsega celoten prostor občine Duplek, razen območij naslednjih veljavnih prostorskih aktov:

·      Državnega lokacijskega načrta za vodnogospodarsko ureditev Drave od Vurberka do Zgornjega Dupleka (Ur. l. RS, št. 72/04, 33/07-ZPNačrt);

·      Zazidalnega načrta v centru Zg. Dupleka (MUV št. 19/88);

·      Ureditvenega načrta za center v Spodnjem Dupleku (MUV št. 24/04, Uradno glasilo slovenskih občin št. 35/07 in 4/09);

·      Občinskega podrobnega prostorskega načrta za center 2 v Spodnjem Dupleku v Občini Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin št. 19/08);

·      Občinskega podrobnega prostorskega načrta za turistično - rekreacijsko - športni center v občini Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin št. 24/09) in

·      Občinskega podrobnega prostorskega načrta za rekonstrukcijo regionalne ceste R3-710/1292 Maribor-Vurberk-Ptuj (Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/10, 16/11-popr. in 31/11).

(2) Začasno, do izdelave in sprejema predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov, pa ti prostorski ureditveni pogoji veljajo tudi na območjih za katera je predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov in sicer za:

·      dve območji v ureditvenem območju naselja Spodnji Duplek: območje južno od šole v velikosti ca. 3,35 ha (morfološka enota SD-CD 1) in območje jugozahodno od Završkega potoka v velikosti ca. 1,50 ha (morfološka enota SD-SS 10);

·      šest območij v ureditvenem območju naselja Zgornji Duplek: območje obrtne cone v velikosti ca. 3,82 ha (morfološka enota ZD-IG 1), območje razpršene gradnje (morfološka enota ZD-O 1) v velikosti ca. 1,08 ha, tri območja zahodno od lokalne ceste Zg. Duplek – Zimica – Korena v skupni velikosti ca. 5,00 ha (morfološke enote ZD-SS 3, ZD-SS 4 in ZD-SS 6) in območje vzhodno lokalne ceste Zg. Duplek – Zimica – Korena v velikosti ca. 0,55 ha (morfološka enota ZD-CU 3);

·      območje v ureditvenem območju naselja Zimica, ki se nahaja v severnem delu naselja, v velikosti ca. 0,76 ha (morfološki enoti Z-CU 2 in Z-ZS 2);

·      dve območji v ureditvenem območju naselja Zgornja Korena: območje severno od cerkve Sv. Barbare v velikosti ca. 0,68 ha (morfološka enota K-SS 4) in območje severovzhodno od lokalne ceste Korena – Vurberk v velikosti ca. 2,17 ha (morfološka enota K-SS 3);

·      območje v ureditvenem območju naselja Dvorjane, ki se nahaja v zahodnem delu naselja južno od regionalne ceste R3-710 Maribor–Vurberk–Ptuj–Hajdina–Turnišče, v velikosti ca. 3,42 ha (morfološke enote D-SS 4, D-CU 3, D-ZD 2 in D-ZK 2);

·      območje v ureditvenem območju naselja Vurberk, ki se nahaja v osrednjem delu naselja, v velikosti ca. 0,88 ha (morfološka enota V-SS 2) in

·      del območja za turizem, šport in rekreacijo v velikosti ca. 2,84 ha (prostorska enota MR).

(3) Območje je razvidno iz karte št. 1 »Območje obravnave s prikazom prostorskih enot« v grafičnem delu teh prostorskih ureditvenih pogojev.

III.           Členitev območja na prostorske in morfološke enote in njihova funkcija

5.     člen

(členitev območja)

(1) Območje urejanja se členi na naslednje prostorske enote:

·      UON (in *RG) - ureditvena območja naselij (in stavbna zemljišča izven ureditvenih območij naselij, ki so priključena k ureditvenim območjem naselij) Sp. Duplek, Zg. Duplek, Zg. Korena, Dvorjane, Zimica in Vurberk – Farošak;

·      MR - območja za turizem, šport in rekreacijo;

·      I – območja prometne infrastrukture;

·      RG (in OB) - stavbna zemljišča izven ureditvenih območij naselij (razpršena poselitev in gradnja) (in območje za potrebe obrambe - OB) ter

·      ves ostali odprti prostor, ki ga predstavljajo K1 in K2 - kmetijska zemljišča, G – območja gozdov in VC – vodna zemljišča celinskih voda.

(2) Prostorske enote ureditvenih območij naselij so dodatno razčlenjene na morfološke enote:

·      SS - stanovanjske površine (vsa naselja);

·      SK - površine podeželskega naselja (vsa naselja razen naselja Zg. Korena);

·      CU - osrednja območja centralnih dejavnosti (vsa naselja razen Vurberk - Farošaka);

·      CD - druga območja centralnih dejavnosti (Sp. in Zg. Duplek),

·      IK - površine z objekti za kmetijsko dejavnost (Dvorjane, Zimica);

·      IG – gospodarske cone (Zg. Duplek);

·      O – območja okoljske infrastrukture (Zg. Duplek);

·      ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport (Zimica, Zg. Korena, Vurberk - Farošak, Dvorjane);

·      ZV - površine za vrtičkarstvo (Zg. Korena);

·      ZD - druge urejene zelene površine (Dvorjane, Vurberk - Farošak, Zg. in Sp. Duplek) ter

·      ZK - pokopališče (Dvorjane, Zg. Korena).

(3) Stavbna zemljišča izven ureditvenih območij naselij, ki so priključena k ureditvenim območjem naselij (*RG) so razvidna iz karte št. 1 »Območje obravnave s prikazom prostorskih enot«.

(4) Razporeditev morfoloških enot je razvidna iz karte št. 3 »Prikaz morfoloških enot v ureditvenem območju naselja«.

6.     člen

(funkcije in namenska raba posameznih prostorskih enot)

(1) Ureditvena območja naselij imajo pretežno stanovanjsko funkcijo. Podrobna namenska raba površin obsega površine za stanovanja, območja centralnih dejavnosti, površine za objekte kmetijske dejavnosti, gospodarske cone, območja okoljske infrastrukture, površine za oddih, rekreacijo in šport, površine za vrtičkarstvo, pokopališča in druge urejene zelene površine. Lokacija in obseg sta razvidna iz karte št. 3 »Prikaz morfoloških enot v ureditvenem območju naselja«.

(2) V odprtem prostoru imajo kmetijska zemljišča, gozdovi in vodna zemljišča primarno namensko rabo, obstoječa stavbna zemljišča izven ureditvenih območij naselij pa imajo prometno funkcijo (prometne površine) ali pretežno stanovanjsko funkcijo (ostala stavbna zemljišča razpršene poselitve in gradnje).

IV.          Merila in pogoji glede vrste posegov

7.     člen

(ureditvena območja naselij - UON)

V ureditvenih območjih naselij so glede na podrobno namensko rabo površin dopustni naslednji posegi:

Stanovanjske površine - morfološke enote SS

·      gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih stanovanjski gradnji in dopolnilnim dejavnostim (dejavnosti osnovnega šolstva in zdravstva, socialno varstvene dejavnosti, varstvo otrok, trgovske, poslovne, uslužno-obrtne, turistične, upravne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in prispevajo k racionalni izrabi površin ter kmečka gospodarstva) ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in elektronskih komunikacij,

·      odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

·      spreminjanje namembnosti objektov v okviru osnovne namenske rabe površin, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,

·      vzdrževanje objektov,

·      gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, razen pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov,

·      nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

Površine podeželskega naselja - morfološke enote SK

·      gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih stanovanjski gradnji in dopolnilnim dejavnostim (dejavnosti osnovnega šolstva in zdravstva, socialno varstvene dejavnosti, varstvo otrok, trgovske, poslovne, uslužno-obrtne, turistične, upravne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in prispevajo k racionalni izrabi površin ter kmečka gospodarstva) ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in elektronskih komunikacij,

·      odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

·      spreminjanje namembnosti objektov v okviru osnovne namenske rabe površin, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,

·      vzdrževanje objektov,

·      gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov,

·      nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

Osrednja območja centralnih dejavnosti - morfološka enota CU

·      gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih prvenstveno stanovanjski gradnji, izvajanju zdravstva, socialnega varstva, uprave in kulture ter trgovskim in storitvenim dejavnostim ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in elektronskih komunikacij,

·      odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

·      spreminjanje namembnosti objektov v okviru osnovne namenske rabe površin, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,

·      vzdrževanje objektov,

·      gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, razen pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov,

·      nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

Druga območja centralnih dejavnosti - morfološka enota CD

·      gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih potrebam izvajanja vzgoje in izobraževanja ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in elektronskih komunikacij,

·      odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

·      vzdrževanje objektov,

·      gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov,

·      nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo - morfološke enote IK

·      gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih potrebam izvajanja kmetijske dejavnosti ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in elektronskih komunikacij,

·      odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

·      spreminjanje namembnosti objektov v okviru osnovne kmetijske namenske rabe površin, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne kmetijske dejavnosti,

·      vzdrževanje objektov,

·      postavitev ograj, škarp, gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov in gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov,

·      nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

Površine za oddih, rekreacijo in šport - morfološke enote ZS

·      gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih potrebam izvajanja športa in rekreacije ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in elektronskih komunikacij,

·      odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

·      vzdrževanje objektov,

·      postavitev ograj, škarp, gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, postavitev spominskih obeležij in urbane opreme,

·      gradnja enostavnih in nezahtevnih začasnih objektov, gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov,

·      postavitev vadbenih objektov,

·      nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

Površine za vrtičkarstvo - morfološke enote ZV

·      postavitev ograj in škarp,

·      nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

Druge urejene zelene površine - morfološke enote ZD

·      gradnja naslednjih enostavnih objektov: pomožni infrastrukturni objekti, spominska obeležja in urbana oprema,

·      nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

Pokopališče - morfološke enote ZK

·      gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih pokopališki dejavnosti s spremljajočimi objekti primernih storitvenih dejavnosti ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in elektronskih komunikacij,

·      odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

·      spreminjanje namembnosti objektov v okviru osnovne namenske rabe površin, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,

·      vzdrževanje objektov,

·      postavitev ograj, škarp, gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, postavitev spominskih obeležij in urbane opreme,

·      nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

8.     člen

(območja za turizem, šport in rekreacijo - MR)

Na stavbnih zemljiščih območja za turizem, šport in rekreacijo so dopustni naslednji posegi:

·      gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih za šport in rekreacijo ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in elektronskih komunikacij,

·      odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

·      vzdrževanje objektov,

·      gradnja nezahtevnih in enostavnih pomožnih infrastrukturnih objektov, ograj, škarp, začasnih objektov, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme,

·      nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

9.     člen

(območja prometne infrastrukture - I)

Na stavbnih zemljiščih prometnih površin so dopustni naslednji posegi:

·      gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in elektronskih komunikacij,

·      odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

·      vzdrževanje objektov,

·      gradnja nezahtevnih in enostavnih pomožnih infrastrukturnih objektov, ograj, škarp in urbane opreme,

·      nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

10.   člen

(stavbna zemljišča izven ureditvenih območij naselij - RG)

Na stavbnih zemljiščih izven ureditvenih območij naselij so dopustni naslednji posegi:

·      gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih prvenstveno stanovanjski gradnji in kmetijskim gospodarstvom ter manjšim turističnim, predelovalnim, oskrbnim in storitvenim dejavnostim ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in elektronskih komunikacij,

·      odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

·      spreminjanje namembnosti objektov kot dopolnitev pretežne namembnosti z dejavnostmi, ki se vežejo na turizem, manjše predelovalne, oskrbne in storitvene dejavnosti, dejavnosti prostega časa, izobraževalne in kulturne dejavnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,

·      vzdrževanje objektov,

·      gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov,

·      nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

11.   člen

(vodna zemljišča - VC)

(1) Na vodnih zemljiščih so dopustni naslednji posegi:

·      gradnja objektov javne infrastrukture,

·      gradnja objektov grajenega javnega dobra,

·      ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

·      ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

·      gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

·      gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in

·      gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

(2) Za vse posege na vodnih zemljiščih je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe za upravljanje z vodami.

12.   člen

(gozd - G)

V gozdovih so dopustni naslednji posegi:

·      gradnja gozdnih prometnic,

·      nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja,

·      krčitev gozda – odstranitev gozda zaradi spremembe namembnosti, ki je predvidena v prostorskih planskih aktih občine (te krčitve se lahko izvajajo le na stavbnih zemljiščih).

13.   člen

(kmetijska zemljišča – K1 in K2)

(1) Na trajno varovanih kmetijskih zemljiščih (K1) so dopustni naslednji posegi:

·      agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, ob upoštevanju omejitev varstvenih režimov zavarovanih območij narave (KP Drava, KP Kamenščak – Hrastovec),

·      naslednji pomožni kmetijski objekti, ki se lahko uporabljajo le v kmetijske namene: rastlinjaki, poljske poti, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči,

·      omrežja naslednje gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje,

·       posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

·      začasni objekti,

·      rekonstrukcije javnih cest.

(2) Na ostalih kmetijskih zemljiščih (K2) so dopustni naslednji posegi:

·      agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, ob upoštevanju omejitev varstvenih režimov zavarovanih območij narave (KP Drava, KP Kamenščak – Hrastovec),

·      vsi pomožni kmetijski objekti, ki se lahko uporabljajo le v kmetijske namene,

·      omrežja naslednje gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje,

·      posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

·      začasni objekti,

·      rekonstrukcije javnih cest.

 c) naslednji enostavni objekti po predpisih, ki urejajo razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje:

 · naslednji pomožni objekti v javni rabi (površine stavb do 40 m2, gradbeni inženirski objekti višine do 3,5 m): objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos, nadkrita čakalnica na postajališču;
· protihrupne ograje višine do 2 m, če se jih izvaja ob rekonstrukciji cest;
· podporni zidovi z ograjo za višinsko razliko do 0,5 m, če se jih izvaja ob rekonstrukciji cest;
· male komunalne čistilne naprave zmogljivosti do 50 PE;
· nepretočne greznice do 30 m 3;
· rezervoarji za vodo do 100 m3;
· vodnjaki in vrtine višine do 5 m, globine do 30 m;
· naslednji priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture: priključek na kategorizirano javno cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo, priključek za odvajanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja);
· kolesarske, gozdne, pešpoti in podobne, ki niso del cestnega sveta;
· naslednja vodna zajetja ter objekti za akumulacijo in namakanje prostornine do 250 m3, bazeni do 60 m3: grajeno zajetje na tekoči vodi, zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem, vodni zbiralnik;
· naslednji pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (stavbe pritlične, enoetažne, površine do 40 m2, stolpni silosi višine do 5 m, gradbeno inženirski objekti višine do 5 m, grajene gozdne prometnice, dvojni kozolci - toplarji površine do 40 m2): kozolec, kmečka lopa, pastirski stan, skedenj, senik, kašča, koruznjak, grajeni in montažni rastlinjak večjih dimenzij, grajena obora, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja in opora za trajne nasade, napajalno korito, krmišče, grajena poljska pot, silos, pokrita skladišča za lesna goriva, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, hlevski izpust, grajeno molzišče;
· naslednji pomožni komunalni objekti: revizijski in drugi jašek, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja,
· naslednji pomožni objekti za spremljanje stanja okolja (površine stavb do 40 m2): meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekti za opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmičnosti, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda;

14.   člen

(območja, za katera je predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov – začasno urejanje z odlokom)

(1) Na območjih, ki so opredeljena v 2. odstavku 4. člena tega odloka, so dopustni naslednji posegi:

·      odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

·      rekonstrukcije in vzdrževanje objektov,

·      gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov,

·      nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

(2) Poleg navedenega je v območju za obrtno cono (morfološka enota ZD-IG 1), ki se nahaja v ureditvenem območju naselja Zgornji Duplek, ne glede na določitve 30. člena, ki se nanaša na mirujoči promet, možno zgraditi parkirišče za tovorna vozila. Pri tem je treba upoštevati, da se območje nahaja na območju zaznanih erozijskih procesov, zato je treba pridobiti projektne pogoje od pristojnega nosilca urejanja prostora.

(3) Ne glede na določila 1. odstavka tega člena se v delu območja za turizem, šport in rekreacijo (prostorska enota MR) ohranja dosedanja dejanska raba, ki je gozd. Na območju se ne gradi objektov ali drugače bistveno in trajno spreminja gozdne strukture.

(4) Območja so razvidna iz karte št. 1 »Območje obravnave s prikazom prostorskih enot«.

15.   člen

(območja s posebnimi pogoji za gradnjo)

(1) Na naslednjih območjih stavbnih zemljišč, so opredeljeni posebni pogoji za gradnjo:

·      16: Stavbno zemljišče je namenjeno samo za ureditev obstoječega ribnika, ne pa tudi za gradnjo kmet. objekta.

·      264: Stavbno zemljišče je namenjeno samo za objekte rekreativnih in zdravstvenih dejavnosti, ki bodo služile javnosti.

·      119: Pogoj za gradnjo na stavbnem zemljišču je predhodna izdelava strokovnih podlag.

·      121: Pri gradnji na stavbnem zemljišču je potrebno upoštevati zahteve, izhajajoče iz poplavne ogroženosti.

·      199: Pri gradnji na stavbnem zemljišču je potrebno upoštevati zahteve, izhajajoče iz poplavne ogroženosti.

·      288: Stavbno zemljišče je namenjeno samo za ČN. Pri izdelavi dokumentacije je potrebno upoštevati lociranost ČN v poplavnem območju Drave.

·      247, 250, 258: Na območju je možna izgradnja samo čistilnih naprav.

·      270: Na območju je možna izgradnja samo cestnih objektov in ureditev.

·      3, 14, 191, 224, 233-B, 234-B, 289-B2, 290, 296-B, 307: Na območju je možna izgradnja samo objekta za kmetijsko gospodarsko dejavnost.

·      180: Na območju je možna izgradnja samo objektov za kmetijsko proizvodnjo - ribogojnica in spremljajoči gostinsko-turistični objekt.

·      17 A, 17 B, 152: Na območju je možna izgradnja samo objekta za kmetijsko gospodarsko dejavnost; obseg potrebnega zemljišča se določi na podlagi investicijskega elaborata.

·      50, 184, 186, 246: Na območju je možna izgradnja samo objektov za šport in rekreacijo.

·      9, 76, 79-B, 92, 121, 153-B, 184, 186, 190, 199, 247, 249-I, 249-II, 249-III: Zaradi lociranosti v poplavnem območju reke Drave je potrebno (do izgradnje predvidenih visokovodnih nasipov) predvideti ustrezne protipoplavne ukrepe ter ukrepe za varovanje stanja voda: zaradi zaznanih erozijskih procesov je potrebna posebna preveritev.

·      247, 250, 258: Zaradi lociranosti v poplavnem območju reke Drave je gradnja dovoljena pod pogojem ustrezno nadvišanega objekta in ob upoštevanju prepisanih odmikov.

·      246: Zaradi lociranosti v poplavnem območju reke Drave je gradnja dovoljena pod pogojem upoštevanja predvidene trase visokovodnih nasipov.

·      180: Odvzem vode iz bližnjega potoka 1 oz. 1-2 razreda po kategorizaciji urejanja vodotokov ne sme ogroziti biološkega minimuma v vodotoku.

·      244: Samo za športno dejavnost - na zemljišču ne sme biti zemeljskih posegov.

(2) Ne glede na določila prejšnjega člena, je na območjih 247 in 288 dopustna izgradnja zbirnega centra za komunalne odpadke.

(3) Stavbna zemljišča so razvidna iz karte št. 1 »Območje obravnave s prikazom prostorskih enot«.

15.a člen

(grajeno območje kmetije)

15.a člen

(območja, ki se štejejo za stavbna zemljišča)

V.            Merila in pogoji za oblikovanje

16.   člen

(pogoji in merila za lego in velikost stavb v prostorski enoti RG)

(1) Zaradi izpostavljene lege objekta in njegovega vpliva na podobo krajine, je treba gradnje prilagoditi izrazu avtohtone arhitekture.

(2) Pri postavitvi posameznih objektov v odprtem prostoru je treba upoštevati naravne lastnosti in ustvarjene danosti prostora. Posebej se je treba pri postavitvi prilagoditi reliefnim značilnostim. Objekti morajo biti postavljeni tako, da je sleme strehe vzporedno s smerjo plastnic. Gradbeno parcelo je treba na novo formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile temu objektu (potek komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora, urbanistične zahteve - dovozi in dostopi, intervencijske poti, sanitarno tehnične zahteve).

(3) Faktor izrabe gradbene parcele eno in dvostanovanjskih stavb, ki je razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino gradbene parcele, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta nad terenom, znaša 0.10 – 0.40. Stavbe imajo eno ali dve etaži (P ali P+M).

(4) Objekti na slemenih morajo biti zasajeni z avtohtonim zelenjem (sadno drevje).

(5) Pri lociranju objekta v sklopu kmetijskega gospodarstva se upošteva medsebojni položaj objektov, tako da vsi objekti skupaj tvorijo zaključeno celoto. Stolpni silosi se postavljajo glede na tehnološke značilnosti in potrebno kapaciteto. Pri postavitvi je treba v čim večji meri preprečevati vedutno izpostavljenost s pravilno lokacijo v okviru gospodarstva. Faktor izrabe se prilagaja potrebam kmečkega gospodarstva.

(6) Proizvodne objekte je treba locirati tako, da je omogočen ustrezen dostop, manipulacija in parkiranje ter da so upoštevani vsi požarnovarstveni in sanitarnotehnični predpisi. Višina objekta mora ustrezati predpisom o potrebni minimalni višini prostora za posamezno dejavnost. Faktor zazidanosti, ki je razmerje med pozidano površino gradbene parcele in celotno površino gradbene parcele, znaša 0.60.

Obvezna razlaga Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor za območje Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2015): 

V 16. in 17. členu odloka o spremembah in dopolnitvah se določili 16. in 17. člena v delu, ko se nanašata na izračun faktorja izrabe gradbene parcele razumeta:
· da je faktor izrabe gradbene parcele razmerje med bruto tlorisno površino objekta, ki je površina vseh etaž objekta nad terenom in gradbeno parcelo, določeno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je lahko večja od maksimalno določene gradbene parcele v tabeli v 27. členu cit. odloka, saj ta člen v zadnjem stavku šestega odstavka hkrati določa, da je parcela lahko večja od maksimalno določene v primeru, ko je preostanek zemljišča premajhen za oblikovanje nove parcele.

17.   člen

(pogoji in merila za lego in velikost stavb v prostorski enoti UON, v prostorski enoti RG na območjih posebnega oblikovanja **RG in v prostorski enoti MR)

(1) V prostorski enoti se je potrebno prilagoditi sosednjim objektom po odmikih od ceste, odstopanje je možno za največ 1.0 m. Slemena streh objektov morajo povzemati smeri slemen obstoječih sosednjih objektov (pravokotno ali vzporedno s cesto). Višina kapi strehe pa mora slediti ulični višini kapi streh obstoječih objektov. Odstopanja so možna na križiščih cest.

(2) Ne glede na določila prejšnjega odstavka so lahko v morfoloških enotah SK – površine podeželskega naselja objekti od ceste različno oddaljeni. V čim večji meri se ohranjajo smeri obstoječe parcelacije, objekti so med seboj različno oddaljeni, dvorišča pa so za stanovanjsko stavbo ali ob njej.

(3) Faktor izrabe gradbene parcele eno in dvostanovanjskih stavb, ki je razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino gradbene parcele, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta nad terenom, znaša 0.10 – 0.40. Stavbe imajo eno ali dve etaži (P, P+M ali P+1). Dopustna je tudi gradnja dvojčkov, v tem primeru je faktor izrabe največ 0.60.

(4) Večstanovanjske stavbe je možno graditi v morfoloških enotah CU - osrednja območja centralnih dejavnosti.

(5) Pri določanju višine večstanovanjskih stavb in stavb namenjenih različnim dejavnostim je treba zaščititi poglede tako, da se ne spreminja silhueta naselja. Stavbe morajo po velikosti upoštevati stavbne gmote in ploskovna razmerja območja, kamor se stavba locira in ne smejo bistveno izstopati po velikosti. Maksimalna etažnost večstanovanjskih stavb in stavb namenjenih različnim dejavnostim je P+1+M, faktor izrabe gradbene parcele pa je največ 0.60. Na gradbeni parceli je treba zagotoviti potrebne parkirne površine. Proizvodne stavbe je treba locirati tako, da je omogočen ustrezen dostop, manipulacija in parkiranje ter da so upoštevani vsi požarnovarstveni in sanitarnotehnični predpisi, višina stavbe mora ustrezati predpisom o potrebni minimalni višini prostora za posamezno dejavnost, vendar ne sme izstopati iz silhuete naselja, faktor zazidanosti znaša 0.60.

(6) Stolpni silosi na kmečkih gospodarstvih ne smejo izstopati iz silhuete naselja, faktor izrabe se prilagaja potrebam kmečkega gospodarstva.

Obvezna razlaga Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor za območje Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2015): 

V 16. in 17. členu odloka o spremembah in dopolnitvah se določili 16. in 17. člena v delu, ko se nanašata na izračun faktorja izrabe gradbene parcele razumeta:
· da je faktor izrabe gradbene parcele razmerje med bruto tlorisno površino objekta, ki je površina vseh etaž objekta nad terenom in gradbeno parcelo, določeno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je lahko večja od maksimalno določene gradbene parcele v tabeli v 27. členu cit. odloka, saj ta člen v zadnjem stavku šestega odstavka hkrati določa, da je parcela lahko večja od maksimalno določene v primeru, ko je preostanek zemljišča premajhen za oblikovanje nove parcele.

18.   člen

(oblikovanje stavb v prostorski enoti RG, MR, UON Zg. Korena, UON Zimica in morfoloških enotah SK – površine podeželskega naselja)

(1) Arhitektura stavbe in oblikovanje gradbenih elementov morajo biti skladni in iz trajnih gradbenih materialov.

(2) Stavbe je treba oblikovati skladno z oblikovanjem tipične avtohtone arhitekture: 

·      Tloris stavbe: podolgovat.

•  Tloris stavbe: podolgovat; tloris je glede na tehnične potrebe objekta lahko tudi členjen, v obliki črke L ali podobno.

·      Dovoljena je gradnja v celoti vkopane kleti, ki je v primeru nagnjenega terena lahko največ do polovice etaže nad raščenim terenom.

·      V primeru izkoriščene mansarde morajo biti okna na stenah, izjemoma na strehi.

·      Streha: dvokapna s simetričnim naklonom ali večkapna, lahko s čopi, sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta, naklon 27- 50⁰. Dovoljeno je na osnovno streho dodajati prečne strehe. Piramidaste in stožčaste strehe niso dovoljene. Izjemoma so dovoljene ravne strehe, če služijo kot pohodne terase nad delom stavbe.

·      Kritina: temna barva - priporočljivo je, da so strehe krite z majhnimi strešniki temno rdeče barve (bobrovec, zareznik).

·      Fasada: gladko ometana v svetlih barvah, lesena ali kamnita.

(3) Proizvodne stavbe, hlevi in gospodarski objekti kmetij lahko imajo tudi enokapno ali ravno streho.

19.   člen

(oblikovanje stavb v prostorski enoti RG na območjih posebnega oblikovanja **RG in v morfoloških enotah SS - stanovanjske površine, CU - osrednja območja centralnih dejavnosti, CD - druga območja centralnih dejavnosti, IK - površine z objekti za kmetijsko dejavnost, ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport)

(1) Arhitektura stavbe in oblikovanje gradbenih elementov morajo biti skladni in iz trajnih gradbenih materialov.

(2) Pri oblikovanju eno in dvostanovanjskih stavb se je treba prilagajati oblikovanju sosednjih stavb:

·      Dovoljena je gradnja kleti.

·      V primeru izkoriščene mansarde morajo biti okna na stenah, izjemoma na strehi.

·      Streha: dvokapna, lahko s čopi, sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta. Dovoljeno je na osnovno streho dodajati prečne strehe. Dovoljena je tudi drugačna oblika strehe (ravna, enokapna in več kapna streha). Piramidaste in stožčaste strehe niso dovoljene.

·      Kritina: temna barva - priporočljivo je, da so strehe krite z majhnimi strešniki temno rdeče barve (bobrovec, zareznik).

·      Fasada: gladko ometana v svetlih barvah, lesena ali kamnita.

(3) Pri oblikovanju stavb namenjenih različnim dejavnostim je dopustno uvajanje sodobnih materialov in oblikovalskih pristopov. Fasade morajo biti v naravnih, zemeljskih tonih, kontrasti so dopustni do največ 50% površine fasade. Fasade so lahko tudi lesene ali obložene s kamnom in drugimi materiali. Dovoljena je gradnja kleti.

(4) Pri oblikovanju javnih stavb so dopustni oblikovalski kontrasti, kadar ima vizualni kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto.

(5) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov so objekti za kmetijsko dejavnost lahko tudi montažni.

19.a člen

Za stavbe, ki so bile zgrajene na stavbnih zemljiščih brez ustreznih dovoljenj in so bile zgrajene pred uveljavitvijo Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor za območje občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14), tj. pred 25.1.2014 ne veljajo določila 18. in 19. člena, ki se nanašajo na oblikovanje stavb v posameznih morfoloških in prostorskih enotah.

Za stavbe, ki so zgrajene na stavbnih zemljiščih brez ustreznih dovoljenj in so bili zgrajeni pred uveljavitvijo Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor za območje občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14), tj. pred 25.1.2014 ne veljajo določila 16., 17., 18., 19., 23. člena in  1. točka 3. odstavka 24. člena, ki se nanašajo na oblikovanje stavb, lego in velikost stavb ter odmike od sosednjih parcel in višino opornega zidu.

20.   člen

(upoštevanje potreb funkcionalno oviranih ljudi pri načrtovanju)

Novi posegi v prostor na javnih objektih ali javnih površinah in prenove le teh morajo biti načrtovani brez arhitektonskih ovir.

21.   člen

(ureditev okolice stavbe)

(1) Za urejanje zunanjih površin je priporočljivo uporabljati naravni materiali. Ohišnice naj sestavljajo pretežno visoko debelne sadne rastline. Razmejitve med parcelami morajo biti kar najmanj vpadljive (iz lesa, žive meje iz gabra, leske). Priporočljiva je uporaba avtohtonega zelenja.

(2) Terase in nasipe nad nivojem terena ni možno urediti na ulično stran objekta.

(3) Ohranjati je potrebno niveleto oziroma enakomeren višinski potek ulice. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču.

(4) Pri urejanju okolice stavb in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo stavbe zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.

(5) Pri večstanovanjskih stavbah z več kot tremi stanovanji je treba zagotoviti najmanj 25% delež zelenih površin (površina gradbene parcele brez vštetih parkirnih površin, poti, dvorišč in otroških igrišč) ter najmanj 6.0 m² otroškega igrišča/stanovanje opremljenega za starostno skupino do 6 let.

(6) Proizvodne stavbe je treba čim intenzivneje zazeleniti.

(7) Komunalni objekti in naprave morajo biti ograjeni in ustrezno ozelenjeni.

22.   člen

(vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave)

(1) Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.

(2) Dozidave in nadzidave se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem osnovnega objekta.

(3) Pri rekonstrukciji objekta, se določila 16. in 17. člena, ki se nanašajo na lego in velikost stavb, ne upoštevajo, pri čemer ni dovoljeno rekonstruirati eno in dvostanovanjske stavbe v večstanovanjske stavbe.

23.   člen

(odmiki)

(1) Medsebojni odmik prosto stoječih objektov ter odmik od meje gradbene parcele se določi glede na terenske in krajinske razmere ter v skladu s sanitarno tehničnimi, požarno varstvenimi in obrambnimi predpisi.

(2) Najmanjši medsebojni odmik mora biti tolikšen, da novi objekti ne vplivajo škodljivo na bivalne pogoje prebivalcev sosednje stavbe ali na rabo sosednjih parcel (osončenje, protipožarna zaščita).

(3) Novi objekt (razen ograje in škarpe) mora biti odmaknjen minimalno 4 m od meje gradbene parcele, s soglasjem mejaša je lahko razdalja tudi manjša (v tem primeru mora investitor novega objekta ustrezno urediti odtoke s strešin, namestiti snegobrane ter preprečiti vse ostale vplive na parcelo ali objekt mejaša).

(4) Obstoječi objekt, ki leži manj kot 4 m odmaknjen od meje gradbene parcele, se lahko rekonstruira, pri čemer se brez soglasja soseda ne sme povečevati proti meji gradbene parcele.

24.   člen

(nezahtevni in enostavni objekti)

(1) Vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov za posamezno morfološko enoto oziroma posamezno prostorsko enoto so določene v 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 14. členu odloka.

(2) Pomožni objekti za lastne potrebe:

·      Pomožne objekte za lastne potrebe je možno postavljati do faktorja izrabe gradbene parcele največ 0.50. Pri večstanovanjskih stavbah se lahko pomožni objekti za lastne potrebe postavljajo do faktorja izrabe gradbene parcele največ 0.7.

·      Drvarnica, garaža, lopa, nadstrešek, steklenjak, uta (senčnica): oblikovanje mora biti prilagojeno oblikovanju osnovnega objekta. Kot prizidek morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.

·      Rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto: ne smejo biti postavljeni na ulično stran objekta.

(3) Ograje:

·      Maksimalna dovoljena višina medsosedske, varovalne in igriščne ograje je 2m. Medsosedska, varovalna in igriščna ograja ne smejo biti kamnite ali betonske. Dovoljeni so kamniti ali betonski oporni stebri in cokel do višine 0,5 m. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. Višino ulične ograje stanovanjskih stavb je treba prilagoditi višini sosednjih uličnih ograj. Varovalne ograje morajo biti intenzivno ozelenjene.

·      Podporni zid in škarpa sta dovoljena v primeru, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin. Biti morata obdelana s kamnom ali ozelenjena s popenjalkami.

(4) Pomožni infrastrukturni objekti:

·      Prostorske ureditve prometne infrastrukture morajo biti načrtovane tako, da omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi cestne infrastrukture ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir. Funkcionalno oviranim osebam mora biti zagotovljen dostop do vseh vrst javnih objektov in stanovanjskih stavb.

·      Protihrupne ograje – v primeru postavitve na območju pogledov na zavarovane objekte kulturne dediščine, na naravne vrednote in na silhuete naselij morajo protihrupne ograje biti transparentne. Če je ograja transparentna, mora imeti ustrezne oznake za preprečevanje možnega zaletavanja ptic.

·      Objekt javne razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente vzdolž ene cestne poteze. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin (od vozišča, od kolesarske steze, itd.). Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Kjer je ob vozišču le pločnik širine do 2,0 m je treba drog postaviti ob ograje oz. na zunanji rob cestišča. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom. Priporočamo uporabo standardnih kandelabrov, svetilk in omaric za javno razsvetljavo.

·      Cestni silos – postavljanje v ureditvenih območjih naselij ni dovoljeno razen v sklopu cestne baze.

·      Avtobusno postajališče – v ureditvenih območjih naselij in v območju za turizem,šport in rekreacijo je treba z lociranjem avtobusnega postajališča zagotoviti pokritost poselitvenega območja s 500 m radijem dostopnosti. Minimalni pogoji za lociranje in oblikovanje avtobusnih postajališč so podani v veljavnem pravilniku o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah. Pravilnik določa tudi tehnične elemente avtobusnih postajališč v zalivu. Postajališča morajo biti razpoznavna, opremljena z nadstreški, opremljena s klopmi, koši za smeti ter informacijami o prevozu (vozni red, relacija ali št. linije, načrt mreže linij).

·      Transformatorska postaja – pri postavitvi je treba upoštevati morfologijo naselja in gradbene meje (ulično linijo) obstoječe zazidave.

·      Bazna postaja – antenski drog, antenski nosilec – prednostno se naprave in antene postavljajo na obstoječe ali načrtovane infrastrukturne objekte (npr. stebre elektroenergetskih vodov) ter druge objekte. V ureditvenih območjih naselij se jih ne postavlja v morfološke enote CD, ZS, ZK, ZD in ZV. Bazne postaje se umešča na kmetijska zemljišča izjemoma, kadar jih ni smiselno umestiti v druge obstoječe ali načrtovane objekte. Objekt je treba oblikovati v skladu z arhitekturno tipiko prostora ali kot atraktiven tehnološki objekt. Z ustrezno umestitvijo, barvo in fasadno oblogo je treba zmanjšati vidno izpostavljenost in kontrastnost v prostoru. Območje objekta je treba zasaditi skladno z okoliškim krajinskim vzorcem, v največji možni meri je treba ohraniti obstoječo vegetacijo. Ograjne elemente je treba kombinirati s tipičnimi in naravnimi prvinami (živice, plotovi, kamnite zložbe). Prednostno je treba uporabljati alternativne vire energije na sami lokaciji (sončna energija, vetrna energija) ter izkoriščati obstoječe dostopne poti. Dostopne poti v času gradnje je treba sanirati.

·      Zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok) – Postavljeni so lahko le ob javni cesti, kjer je možno zaustavljanje osebnih in tovornih vozil.

(5) Pomožni kmetijsko gozdarski objekti:

·      Kašča, kmečka lopa, rastlinjak, koritasti silos, skedenj in senik,  - kot prizidek na fasadah morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.

(6) Začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi:

Odprti sezonski gostinski vrt – če je nadstrešnica prizidek na fasadi mora biti izvedena tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. Pohodno površino vrta se lahko obdela z lesom.

(7) Začasni objekti namenjeni prireditvam:

Za potrebe prireditve morajo biti predvidene parkirne površine zadostne kapacitete (glede na pričakovan obisk). Parkirne površine naj bodo čim bližje kraju prireditve in čim bolj koncentrirane.

(8) Začasni objekti namenjeni skladiščenju ne smejo biti postavljeni na ulično stran objekta.

(9) Vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem:

Za urejanje je treba uporabljati naravne materiale.

Sprehajalne poti - morajo se prilagajati obstoječi konfiguraciji terena. Utrdijo se in opremijo s klopmi, koši za odpadke. Ob njih se zasadijo drevesa.

(10) Spominska obeležja morajo biti locirana tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

(11) Urbana oprema:

Postavitev urbane opreme mora zagotavljati take prostorske ureditve površin za pešce, ki omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje.

Postavitev urbane opreme ne sme ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

Nadkrita čakalnica, javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, večnamenski kiosk in montažna sanitarna enota - priporočamo uporabo standardnih elementov.

Pri oblikovanju otroških igrišč je potrebno zagotoviti igrala predvsem za najmlajše starostne stopnje (3-6, 6-12 let). Zagotovljena mora biti preglednost ureditve zaradi varstva otrok.

25.   člen

(oblikovanje pokopališč – morfološka enota ZK)

(1) Pokopališče mora biti oblikovano tako, da jasno izraža svojo identiteto v prostoru.

(2) Sestavni del pokopališča je objekt mrliške vežice, ki poleg osnovne funkcije lahko vsebuje tudi druge dejavnosti, ki so vezane na funkcijo pokopališča.

(3) Grobna poljina mora biti razdeljena na grobna polja. V enem grobnem polju je samo ena vrsta grobov: klasični grobovi ali žarni grobovi. Vsako grobno polje se označi s tekočo številko ali črko. Dostopi do grobnih polj morajo biti zagotovljeni s potmi, minimalna širina poti je 2,5m.

(4) Nagrobniki se oblikujejo v skladu s pokopališkim redom.

(5) Pokopališče mora imeti zagotovljen prostor za množične pokope v slučaju naravnih in drugih nesreč.

(6) Pokopališče mora imeti zagotovljen primeren prostor za pokopališke komunalne odpadke, ki vizualno ni izpostavljen.

(7) Na območju pokopališča je možno urediti parkirna mesta.

(8) Pokopališče mora biti ograjeno in ustrezno ozelenjeno. Znotraj pokopališča je možna členitev prostora z oblikovanimi zelenimi površinami.

26.   člen

(oblikovanje drugih posegov)

(1) Ureditve vodotokov in hudournikov se izvajajo kot sanacija erodiranih brežin predvsem z uporabo naravnih materialov, tako da je čim manj vidnega betona.

(2) Z urejanjem kmetijskih zemljišč se ne sme sprožiti erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda. Potrebno je ohranjati pasove vegetacije in posamezna drevesa in gozdni rob.

(3) Izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja po zakonu o rudarstvu.

(4) Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je potrebno zatraviti ali zasaditi, v primeru strmejših brežin so dovoljeni tudi betonski oporni zidovi, ki morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali ozelenjeni.

VI.          Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel

27.   člen

(1) Velikost gradbenih parcel se določi v projektni dokumentaciji.

(2) Obliko gradbene parcele na stavbnih zemljiščih izven ureditvenih območij naselij je treba formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor glede na naravne danosti in ustvarjene razmere in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile temu objektu.

(3) V primeru, da je razpoložljivo stavbno zemljišče večje od maksimalne velikosti posameznega stavbnega zemljišča za tovrstno stavbno tipologijo, mora lastnik tega zemljišča naročiti ustrezno parcelacijo celotnega stavbnega zemljišča z upoštevanjem navedenih pogojev in meril ter cestno navezavo na javno cesto.

(4) Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:

namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,

urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, odprte površine),

sanitarno tehnične zahteve.

(5) Gradbena parcela mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.

(6) V spodnji tabeli so določene minimalne in maksimalne velikosti parcel v ureditvenih območjih naselij po posamezni tipologiji individualne stanovanjske gradnje ter za samostojno stoječe stavbe grajene za dejavnosti na stanovanjskih površinah (morfološka enota SS - stanovanjske površine) in površinah podeželskega naselja (morfološka enota SK - površine podeželskega naselja). Parcela je lahko večja v primeru, ko je preostanek zemljišča premajhen za oblikovanje nove gradbene parcele.

(7) V morfoloških enotah SD-SS 8 in ZD-SS 2 je določen način parcelacije zemljišč zaradi zagotavljanja prometne dostopnosti posameznim gradbenim parcelam in racionalne izrabe stavbnih zemljišč. Odstopanja od parcelacije, ki je prikazana na karti št. 3/1 »Prikaz morfoloških enot v ureditvenem območju naselja Spodnji Duplek« in karti št. 3/2 »Prikaz morfoloških enot v ureditvenem območju naselja Zgornji Duplek« so dovoljena na podlagi natančnega geodetskega načrta. V vsakem primeru pa je treba zagotoviti v morfološki enoti SD-SS 8 koridor za predvideno javno cesto, ki dopolnjuje cestno omrežje, v širini najmanj 7.50 m in dovozno pot na zahodnem robu morfološke enote v širini najmanj 3.50 m. V morfološki enoti ZD-SS 2 je treba zagotoviti dovozno pot v širini najmanj 3.50 m.

VII.         Merila in pogoji za urejanje prometa

28.   člen

(varovalni pasovi ob prometnicah)

(1) Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje drugih posegov v prostor varovalnih pasov javnih cest in javnih kolesarskih poti je dovoljena le ob upoštevanju pogojev upravljavca ceste oz. z njegovim soglasjem. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran javne ceste širok:

pri regionalni cesti (R) 15 m,

pri lokalni cesti (LC) 8 m,

pri javni poti (JP) 6 m,

pri državni kolesarski poti 5 m,

pri javni poti za kolesarje 3 m.

29.   člen

(gradnja ali rekonstrukcija cest in dostopov do objektov in zemljišč)

(1) Za vsako stavbo mora biti zagotovljen dovoz in dostop z javne ceste, pri čemer je treba dovoze in dostope praviloma navezati na javne ceste nižje kategorije in preko teh na javne ceste višje kategorije. Gradnja ne sme onemogočiti izgradnje dovozov do zemljišč predvidenih za gradnjo in ovirati dovozov do kmetijskih zemljišč in lesno-pridelovalnega gozda. Direktni priključki zemljišč oz. objektov na javno cesto se preko pločnikov uredijo s spuščenim robnikom.

(2) Pri novogradnji ali rekonstrukciji cest je treba upoštevati prometni tok, funkcijo ceste, vplive na okolje, podobo okoliškega prostora, ekonomičnost in zagotoviti varno odvijanje prometa, preglednost, dobro orientacijo, kontinuiteto optičnega vodenja in oblikovno enotnost.

(3) Ceste je treba izgraditi minimalno z naslednjimi elementi prečnega profila:

regionalne ceste (R): vozišče min. širine 6.5 m, ustrezno utrjene bankine, skozi ureditvena območja naselij obojestranski pločnik, na regionalni cesti R3-710 pa skozi ureditvena območja naselij tudi kolesarsko stezo ali skupno peš in kolesarsko površino izven njih pa z zelenico od vozišča ločen kolesarski pas;

lokalne ceste (LC) in zbirne krajevne ceste (LZ): vozišče min. širine 5.5 m, skozi ureditvena območja naselij obojestranski ali enostranski pločnik, ustrezno utrjene bankine;

javne poti (JP): vozišče min. širine 3.0 m in utrjene bankine, v naseljih pa kot skupna prometna površina min. širine 5.5 m.

(4) Profil je lahko simetričen ali asimetričen. Kadar zaradi prostorskih omejitev ni moč zagotoviti minimalnih  elementov ceste, se posamezni elementi ceste mestoma izpustijo, vozišča pa so lahko tudi ožja. Kadar pa minimalnih elementov ceste ni moč zagotoviti na daljšem odseku, je treba z režimskimi ukrepi, kot so: zmanjšanje hitrosti, preusmeritev prometa, enosmerni prometni režim spremeniti prometne razmere, na primernih preglednih razdaljah pa urediti izogibališča (razširitev vozišča). Izogibališča je treba urediti za vozila, ki vozijo navzdol, izjemoma za tiste, ki vozijo navzgor. Širina ceste mora vedno omogočati dovoz na zemljišča. Ceste naj se križajo čim bolj pravokotno.

(5) Na koncu slepih ulic, kadar vozila nimajo v bližini možnosti za obračanje, je treba urediti obračališča. Priključki, križišča in obračališča morajo biti prilagojeni predvidenim prostorskim ureditvam in oblikovani tako, da bo zagotovljena preglednost pri vključevanju osebnih vozil v promet in prevoznost merodajnega vozila. Raba prostora pregledne površine v križiščih in priključkih je omejena, prosta mora biti ovir višjih od 1,0 m.

(6) Priporočljivo je izvajanje geološko geotehničnih raziskav pri novogradnjah in rekonstrukcijah cest, pri načrtovanju sanacijskih ukrepov za stabilizacijo plazov, ki ogrožajo manj prometne ceste in za potrebe dimenzioniranja pri obnovah voziščnih konstrukcij.

(7) Gozdne prometnice morajo biti načrtovane, izgrajene in vzdrževane skladno z veljavnim pravilnikom o gozdnih prometnicah.

30.   člen

(mirujoči promet)

(1) V primeru novogradenj, dozidav, nadzidav ali sprememb namembnosti obstoječih stavb je treba dodatna parkirna mesta urediti na lastnem zemljišču na odprtih parkirnih površinah ali garažah. Kadar parkirnih mest ni moč urediti na lastnem zemljišču, jih je izjemoma moč urediti na javnih parkirnih površinah ob soglasju pristojnega organa občinske uprave. Javne parkirne površine se urejajo kot parkirni pas ob javni cesti in sicer le ob lokalni cesti ali javni poti, na parkiriščih ali v garažah. Potrebno število parkirnih mest se določi v odvisnosti od vrste in obsega dejavnosti, ki se odvija v stavbah.

(2) Parkirne hiše, skupinske garaže in parkirišča, ki pripadajo poslovnim objektom, objektom družbenega standarda in tistim stanovanjskim objektom, ki jih določa veljavni pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb, morajo imeti 5% parkirnih mest, vendar najmanj eno parkirno mesto, namenjenih vozilom oseb z invalidskimi vozički. Ta parkirna mesta morajo biti ustrezno označena, omogočati morajo manevriranje z invalidskim vozičkom in biti čim bliže objektu, ki mu pripadajo.

31.   člen

(intervencija in dostava)

Do vseh stavb mora biti zagotovljen dovoz za intervencijska vozila, ob stavbah pa zagotovljena možnost za postavne in delovne površine za gasilsko službo. Intervencijske poti so lahko tudi po peš površinah. Dovozna pot za gasilska vozila mora biti široka minimalno 3.0 m. Do stavb, v katerih so locirane nestanovanjske dejavnosti, mora biti zagotovljen dovoz za dostavna vozila, po potrebi tudi za kmetijska vozila, in urejena manipulativna površina. Če ni druge možnosti, se lahko dostavna mesta uredijo ob vozišču javne ceste. Vse intervencijske poti, dostavne poti, dostavna mesta in manipulativne površine morajo biti ustreznih dimenzij, primerno utrjene in urejene brez ovir.

32.   člen

(površine za pešce in kolesarje)

Pešci se lahko izven ureditvenih območij naselij vodijo v sklopu motornega prometa, po regionalnih in lokalnih cestah v ureditvenih območjih naselja pa ločeno od motornega prometa. Kolesarji se vodijo ločeno od motornega prometa po regionalni cesti R3-710, v sklopu motornega ali peš prometa pa po ostalih cestah. Vse površine namenjene pešcem in kolesarjem morajo ostati nezazidane in urejene brez arhitektonskih ovir, zagotovljeni morajo biti ustrezni odmiki od vozišča in vertikalnih ovir. Vse rekreacijske kolesarske povezave in pohodniške poti morajo biti označene s prometno signalizacijo; njihov potek ne sme biti prekinjen, na njih pa ne sme biti fizičnih ovir. Ob vseh pomembnih ciljih potovanj se za parkiranje koles uredijo parkirišča oz. stojala za kolesa.

33.   člen

(umirjanje prometa)

V stanovanjskih območjih, v bližini šol, vrtcev in na šolskih poteh, se izvedejo ukrepi umirjanja prometa kot npr: sistemski, regulativni in opozorilni ukrepi, grbine in ploščadi, zožitev vozišča in razmejitev smernih vozišč, zamik osi vozišča.

34.   člen

(javni potniški promet)

Ob regionalni cesti R3-710 se avtobusna postajališča urejajo v zalivu izven vozišča, ob ostalih cestah pa so lahko urejena tudi na vozišču ali ob pomolu, lahko so tudi vključena v ureditev oz. ukrep umirjanja prometa. Postajališča morajo biti ustrezno dimenzionirana ter opremljena z nadstreški (enotno oblikovani), s klopmi, koši za odpadke ter informacijami o prevozu.

VIII.        Merila in pogoji za urejanje komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij

35.   člen

(splošni pogoji)

(1) Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.

(2) Vse objekte je možno priključiti na komunalno (kanalizacija, vodovod) in energetsko omrežje (električno, plinovodno, toplovodno omrežje) ter omrežje elektronskih komunikacij. Stavbe je treba obvezno priključiti na komunalno in energetsko omrežje. Pogoje za priključitev podajo upravljavci komunalnih in energetskih naprav ter omrežja elektronskih komunikacij. Predvideni energetski in telekomunikacijski vodi v naseljih morajo biti izvedeni zemeljsko, v območjih izven naselja so lahko prostozračni.

36.   člen

(vodooskrba)

(1) Vsi objekti morajo biti priključeni na javni vodovod. Novi objekti se lahko gradijo le, v kolikor upravljavec obstoječih vodovodnih sistemov lahko zagotovi potrebne količine neoporečne vode.

(2) Na območju je dovoljeno, ob novogradnjah vodovodnih cevovodov tudi rekonstruirati obstoječe vodovodno omrežje v naseljih oz. izven njih (odprti prostor) tam, kjer je to potrebno. Natančnejši pogoji za izvedbo rekonstrukcij in novogradenj vodovodnih cevovodov bodo podani v projektnih pogojih za posamezni poseg v prostor. Obnoviti in dopolniti je treba obstoječe omrežje tako, da bo nudilo požarno zaščito in omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov.

(3) Gradnja objektov v katerih se predvideva večja poraba vode (proizvodni objekti s tehnološko vodo) je možna po predhodni proučitvi zadostnih količin ustrezne vode.

(4) V primeru razpršene gradnje, kjer gre za oskrbovanje posameznih objektov z vodo, si ti lahko zgradijo individualno vodooskrbno napravo (lastno zajetje ali vodnjak) v skladu z veljavnim pravilnikom o pitni vodi.

(5) Vse obstoječe vodne vire (vodnjaki) je potrebno ustrezno sanirati ter zagotoviti stalen zdravstveni nadzor.

37.   člen

(vodnogospodarske ureditve in raba vode)

(1) Zaradi preprečevanja onesnaženosti voda je treba:

zgraditi kanalizacijsko omrežje;

urediti ustrezne načine čiščenja odpadnih voda za objekte razpršene gradnje, po veljavnih sanitarnih predpisih;

meteorne vode iz manipulativnih in parkirnih površin samo predhodno prečiščene voditi v vodotoke.

(2) Zagotoviti je potrebno sanacije poškodb in vzdrževanje strug in brežin nastalih zaradi erozivnih procesov.

(3) Na mestih, kjer je to potrebno, je treba izvršiti regulacije potokov.

(4) Pri urejanje voda na območjih z naravovarstvenim statusom je pri načinu in obsegu vodnogospodarskega urejanja potrebno upoštevati usmeritve, omejitve in varstvene cilje posameznih območij ohranjanja narave.

38.   člen

(zbiranje, odvajanje in čiščenje onesnaženih voda)

(1) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Sistem se zaključi na komunalni čistilni napravi.

Izjeme so dopustna na območjih, kjer se načrtovana kanalizacija priključuje na predhodno že zgrajeno mešano kanalizacijsko omrežje

(2) Vse odpadne vode, razen padavinskih, morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem.

(3) Na območjih, kjer še ni zgrajenega sistema javne kanalizacije, je, kot začasna rešitev, obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje onesnaženih voda (nepropustne greznice, male čistilne naprave). Prevzem blata iz male komunalne čistilne naprave v čiščenje na čistilno napravo najmanj enkrat na štiri leta ali odvoz blata iz nepretočne greznice mora biti zagotovljen z uporabo storitev javne službe.

(4) Po izgradnji kanalizacijskega sistema, je treba zagotoviti priključek objektov na ta sistem ter opustiti odvodnjo komunalnih odpadnih voda v vodotesno greznico brez iztoka ali malo komunalno čistilno napravo, ki se dovoljujeta kot začasna rešitev.

(5) Objekti z agresivnimi odpadnimi vodami morajo imeti svoj sistem čiščenja.

(6) Neonesnažene padavinske vode je treba odvajati v ponikovalnice in odprte jarke. Meteorne vode iz manipulativnih in parkirnih površin je treba po ustreznem predčiščenju (lovilec olj ali usedalnik) ponikati oziroma, kjer to ni možno, voditi v vodotoke.

(7) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmečkih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča).

39.   člen

(elektroenergetsko omrežje in javna razsvetljava)

(1) Pri načrtovanju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav, predpisane širine varovalnih pasov in veljavne predpise, ki se nanašajo na pogoje in omejitve gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij. Za vsak poseg v koridor elektroenergetskega voda je treba pridobiti projektne pogoje upravljavca in soglasje k projektnim rešitvam.

(2) Na obravnavanem območju bo treba zgraditi:

nove transformatorske postaje 20/0,4 kV;

20 kV priključne daljnovode oziroma kablovode novih transformatorskih postaj;

pripadajoče nizkonapetostno omrežje.

(3) Novi objekti se priključijo na električno omrežje v skladu s pogoji upravljavca za dobavo in odjem električne energije.

(4) Izgradnja novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) in pripadajočega omrežja (20 kV in 0,4 kV) je predvidena v primeru povečanja obremenitev ter v primeru pojave slabih napetostnih razmer pri odjemalcih priključenih na obstoječe elektroenergetske vode. Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte, v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Locirati jih je treba v težišče potrošnje. Pri tem je potrebno izpolniti predpisane zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa, ki jih določajo veljavni predpisi, ki se nanašajo na elektroenergetsko sevanje v naravnem in življenjskem okolju in na mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju.

(5) Iz predvidenih TP je treba do posameznih odjemalcev položiti ustrezno nizkonapetostno omrežje. Nizko in srednje napetostno omrežje je treba v naseljih zgraditi v podzemni oz. kabelski izvedbi. Prav tako morajo biti priključki odjemalcev na omrežje zemeljski.

(6) Dovoljeno je zgraditi sončne elektrarne na strehah objektov tako, da ležijo na poševnini strehe.

(7) Za potrebe izgradnje večjih obrtnih delavnic oz. proizvodnih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, je treba izdelati raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo.

(8) Omrežje javne razsvetljave v naselju mora biti zemeljsko. Kabli se polagajo praviloma v cestnem svetu.

(9) Vse prenosne elektroenergetske objekte je možno rekonstruirati.

40.   člen

(omrežje elektronskih komunikacij)

Novogradnje, rekonstrukcije in priključki omrežja elektronskih komunikacij v naselju morajo biti zemeljski. Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne prepuste.

41.   člen

(ogrevanje)

(1) Ogrevanje objektov v naseljih in pri razpršeni gradnji je lahko individualno ali skupno za več objektov z ekološko sprejemljivimi gorivi (ekstra lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin, biomasa, bioplin, sončna energija ipd.), s katerimi se ne bo dodatno onesnaževalo okolje. V slučaju ogrevanja s tekočim naftnim plinom, naj bodo rezervoarji locirani na dostopnih mestih. Način skladiščenja tekočih naftnih derivatov mora biti v skladu z veljavnim pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi. Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.

(2) Možno je ogrevanje preko daljinskega toplovodnega omrežja.

(3) Za ogrevanje vode je dovoljeno postavljati sončne kolektorje na strehah objektov tako, da ležijo na poševnini strehe.

42.   člen

(plinovodno in toplovodno omrežje)

Možna je izgradnja plinovodnega in toplovodnega omrežja, ki mora biti zemeljske izvedbe. Cevi je treba položiti praviloma v cestnem svetu.

(ravnanje z odpadki)

(1) Treba je zagotoviti deponiranje in odvoz odpadkov v skladu z veljavnim občinskim odlokom o načinu opravljanja obvezne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Duplek.

(2) Pri vseh objektih je treba predvideti ustrezne prostore za smetiščne posode, ki so tipizirane. Posode za odpadke morajo biti nameščene na dostopnih mestih. Na določenih lokacijah v občini se morajo namestiti kesoni za zbiranje večjih odpadkov. Odvoz opravlja organizacija, ki je za to registrirana.

IX.          Merila in pogoji za varovanje okolja

43.   člen

(varstvo voda)

(1) Pri predvidenih posegih je treba upoštevati varovanje priobalnega zemljišča in sicer pri vodotokih 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča v območjih naselij in najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča zunaj območij naselij ter pri vodotokih 2. reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Ti odmiki morajo biti usklajeni s predvidenimi ureditvami vodotokov. Na območju občine Duplek je reka Drava vodotok 1. reda, vsi ostali vodotoki so vodotoki 2. reda.

(2) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane vse dejavnosti in posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih ali priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočali obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prav tako na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.

(3) Rekonstrukcija, adaptacija ali obnova obstoječih objektov, ki se nahajajo na vodnih ali priobalnih zemljiščih je dovoljena če se bistveno ne spreminja namembnost in velikost objektov.

(4) Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano: izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlagati ali pretovarjati odkopan ali odpadni material. V površinskih vodah ter na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano pranje vseh vozil in drugih strojev ali naprav. Na priobalnem zemljišču je prepovedano gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin.

(5) Za posamezne določene posege na vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja, ki jih je možno graditi, je treba v fazi izdelave projektne dokumentacije izdelati revidirano analizo tveganja za onesnaženje.

(6) Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode ter odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, gramoznice in opuščene gramozne jame ali peskokope, ki so v stiku s podzemno vodo, je prepovedano. Prav tako je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje.

(7) Padavinske vode s streh, parkirišč, cest in drugih utrjenih površin je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Če ponikanje ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora ureditev odvodnje biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. V primeru odvodnje po erozijsko nestabilni ali plazoviti ogroženi brežini je treba predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače utrjenih muldah.

(8) Pri gradnji večjih utrjenih površin in strešin v urbanih območjih, je treba predvideti ukrepe za zmanjšanje hitrosti odtoka padavinskih voda, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki…..).

(9) Pri urejanju vodnega režima je treba upoštevati principe sonaravnega urejanja vodotokov. Upoštevati je treba naravno dinamiko in ohranjati naravno retencijsko sposobnost prostora. Rabo, ki lahko vpliva na spremembe vodnega režima je treba usmerjati izven tega prostora.

(10) Ne glede na vrsto gradnje, mora investitor med gradnjo z ustreznimi ukrepi skrbeti, da ne pride do onesnaževanja površinskih voda ali podtalnice.

(11) Investitor mora po končanem projektiranju in pred izgradnjo objektov pridobiti vodno soglasje.

44.   člen

(varstvo zraka)

(1) Treba je dosledno upoštevati določila tega odloka, ki se nanašajo na ogrevanje objektov.

(2) Pri projektiranju živilskih obratov je treba zagotoviti protiprašno ureditev okolice.

(3) Gradnja na območju lahko predstavlja vir onesnaženja zraka, zato je med njo potrebno upoštevati omilitvene ukrepe, kot so uporaba gradbene mehanizacije in naprav, ki ustrezajo normam kakovosti, ustrezno nalaganje in čiščenje prevoznih sredstev, ko zapuščajo gradbišče in se vključujejo v promet, čiščenje javnih prometnih površin, prekrivanje deponij, prekrivanje transportnih sredstev v času prevozov sipkega materiala… Omilitvene ukrepe določi projektant v projektni dokumentaciji.

45.   člen

(varovanje tal)

(1) Ohranjati je treba naravne prvine v prostoru in se s posegi prilagajati reliefnim značilnostim prostora.

(2) Zaradi zaznanih erozivnih procesov je projektant dolžan oblikovati posege tako, da ne povzročajo erozijskih procesov. Pred posegi v prostor je treba zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe.

(3) Na erozijskih in plazljivih območjih so prepovedani posegi, ki pospešujejo erozijo in oblikovanje hudournikov, ali posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišč, dodatno obremenjevanje, ali razbremenjevanje zemljišč. Prepovedano je ogoljevanje in krčenje površin, zadrževanje vode, omejevanje pretoka hudourniških voda, zasipavanje izvirov in podobne dejavnosti, ki ogrožajo stabilnost erozijskih in plazljivih območij.

(4) Pred vsako gradnjo se mora odrgniti plodna zemlja in ista uporabiti za zelene površine ali kmetijske površine.

46.   člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Območje občine Duplek je razdeljeno na dve območji varstva pred hrupom:

IV. stopnja varstva pred hrupom za stavbe z varovanimi prostori je določena na območju za obrtno cono, ki se s tem odlokom ureja začasno in kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa,

III. stopnja varstva pred hrupom za vse ostale površine.

(2) Novogradnje in nove dejavnosti je potrebno locirati tako, da ravni hrupa kot posledica uporabe ali obratovanja dejavnosti ob upoštevanju stopnje varovanja pred hrupom ne presegajo mejnih ravni za vir hrupa, določenih z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

(3) Obstoječe vire prekomernega hrupa je potrebno sanirati tako, da ravni hrupa, ki so posledica njihovega obratovanja, ne presegajo mejnih ravni za vir hrupa. V projektni dokumentaciji za nove objekte ali naprave, ki so vir hrupa, spremembe namembnosti obstoječih objektov ali naprav in objekte ali naprave v rekonstrukciji mora biti izdelana strokovna ocena obremenitve s hrupom.

47.   člen

(ohranjanje narave)

(1) Območja varstva narave so zavarovana območja, naravne vrednote, ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja. Razvidna so iz grafičnega dela odloka.

(2) Na zavarovanih območjih in območjih naravnih vrednot veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor veljavni varstveni režimi za posamezno naravno dediščino, krajinski park ali naravni spomenik. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka z veljavnim varstvenim režimom, veljajo določila varstvenega režima za posamezno naravno dediščino, krajinski park ali naravni spomenik.

(3) V območju vpliva na drevesne naravne vrednote (tloris krošnje drevesa) se ne postavlja objektov ali naprav. V primeru, da drugih prostorskih možnosti ni, se manjše objekte, kot so odri, kioski, spominska obeležja, vodnjaki, svetilke, klopi in podobno, postavlja v primerni oddaljenosti na način, da se ekološke razmere na rastišču ne spremenijo ter da je vidna podoba drevesne naravne vrednote čim manj spremenjena. Življenjske razmere drevesne naravne vrednote se ohranja nespremenjene, ne odstranjuje se zemlje, razkriva korenin, zasipava debla ali rastišča oz. površine nad koreninami, ne tepta tal, ne poplavlja rastišča, spreminja višine podtalnice, kislosti oz. alkalnosti tal, spušča škodljivih tekočin ali plinastih snovi ter ne odlaga odpadkov. Na deblo, korenine in veje dreves se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles kot so plakati, obvestila, svetilke, nosilci žičnih vodov, table, omarice, antene in podobno. Vej listov, debel, drevesne skorje in korenin se ne lomi, seka, obsekava ali drugače poškoduje, razen če gre za sanacijske ukrepe na drevesu.

(4) V ekološko pomembnih območjih se pri izvajanju posegov in dejavnosti izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline, živali ter njihove habitate čim manjši.

(5) Na območju posebnega varstvenega območja Natura 2000 SCI Drava se ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst. Ohranja se ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo. Ohranja ali izboljšuje se kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali. Ohranja se povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.

(6) Na območju posebnega varstvenega območja Natura 2000 SPA Drava se ohranja obstoječi obseg in obstoječe ekološke značilnosti poplavnih gozdov, trstišč, mrtvic in ekstenzivno obdelanih travišč. Zagotovi se ustrezna rečna dinamika.

(7) Za posege na območjih varstva narave je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje. Naravovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi če za gradnjo enostavnega objekta v skladu s predpisi s področja graditve objektov gradbeno dovoljenje ni potrebno ali če za gradnjo objekta v skladu s predpisi s področja graditve objektov ni treba pridobiti projektnih pogojev in soglasja, če gre za posege v naravo, za katere je treba skladno s predpisi s področja ohranjanja narave izvesti presojo sprejemljivosti ali določiti pogoje izvedbe.

48.   člen

(celostno ohranjanje kulturne dediščine)

(1) Objekti in območja kulturne dediščine so varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina in vplivna območja dediščine. Razvidni so iz grafičnega dela odloka.

(2) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).

(3) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.

(4) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(5) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor merila in pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka z merili in pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo merila in pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.

(6) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo - čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijske infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.

(7) Za kulturne spomenika in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.

(8) Za varstvene območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.

(9) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo merila in pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še merila in pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine:

pri registrirani stavbni dediščini se ohranjajo varovane vrednote kot so tlorisna in višinska zasnova (gabariti),  gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora, sestavine in pritikline, stavbno pohištvo in notranja oprema, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine) in zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

pri registrirani memorialni dediščini se ohranjajo varovane vrednote kot so avtentičnost lokacije, materialna substance in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin ter vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.

pri drugi registrirani dediščini se ohranjajo varovane vrednote kot so materialna substanca, ki je še ohranjena, lokacija in prostorska pojavnost ter vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.

(10) V vplivnih območjih dediščine morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.

(11) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstvene območje dediščine ali registrirano dediščino, je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Če se upravičeno domneve, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine

(12) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi tega odloka ali drugih predpisov.

(13) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke opotrebnih predhodnih arheoloških raziskavah - obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.

(14) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

(15) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

X.            Merila in pogoji za urejanje prostora za obrambo in zaščito pred nesrečami

49.   člen

(zaščita pred požarom)

(1) Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. Zagotoviti je treba:

pogoje za varen umik ljudi in premoženja. Pogoje za odmike med stavbami se izdajajo na podlagi slovenski ali tujih predpisov, potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva, projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo. O smereh evakuacijskih poti odloči projektant.

dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN,

potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.

(2) V postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja je za vsak poseg, potrebno definirati osnovne in dodatne vire požarne vode.

(3) Za načrtovanje protipožarnih ukrepov je treba upoštevati tehnično smernico TSG-1-001:2010.

(4) Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, je treba izdelati študijo požarne varnosti, za druge mora doseganje predpisov ravni požarne varnosti izhajati iz zasnove požarne varnosti, ki je del projektne dokumentacije.

50.   člen

(zaščita pred poplavami)

(1) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.

(2) Na poplavnih območjih ni dopustna gradnja stanovanjskih, gospodarskih, ali drugih podobnih objektov namenjenih prebivanju ljudi ter kakršnikoli drugi posegi, še zlasti ni dovoljeno zasipavanje depresij in dvig obstoječe nivelete raščenega terena.

(3) Določila prejšnjega odstavka ne veljajo v prostorskih enotah UON (in *RG), MR ter RG. Do izvedbe protipoplavne zaščite na reki Dravi je treba objekte načrtovati na nasipanem terenu nad koto 237,30 m n.v. Pri tem je treba upoštevati da ukrep nezadostno varuje pred katastrofalnimi poplavami. Za katastrofalne poplave s petdeset ali stoletno povratno dobo investitor sam prevzema stroške, ki bodo nastali ob vsakokratnem pojavu poplav.

(4) Na poplavnih območjih je sprejemljiva le ekstenzivna raba in tiste dejavnosti, ki niso v nasprotju z osnovno funkcijo območja (npr. kmetovanje, rekreacija, oddih, ipd.). Sprejemljiva je tudi postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov za navedene namene.

(5) Za posege na območjih, ki so poplavno ogrožena, je v fazi izdelave projektne dokumentacije potrebna posebna preveritev (izdelava elaborata hidrološko hidravlične analize). Predvideni morajo biti ukrepi varovanja pred visokimi vodami v skladu s predpisi, ki se nanašajo na pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.

51.   člen

(zaklanjanje in varovanje prebivalstva in dobrin)

(1) Obravnavano območje leži v potresni coni 7. stopnje po MCS lestvici (500-letno povratno obdobje s projektnim pospeškom tal 0,10 g) zato je treba temu primerno predvideti način gradnje.

(2) V objektih, ki so določeni s predpisi, je treba zgraditi zaklonišča, v ostalih objektih je treba zagotoviti ojačitev prve plošče.

(3) Obravnavano območje leži v območju zaznanih erozijskih procesov, zato je treba, kot sestavni del projektne dokumentacije, izdelati geomehansko poročilo, iz katerega bo razviden način temeljenja objektov in zmožnost ponikanja, ter v času gradnje zagotoviti geomehanski nadzor.

(4) V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.

XI.          Dopustna odstopanja

52.   člen

Ne glede na določila odloka za posamezna območja, so v vseh območjih do realizacije predvidenih ureditev v skladu s temi prostorsko ureditvenimi pogoji dopustni naslednji posegi:

·      spremembe namembnosti, ki ne zahtevajo večjih gradbenih posegov in vlaganj v objekte,

·      nujni komunalni posegi,

·      nujni sanacijski posegi.

XII.         Prehodne in končne določbe

53.   člen

(prenehanje veljavnosti)

Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati:

Odlok o zazidalnem načrtu delov naselij izven Maribora (MUV št. 10/72, 12/75, 7/77);

·      Odlok o urbanističnem redu v občini Maribor (MUV št. 7/77, popravek MUV št. 15/77);

·      Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za del naselja Zgornji Duplek (MUV št. 5/88) in

·      Odlok o lokacijskem načrtu za daljnovod 110 kV Maribor-Lenart (MUV št. 14/87).

54.   člen

(veljavnost odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

2. člen

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor za območje Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 39/2014) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

2. člen

Spremembe odloka se objavijo v Uradnem glasilu slovenskih občin in začnejo veljati naslednji dan po objavi.

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zbirni center na lokaciji ob čistilni napravi v Spodnjem Dupleku (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2015) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

29. člen

(občinski prostorski akti)

Z dnem uveljavitve tega odloka na območju iz 5. člena tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor (MUV št. 11/93, Uradno glasilo slovenskih občin 27/10, 34/12 in 4/14) za območje občine Duplek.

30. člen

(začetek veljavnosti)

Obvezna razlaga Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor za območje Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2015) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

2. člen

7. člen

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor za območje Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 24/2015) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo

2. člen

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor za območje Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin št. 67/2015) vsebuje naslednje prehodnekončne določbe

3. člen

4. člen