|
Na podlagi 29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 94/07-UPB2, 27/08,
100/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF), 3. in 17. člena
Zakona
o prekrških (Uradni list RS, št. 329/11 - UPB8, 21/2013), 27. člena
Zakona
o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06), 14. in
44. člena
Zakona
o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 64/11 – UPB5), 6. in 12.
člena
Zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/07– UPB2), 10. člena
Zakona
o trgovini (Uradni list RS, št. 2/07 – UPB4) ter 16. člena
Statuta občine Bled (Uradni list RS, št. 67/09 – UPB, 87/12) je
Občinski svet Občine Bled na svoji 18. redni seji, dne 18. 3. 2014,
sprejel |
|
|
|
ODLOK
|
|
O JAVNEM
REDU IN MIRU |
|
|
|
I. Splošne določbe |
|
|
|
1.
člen |
|
(1) Odlok o javnem redu in miru (v nadaljevanju odlok)
ureja varstvo javnega reda in miru ter določa ravnanja, ki pomenijo
kršitev javnega reda in miru na javnem kraju ter sankcije za taka
ravnanja na območju Občine Bled (v nadaljevanju občina).
|
|
(2) Namen odloka je uresničevanje pravice ljudi do
varnosti in dostojanstva z varovanjem pred dejanji, ki posegajo v
telesno in duševno celovitost posameznika ali posameznice (v
nadaljevanju posameznik), ovirajo izvrševanje pravic in dolžnosti ljudi,
državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev
javnih pooblastil. |
|
(3) Vsebino iz prvega in drugega odstavka tega člena
podrobneje določa Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS,
št. 70/06). |
|
(4) Poleg tega se odlok zaradi dejanj, ki so značilna za
pretežno turistični značaj občine in predstavljajo povečano tveganje
kršitev javnega reda in miru, posebej nanaša tudi na naslednja področja:
|
|
-
varovanje posameznikov in premoženja na javnih krajih ter varstvo
okolja, |
|
-
javne shode
in prireditve ter z njimi povezana dejanja kot je npr. preseganje
obremenitev okolja s hrupom, |
|
-
podrobnejša merila za
določitev gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata, v podaljšanem
obratovalnem času in prodajo blaga zunaj prodajaln, |
|
- obveznosti
skrbnikov živali. |
|
(5) Vsebino iz četrtega odstavka tega člena podrobneje
opredeljujejo Zakon o javnih zbiranjih, Zakon o gostinstvu, Zakona o
trgovini in drugi področni predpisi, ki predstavljajo pravno podlago za
sprejem ustreznih aktov lokalnih skupnosti. |
|
|
|
2.
člen |
|
(1) Javni red in mir pomeni stanje, v katerem je
zagotovljeno neovirano izvrševanje pravic in dolžnosti po ustavi in
zakonih. |
|
(2) Vsakdo, ki prebiva ali se začasno nahaja na območju
občine, je dolžan ravnati tako, da ne moti, vznemirja ali ovira drugih
oseb pri delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogroža njihovega zdravja
ali premoženja, da spoštuje javni red, da skrbi za urejenost svojega
kraja ali naselja, da ne opušča dejanj, ki so po tem odloku obvezna
oziroma ne opravlja dejanj, ki so po tem odloku prepovedana. |
|
(3) Za prekrške, storjene po tem odloku, so neposredno
odgovorni storilci prekrškov, za prekrške, ki jih storijo otroci ali
mladoletniki, pa starši, posvojitelji, skrbniki ali rejniki, ki jim je
zaupano varstvo, vzgoja in oskrba otroka ali mladoletnika, če je
storjeni prekršek posledica njihove opuščene dolžne skrbi ali nadzorstva
nad otrokom ali mladoletnikom. |
|
|
|
3.
člen |
|
(1) Javni
kraj je vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji
dostopen vsakomur. |
|
(2) Ožje središče Bleda predstavlja območje ob
Ljubljanski cesti, vključno s TPC Bled, od Grand hotela Toplice do
križišča s Prešernovo cesto in ob njej, ob Rečiški cesti in ob njej iz
smeri središča Bleda do odcepa ceste za Blejski grad, območje Športnega
parka Bledec, starega jedra Grad ter območje osrednjih parkov ob vzhodni
obali jezera od Grajskega kopališča do Kazine. |
|
(3) Poletna turistična sezona na območju občine pomeni
mesece junij, julij, avgust in september. |
|
|
|
3.
člen |
|
(1)
Javni kraj je vsak
prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur. |
|
(2)
Poletna turistična
sezona na območju občine pomeni mesece junij, julij, avgust in
september. |
|
|
|
4.
člen |
|
Za javni red in mir na območju občine skrbijo Policija,
medobčinski inšpektorat in redarstvo ter zasebne varnostne službe, vsak
skladno s svojimi pooblastili in organizacijskimi zmožnostmi. |
|
|
|
II. Varovanje posameznikov in premoženja na
javnih krajih ter varstvo okolja |
|
|
|
5.
člen |
|
Prepovedana so dejanja, opustitve in dopustitve, s
katerimi se na javnih krajih: |
|
-
moti javni
red in mir ter vznemirja posameznike ali skupine ljudi, |
|
-
ogroža, poškoduje ali onemogoča nemoteno uporabo premoženja, ki
predstavlja javno dobro, |
|
-
škoduje naravnemu okolju, naravnim vrednotam in kvari izgled okolja ali
kraja, vključno na zasebnih površinah. |
|
|
|
6.
člen |
|
(1) Zaradi motenja javnega reda in miru ter vznemirjanja
posameznikov ali skupin ljudi je prepovedano: |
|
1.
dovoliti otroku igro
na cesti, pločniku, parkirišču ali drugem prostoru, kjer je lahko
ogrožena njegova varnost, |
|
2.
vznemirjati, motiti
ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov proti njihovi volji, proti
volji občanov izvajati propagandno dejavnost ter proti njihovi volji
nadlegovati občane s prodajo predmetov ali storitev,
|
|
3.
na javnih krajih
prodajati blago iz roke v roko, iz kovčkov, torb, škatel, provizorijev,
pred vhodom trgovin in podobno, razen z dovoljenjem občinske uprave, |
|
4.
prenočevati po
tržnicah, senikih, kozolcih, parkih, avtobusnih in železniških postajah,
v zapuščenih vozilih, v delih večstanovanjskih stavb, ki za to niso
namenjeni in drugih za to neprimernih prostorih,
|
|
5.
metati predmete, če
se s tem moti, vznemirja ali ogroža varnost ljudi in premoženja,
|
|
6.
metati, puščati ali
odlagati cigaretne ogorke, žvečilne gumije, izpljunke in človeške
iztrebke na javne površine, |
|
7.
prevračati,
prestavljati ali onesnaževanje klopi, korita za rože ali druge predmete
in naprave, ki so del javne površine, |
|
8.
popivati v
prodajalnah ali na drugih javnih krajih, ki niso določeni za točenje
alkoholnih pijač, |
|
9.
ovirati ali motiti
organizirane javne shode in prireditve. |
|
(1)
Zaradi ogrožanj,
poškodovanja ali onemogočanja nemotene uporabe premoženja, ki
predstavlja javno dobro je prepovedano: |
|
1.
hoditi po javnih
zelenih površinah izven dovoljenih in urejenih javnih poti ter na njih
ležati, postavljati ležalnike, mizice, bivake, šotore, ponjave in
dežnike oz. senčnike, |
|
2.
kopati se in ribariti
na območju, kjer to ni dovoljeno oziroma se lastniku s tem povzroča
škoda z uničevanjem priobalnega pasu, |
|
3.
jahati po javnih
zelenih površinah, razen uradne osebe pri opravljanju službenih
dolžnosti, |
|
4.
uporabljati opremo
(klopi in stoli) za prodajo blaga ali storitev na javnih površinah,
|
|
5.
postavljati reklamne
panoje in druge objekte za oglaševanje, razen pod pogoji, ki jih določa
občinski predpis, ki ureja to področje in v skladu s pridobljenim
dovoljenjem, |
|
6.
postaviti ali
postaviti in pritrditi preproge ali predpražnike na javno površino,
razen za protokolarne namene ali za prireditve, ki jih organizira občina
ali če je tako določeno v predhodnem soglasju občinske uprave, |
|
7.
na parkiriščih,
funkcionalnih zemljiščih in drugih zemljiščih, ki so opredeljena kot
javno dobro ali so v večinski občinski lasti, postavljati ali puščati
kakršnih koli predmete, ki onemogočajo ali ovirajo njihovo osnovno rabo
oziroma rabo vseh pod enakimi pogoji, |
|
8.
na javnih površinah
postavljati vozila, prikolice, bivalnike, šotore in podobnih objekte z
namenom, da bi v njih kdo stalno ali začasno prebival, |
|
9.
nameščati objekte,
ograje, cvetlična korita, hladilne omare, vitrine, urbano opremo ali
druge predmete na javnih površinah brez predhodnega soglasja občinske
uprave, |
|
10.
poškodovati javno
površino in objekte ali opremo na njej, |
|
11.
postaviti premične
objekte in vse vrste opreme na travnatem delu javne površine,
|
|
12.
saditi ali gojiti
rastline oziroma postavljati predmete ali material na način, da
povzročajo škodo na javni komunalni infrastrukturi, javni površini ali
javni zgradbi ali motijo njihovo uporabo, |
|
13.
odlagati na javne
zelene površine odpadke, obrezano vejevje in listje, |
|
14.
odlagati in
skladiščiti na javnih zelenih površinah najrazličnejše materiale in
predmete. |
|
(2) Zaradi škodovanja naravnemu okolju, naravnim
vrednotam in kvarjenja izgleda okolja ali kraja, vključno na zasebnih
površinah, je prepovedano: |
|
1.
pritrjevati na drevje
in grmovje obvestila in reklame, |
|
2.
obsekovati, lomiti
ali kako drugače poškodovati drevje, grmovje, cvetje ali druge nasade in
poškodovati žive meje, |
|
3.
saditi vrste rastlin
ali saditi rastline na način v nasprotju z določili prostorskih aktov
občine, |
|
4.
v bivalnem in
naravnem okolju netiti in prenašati ogenj ter sežigati materiale, ki
povzročajo motenje okolice ali obremenjevanje okolja,
|
|
5.
zažigati travnate
površine, suhljad, odpadke in grmičevje, |
|
6.
metati, puščati ali
odlagati predmete, snovi ali odpadke v naravno okolje, npr. v potoke,
hudournike, na travnike, ulice, pločnike, ceste, dvorišča, gozdove ali
druge prostore, ki niso za to določeni ali da s tem onesnažuje okolico
ali moti okolico. Za prekršek je odgovoren tudi lastnik zemljišča, ki
dovoli ali dopusti odlaganje predmetov, snovi in odpadkov na svoja
zemljišča, |
|
7.
kakorkoli ovirati
ukrepe dezinfekcije, dezinsekcije ali deratizacije, |
|
8.
prati in popravljati
vozila na javnih površinah ali bo vodotokih,
|
|
9.
speljati ali
dopuščati izlivanje odpadnih snovi ali meteornih voda na javno površino,
|
|
10.
prazniti vsebino
kemičnih in ostalih vrst stranišč avtodomov in avtomobilskih prikolic na
javne površine, v naravno okolje ali mesta, ki niso za to določena,
|
|
11.
s fitofarmacevtskimi
sredstvi ravnati tako, da aerosoli poškodujejo vegetacijo na zemljišču
in škodujejo zdravju ljudi in živali, kadar se le-ti nanašajo na
rastline, rastlinske proizvode, tla ali objekte zaradi varstva rastlin
in rastlinskih proizvodov pred škodljivimi organizmi vključno s pleveli, |
|
12.
iztepati, izlivati
ali metati z objektov karkoli, kar povzroča nesnago ali ogroža zdravje
ljudi, |
|
13.
zalivati vrtove,
prati avtomobile ali na drug podoben način porabljati vodo iz
vodovodnega omrežja v času, ko je trošenje vode v te namene omejeno,
|
|
14.
imeti nepokrite
oziroma nezavarovane vodnjake, bazene, jame, jaške, vhode v kleti, jarke
ali druge odprtine, izkope ali prekope, ter poškodovati ali odstraniti
ograje in druge naprave, postavljene za preprečevanje nesreč tako, da to
ogroža varnost ljudi, |
|
15.
od ponedeljka do
sobote od 21. do 7. ure naslednjega dne in ob nedeljah ter praznikih ves
dan uporabljati kosilnice, škropilnice, motorne žage in druge naprave z
motorji na notranje izgorevanje, vrtalne in brusne stroje, kladiva in
žage ter izvajati druga hrupna hišna opravila. Prepoved ne velja za
dela, ki so posledica nujnih vzdrževalnih del (npr. sanacija okvar na
plinskih, vodovodnih, električnih ali drugih omrežjih in napeljavah) ali
pomenijo pripravo krme za domače živali, |
|
16.
v poletni sezoni
izvajati gradbena dela brez prehodnega soglasja občinske uprave in v
časovnih terminih, določenih v soglasju. Prepoved ne velja za nujna
vzdrževalna dala, ki skupno ne trajajo več kot 3 dni,
|
|
17.
opustiti namestitev,
zanemarjati vzdrževanje ali ne odstraniti pravočasno varnostnih naprav
in potrebnih znakov pri gradnji ali popravilu stavbe ali drugega
gradbenega objekta, |
|
18.
zanemarjati red in
čistočo v delavnici ali njeni okolici, v okolici stanovanjske ali druge
zgradbe tako, da moti okolico, kvari zunanji izgled kraja ali ogroža
zdravje ljudi, |
|
19.
opremljati ograje ob
javnih površinah in poteh z bodečo žico in drugimi nevarnimi predmeti,
|
|
20.
onemogočati dostop do
objektov in naprav javne komunalne infrastrukture. |
|
|
|
6. člen |
|
(1)
Zaradi motenja javnega reda in miru ter vznemirjanja posameznikov
ali skupin ljudi je prepovedano: |
|
1. dovoliti
otroku igro na cesti, pločniku, parkirišču ali drugi prometni površini,
razen na območju, rezerviranem za pešce ali umirjenega prometa, |
|
2.
vznemirjati, motiti ali nadlegovati
občane z zbiranjem podatkov proti njihovi volji, proti volji občanov
izvajati propagandno dejavnost ter proti njihovi volji nadlegovati
občane s prodajo predmetov ali storitev,
|
|
3.
na javnih krajih prodajati blago iz
roke v roko, iz kovčkov, torb, škatel, provizorijev, pred vhodom trgovin
in podobno, razen z dovoljenjem občinske uprave, |
|
4.
na vsiljiv ali žaljiv način nekoga
nadlegovati za denar ali druge materialne dobrine, |
|
5.
prenočevati po tržnicah, senikih,
kozolcih, parkih, avtobusnih in železniških postajah, v zapuščenih
vozilih, v delih večstanovanjskih stavb, ki za to niso namenjeni in
drugih za to neprimernih prostorih,
|
|
6.
kopanje, sprehajanje in zadrževanje v
kopalkah na Blejskem otoku in v parkovnem priobalnem pasu Blejskega
jezera v območju od Grajskega kopališča do Grand hotela Toplice, razen
na za to določenih mestih, ki jih določi upravljavec zemljišč, |
|
7.
metati predmete, če se s tem moti, vznemirja ali ogroža varnost ljudi in
premoženja, |
|
9.
metati, puščati ali odlagati cigaretne ogorke, žvečilne gumije,
izpljunke in človeške iztrebke na javne površine, |
|
10.
popivati v prodajalnah ali na drugih javnih krajih, ki niso določeni za
točenje alkoholnih pijač, |
|
11.
ovirati ali motiti organizirane javne shode in prireditve. |
|
(2)
Zaradi ogrožanj, poškodovanja ali onemogočanja nemotene uporabe
premoženja, ki predstavlja javno dobro je prepovedano: |
|
1.
hoditi po javnih zelenih površinah ob jezeru izven dovoljenih in
urejenih javnih poti ter na njih ležati, postavljati ležalnike, mizice,
bivake, šotore, ponjave in dežnike oz. senčnike, če se s tem uničuje
zaraščenost ali povzroča erozija, |
|
2.
kopati se in ribariti na območju, kjer to ni dovoljeno oziroma se
lastniku s tem povzroča škoda z uničevanjem priobalnega pasu, |
|
3.
jahati po javnih zelenih površinah, razen uradne osebe pri
opravljanju službenih dolžnosti, |
|
4.
uporabljati opremo (klopi in stoli) za prodajo blaga ali storitev
na javnih površinah, |
|
5.
postavljati reklamne panoje in druge objekte za oglaševanje,
razen pod pogoji, ki jih določa občinski predpis, ki ureja to področje
in v skladu s pridobljenim dovoljenjem, |
|
6.
postaviti ali postaviti in pritrditi preproge ali predpražnike na
javno površino, razen za protokolarne namene ali za prireditve, ki jih
organizira občina ali če je tako določeno v predhodnem soglasju občinske
uprave, |
|
7.
na parkiriščih, funkcionalnih zemljiščih in drugih zemljiščih, ki
so opredeljena kot javno dobro ali so v večinski občinski lasti,
postavljati ali puščati kakršnih koli predmete, ki onemogočajo ali
ovirajo njihovo osnovno rabo oziroma rabo vseh pod enakimi pogoji, |
|
8.
na javnih površinah postavljati vozila, prikolice, bivalnike,
šotore in podobnih objekte z namenom, da bi v njih kdo stalno ali
začasno prebival, |
|
9.
nameščati objekte, ograje, cvetlična korita, hladilne omare,
vitrine, urbano opremo ali druge predmete na javnih površinah brez
predhodnega soglasja občinske uprave, |
|
10.
poškodovati javno površino in objekte ali opremo na njej,
|
|
11.
postaviti premične objekte in vse vrste opreme na travnatem delu
javne površine, razen s soglasjem občine, |
|
12.
saditi ali gojiti rastline oziroma postavljati predmete ali
material na način, da povzročajo škodo na javni komunalni
infrastrukturi, javni površini ali javni zgradbi ali motijo njihovo
uporabo, |
|
13.
odlagati na javne zelene površine odpadke, obrezano vejevje in
listje, |
|
14.
odlagati in skladiščiti na javnih zelenih površinah
najrazličnejše materiale in predmete, razen s soglasjem občine. |
|
(3)
Zaradi škodovanja naravnemu okolju, naravnim vrednotam, kulturni
krajini in kvarjenja izgleda okolja ali kraja, vključno na zasebnih
površinah, je prepovedano: |
|
1.
pritrjevati na drevje in grmovje obvestila in reklame,
|
|
2.
obsekovati, lomiti ali kako drugače poškodovati drevje, grmovje,
cvetje ali druge nasade in poškodovati žive meje, |
|
3.
saditi vrste rastlin ali saditi rastline na način v nasprotju z
določili prostorskih aktov občine, |
|
4.
v bivalnem in naravnem okolju netiti in prenašati ogenj ter
sežigati materiale, ki povzročajo motenje okolice ali obremenjevanje
okolja, |
|
5.
zažigati travnate površine, suhljad, odpadke in grmičevje, |
|
6.
metati, puščati ali odlagati predmete, snovi ali odpadke v
naravno okolje, npr. v potoke, hudournike, na travnike, ulice, pločnike,
ceste, dvorišča, gozdove ali druge prostore, ki niso za to določeni ali
da s tem onesnažuje okolico ali moti okolico. Za prekršek je odgovoren
tudi lastnik zemljišča, ki dovoli ali dopusti odlaganje predmetov, snovi
in odpadkov na svoja zemljišča, |
|
7.
kakorkoli ovirati ukrepe dezinfekcije, dezinsekcije ali
deratizacije, |
|
8.
prati in popravljati vozila na javnih površinah ali ob vodotokih,
|
|
9. speljati ali dopuščati izlivanje odpadnih snovi ali meteornih
voda na javno površino, |
|
10.
prazniti vsebino kemičnih in ostalih vrst stranišč avtodomov in
avtomobilskih prikolic na javne površine, v naravno okolje ali mesta, ki
niso za to določena, |
|
11.
s fitofarmacevtskimi sredstvi ravnati tako, da aerosoli
poškodujejo vegetacijo na zemljišču in škodujejo zdravju ljudi in
živali, kadar se le-ti nanašajo na rastline, rastlinske proizvode, tla
ali objekte zaradi varstva rastlin in rastlinskih proizvodov pred
škodljivimi organizmi vključno s pleveli, |
|
12.
iztepati, izlivati ali metati z objektov karkoli, kar povzroča
nesnago ali ogroža zdravje ljudi, |
|
13.
zalivati vrtove, prati avtomobile ali na drug podoben način
porabljati vodo iz vodovodnega omrežja v času, ko je trošenje vode v te
namene omejeno, |
|
14.
imeti nepokrite oziroma nezavarovane vodnjake, bazene, jame,
jaške, vhode v kleti, jarke ali druge odprtine, izkope ali prekope, ter
poškodovati ali odstraniti ograje in druge naprave, postavljene za
preprečevanje nesreč tako, da to ogroža varnost ljudi, |
|
15.
od ponedeljka do sobote od 21. do 7. ure naslednjega dne in ob
nedeljah ter praznikih ves dan oziroma do 7. ure naslednjega dne
uporabljati kosilnice, škropilnice, motorne žage in druge naprave z
motorji na notranje izgorevanje, vrtalne in brusne stroje, kladiva in
žage ter izvajati druga hrupna hišna opravila. Prepoved ne velja za
dela, ki so posledica nujnih vzdrževalnih del (npr. sanacija okvar na
plinskih, vodovodnih, električnih ali drugih omrežjih in napeljavah) ali
pomenijo pripravo krme za domače živali, |
|
16.
v poletni sezoni izvajati gradbena dela brez prehodnega soglasja
občinske uprave in v časovnih terminih, določenih v soglasju. Prepoved
ne velja za nujna vzdrževalna dala, ki skupno ne trajajo več kot 3 dni,
|
|
17.
v poletni sezoni gnojiti zemljišča v bližini objektov za bivanje
na način, ki prekomerno obremenjuje okolje s smradom, oziroma na način,
ki ni skladen z dobro kmetijsko prakso, |
|
18.
gnojiti zemljišča v prispevnih območjih voda na način, ki lahko
povzroči njihovo onesnaženje, oziroma na način, ki ni skladen z dobro
kmetijsko prakso, |
|
19.
opustiti namestitev, zanemarjati vzdrževanje ali ne odstraniti
pravočasno varnostnih naprav in potrebnih znakov pri gradnji ali
popravilu stavbe ali drugega gradbenega objekta, |
|
20.
zanemarjati red in čistočo v delavnici ali njeni okolici, v
okolici stanovanjske ali druge zgradbe tako, da moti okolico, kvari
zunanji izgled kraja ali ogroža zdravje ljudi,
|
|
21.
opremljati ograje ob javnih površinah in poteh z bodečo žico in
drugimi nevarnimi predmeti, |
|
22.
onemogočati dostop do objektov in naprav javne komunalne
infrastrukture. |
|
|
|
7.
člen |
|
Lastniki, najemniki in uporabniki stanovanjskih,
poslovnih in drugih zgradb ter zemljišč so dolžni: |
|
1.
skrbeti, da so te
nepremičnine in zemljišča vzdrževana in urejena,
|
|
2.
odstraniti objekte,
ki ogrožajo varnost ljudi, |
|
3.
odstraniti ali
znižati predmete in rastje ob cestah, ki zmanjšujejo preglednost, |
|
4.
odstraniti drevesa
oziroma suhe veje dreves, plodove in listje, pri katerih obstaja
nevarnost, da padejo na javne površine in jih s tem onesnažujejo ali
ogrožajo varnost mimoidočih, |
|
5.
skrbeti, da so na
objektih, ki mejijo na javne površine nameščeni in vzdrževani strešni
žlebovi in odtoki padavinskih vod, ob javnih površinah pa tudi
snegobrani, |
|
6.
odstraniti ledene
sveče s streh in žlebov na objektih, ki mejijo na javne površine. |
|
|
|
7.
člen |
|
Lastniki,
najemniki in uporabniki stanovanjskih, poslovnih in drugih zgradb ter
zemljišč so dolžni: |
|
1.
skrbeti, da so te nepremičnine in zemljišča vzdrževana in urejena, |
|
2.
odstraniti objekte, ki ogrožajo varnost ljudi, ne služijo več svojemu
namenu ali kvarijo videz kraja, |
|
3.
odstraniti ali znižati predmete in rastje ob cestah, ki zmanjšujejo
preglednost, |
|
4.
odstraniti drevesa oziroma suhe veje dreves, plodove in listje, pri
katerih obstaja nevarnost, da padejo na javne površine in jih s tem
onesnažujejo ali ogrožajo varnost mimoidočih, |
|
5.
skrbeti, da so na objektih, ki mejijo na javne površine nameščeni in
vzdrževani strešni žlebovi in odtoki padavinskih vod, ob javnih
površinah pa tudi snegobrani, |
|
6.
odstraniti ledene sveče s streh in žlebov na objektih, ki mejijo na
javne površine. |
|
|
|
8.
člen |
|
(1) Izvajalci in investitorji gradbenih del ob javnih
površinah ali na njih so dolžni na svoje stroške: |
|
1.
pri obnovi, rušenju
in gradnji objektov postaviti lovilne odre in zaščitne zavese, v kolikor
pri delu prihaja do prašenja, |
|
2.
očistiti gradbišče
odpadkov, ki bi lahko onesnažili javne površine, |
|
3.
skrbeti, da so
odtočni jaški ob gradbiščih očiščeni, |
|
4.
nalagati material na
vozila tako, da se pri prevozu ne stresa po javnih površinah, |
|
5.
očistiti vozila,
posebej gume, pred odhodom z gradbišča, |
|
6.
uskladiščiti in
zavarovati gradbeni material na gradbišču tako, da se ne raznaša na
javne površine, |
|
7.
redno čistiti
neposredno okolico gradbišča. |
|
(2) V primeru, da gradnja objekta ni izvedena v celoti
in je od zaključka zadnjih del minilo tri mesece, mora investitor
gradnje urediti objekt in okolico tako, da ne kazi podobe naselja. Iz
okolice objekta mora odstraniti vse odpadke oziroma nevarne snovi. |
|
(3) Objekt v gradnji v naselju mora imeti: |
|
- zavarovane
meje objekta in površine za njegovo normalno rabo pri gradnji proti
okolici, |
|
- urejene in
vzdrževane dostope in dovoze, |
|
-
zaznamovana in zavarovana nevarna mesta na objektu in površinah za
njegovo normalno rabo pri gradnji. |
|
(4) Izkope in odpadni gradbeni material morajo lastniki
in izvajalci del proti plačilu odvažati na odlagališče gradbenih
odpadkov, ostale kosovne odpadke izven terminov organiziranega odvoza pa
v zbirni center komunalnih odpadkov sami ali proti plačilu preko
izvajalca javne službe zbiranja komunalnih odpadkov v občini. |
|
|
|
9.
člen |
|
(1) Izvajalec gradbenih del je dolžan pred posegom v
prostor zavarovati pred poškodbami javne zelene površine na celotnem
območju gradnje. V primeru, da izvajalec gradbenih del med gradnjo
poškoduje drevje in parkovno grmičevje, ga je dolžan nadomestiti v
najmanj enakem obsegu in količini. |
|
(2) Po zaključeni gradnji objekta je izvajalec dolžan v
skladu s pogoji upravnega dovoljenja zemljišče urediti, odstraniti
gradbene barake in odvečni material. Na zelenih površinah mora razgrniti
in poravnati najmanj 20 cm plodne zemlje. |
|
(3) Po končanih delih na javnih krajih je potrebno
vzpostaviti prvotno stanje oziroma ga urediti tako, da bo ustrezalo
prvotnemu stanju. |
|
(4) Odgovornost izvajalca traja tudi po izvedeni
sanaciji, če se zaradi opravljenega posega, kasneje stanje spremeni in
ne ustreza več prvotnemu stanju (posedanje, nekvalitetni materiali ali
izvedba). |
|
|
|
10.
člen |
|
Na javnih krajih in zasebnih površinah ni dovoljeno
puščati neuporabnih ali zapuščenih motornih vozil in njihovih delov,
gradbenih odpadkov ter drugih predmetov, ki ovirajo ali motijo okolico. |
|
|
|
10.
člen |
|
Na
javnih krajih in zasebnih površinah ni dovoljeno puščati neuporabnih ali
zapuščenih motornih vozil in njihovih delov, gradbenih odpadkov, zdravju
škodljivih snovi ter drugih predmetov, ki ovirajo ali motijo okolico. |
|
|
|
III. Javni shodi in prireditve |
|
|
|
11.
člen |
|
(1) Osrednji prireditveni prostori v občini so: |
|
-
Zdraviliški park, |
|
-
Trgovsko-poslovni center Bled, |
|
-
Olimpijski trg pri Športni dvorani na Bledu, |
|
- del
Ceste svobode od Festivalne dvorane do križišča z Ljubljansko cesto, |
|
-
Veslaški center v Mali Zaki in območje veslaških tribun ter sodniškim
stolpom v Veliki Zaki, |
|
-
območje ŠRC Straža, Športna dvorana, Grajsko kopališče in Športni park
Bledec, |
|
-
prireditveni prostori pod Ribensko goro, ob gostinskem objektu na Homu,
ob Savi Bohinjki na Bohinjski Beli in pri gasilskem domu na Rečici. |
|
(2) Za prireditvene prostore iz prejšnjega odstavka
lahko občina izda dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s
hrupom zaradi uporabe zvočnih naprav upravljavcu prireditvenega
prostora, če je iz poročila o emisiji hrupa v okolje, ki je priloženo k
vlogi za izdajo dovoljenja, razvidno, da so za uporabo zvočnih naprav na
prireditvah na prireditvenem prostoru izpolnjeni pogoji iz 6. odstavka
6. člena Uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in
prireditvah povzročajo hrup (Uradni list RS, št. 118/05). |
|
|
|
12.
člen |
|
(1) Javni shodi in prireditve potekajo na podlagi
veljavnega zakona o javnih zbiranjih. |
|
(2) Organizator javnega shoda ali prireditve, ki poteka
na javnih krajih na območju občine, mora najkasneje 15 dni pred tem
pridobiti dovoljenje občinske uprave za rabo javnih cest in drugih
javnih površin, kar ne izključuje vloge za dovoljenje ali prijave
prireditve pri pristojnem organu. Zaradi povečanih dejavnikov tveganja
pri uporabi javnih cest in drugih javnih površin lahko občina
organizatorju naloži potreben način in obseg zagotavljanja javnega reda
in miru ter prometne varnosti. |
|
(3) Vloga za pridobitev soglasja iz prejšnjega odstavka
mora vsebovati naslednje podatke: |
|
-
naziv organizatorja in prireditve, |
|
- tip
in namen javnega shoda ali prireditve (predstava, mimohod, karneval,
parada, filmska promocija, ples zabava, šport, politični, verski itd.),
|
|
- čas
trajanja (začetek in konec, vključno s pripravljalnimi in zaključnimi
deli), |
|
-
oceno pričakovanega števila obiskovalcev in udeležencev,
|
|
-
opredelitev lokacije, |
|
-
vrsto in načrt postavitve opreme z merami, |
|
-
elaborat zagotavljanja javnega reda in miru ter predlog morebitne
začasne prometne ureditve. |
|
(4)
Vloga iz 3. odstavka tega člena mora vsebovati potrdilo o plačilu
predpisane občinske takse za uporabo javnih površin. |
|
|
|
12.
člen |
|
(1)
Javni shodi in prireditve potekajo na podlagi veljavnega zakona o javnih
zbiranjih. |
|
(2)
Organizator javnega shoda ali prireditve na javnem kraju mora najkasneje
15 dni pred tem zaprositi za soglasje občine za izredno rabo javnih cest
in drugih javnih površin, če je to potrebno, kar ne nadomešča vloge za
dovoljenje ali prijave prireditve pri pristojnem organu. Zaradi
povečanih dejavnikov tveganja pri uporabi javnih cest in drugih javnih
površin lahko občina organizatorju naloži potreben način in obseg
zagotavljanja javnega reda in miru ter prometne varnosti. |
|
(3)
Vloga za pridobitev soglasja iz prejšnjega odstavka mora vsebovati
naslednje podatke:
·
naziv organizatorja in
prireditve,
·
tip in namen javnega
shoda ali prireditve (predstava, mimohod, karneval, parada, filmska
promocija, ples zabava, šport, politični, verski itd.),
·
čas trajanja (začetek
in konec, vključno s pripravljalnimi in zaključnimi deli),
·
oceno pričakovanega
števila obiskovalcev in udeležencev,
·
opredelitev lokacije,
·
vrsto in načrt
postavitve opreme z merami,
·
elaborat zagotavljanja
javnega reda in miru,
·
elaborat morebitne
začasne prometne ureditve. |
|
(4)
Vloga iz 3. odstavka tega člena mora vsebovati potrdilo o plačilu
predpisane občinske takse za uporabo javnih površin. |
|
|
|
13.
člen |
|
(1) Za vzdrževanje javnega reda in miru na javnem shodu
ali prireditvi na javnih površinah je odgovoren vodja shoda oziroma
prireditve, ki ga določi organizator. |
|
(2)
Organizator je dolžan v sodelovanju z občinskimi javnimi službami:
|
|
- poskrbeti
za red, čistočo in disciplino ter za varnost na prireditvenem prostoru,
|
|
-
zagotoviti zadostno število parkirnih mest za obiskovalce javnega shoda
oziroma prireditve, v primeru, da poteka na obstoječih javnih
parkiriščih, pa mora te nadomestiti na drugem mestu, |
|
-
poskrbeti, da je prireditveni prostor v času trajanja shoda oziroma
prireditve opremljen z ustreznimi posodami za odpadke in s prenosnimi
stranišči, |
|
- po
končani prireditvi prireditveni prostor očistiti, odstraniti postavljene
objekte in ostale naprave ter stanje prireditvenega prostora zapustiti,
kot je bilo pred prireditvijo. |
|
(3) Uporabnik mora po prenehanju uporabe javne površine
vzpostaviti prvotno stanje na svoje stroške. Če tega ne stori, opravi to
na njegove stroške izvajalec javne službe urejanja in čiščenja občinskih
cest in javnih zelenih površin. |
|
|
|
14.
člen |
|
(1) Spontani ulični nastopi na javni površini so
dovoljeni, če ne ovirajo rabe javne površine zaradi števila nastopajočih
ali gledalcev. Dovoljeni so na Olimpijskem trgu pri Športni dvorani,
delu Ceste svobode od Festivalne dvorane do križišča z Ljubljansko
cesto, v Zdraviliškem parku, v območju veslaških tribun v Veliki Zaki in
v območjih starih vaških jeder izven prometnih površin.
|
|
(2) Spontani ulični nastopi se smejo izvajati med 9. in
21. uro, vendar ne več kot dve uri na istem mestu. Uporaba opreme za
ozvočenje, priključene na električni vir ali na generatorski vir, in
osvetljevanja ni dovoljena. Dovoljeno je le ozvočenje za akustične
instrumente in vokal, ki deluje s pomočjo baterijskega napajanja in ne
presega 30 W glasbene moči. |
|
(3) Dovoljenje za izvajanje spontanih uličnih nastopov
izvajalcem na podlagi vloge izvajalca predhodno izda občinska uprava,
vendar ne več kot za tri nestrnjene dni v zaporedju sedmih dni. Vloga
smiselno vsebuje določila 3. odstavka 12. člena tega odloka. Dovoljenje
se lahko ob upoštevanju predhodnega določila nanaša na daljše časovno
obdobje, vendar ne več kot eno leto. |
|
(4) Vloga iz 3. odstavka tega člena mora vsebovati
potrdilo o plačilu predpisane občinske takse za uporabo javnih površin. |
|
|
|
14.
člen |
|
(1)
Spontani ulični nastopi
se smejo izvajati med 9. in 21. uro, vendar ne več kot dve uri na istem
mestu. Uporaba opreme za ozvočenje, priključene na električni vir ali na
generatorski vir, in osvetljevanja ni dovoljena. Dovoljeno je le
ozvočenje za akustične instrumente in vokal, ki deluje s pomočjo
baterijskega napajanja in ne presega 30 W glasbene moči. |
|
(2)
Dovoljenje za izvajanje
spontanih uličnih nastopov izvajalcem na podlagi vloge izvajalca
predhodno izda občina, vendar ne več kot za tri nestrnjene dni v
zaporedju sedmih dni. Vloga smiselno vsebuje določila 3. odstavka 12.
člena tega odloka. Dovoljenje se lahko ob upoštevanju predhodnega
določila nanaša na daljše časovno obdobje, vendar ne več kot eno leto. |
|
(3)
Vloga iz prejšnjega
odstavka tega člena mora vsebovati potrdilo o plačilu predpisane
občinske takse za uporabo javnih površin. |
|
|
|
IV. Gostinska dejavnost v podaljšanem
obratovalnem času, zunaj gostinskih obratov in prodaja blaga zunaj
prodajaln |
|
|
|
15.
člen |
|
(1) Na območju občine je redni obratovalni čas skladen z
določili Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih
obratov in kmetij na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni
list RS, št. 78/99, 107/00, 30/06, 93/07), in sicer gostinec oziroma
kmet določi redni dnevni obratovalni čas glede na vrsto gostinskega
obrata (kmetije), kot sledi: |
|
-
gostinski obrati, ki nudijo gostom nastanitev, in sestavne enote teh
obratov (npr. hotelske restavracije) ter kmetije z nastanitvijo med 0.
in 24. uro, |
|
-
restavracije, gostilne, kavarne in izletniške kmetije med 6. in 2. uro
naslednjega dne, |
|
-
slaščičarne, okrepčevalnice, bari, vinotoči in osmice med 6. in 24. uro,
|
|
-
obrati za pripravo in dostavo jedi med 0. in 24. uro oziroma glede na
naročila, |
|
-
gostinski obrati v sklopu igralnic in igralnih salonov med 0. in 24. uro
oziroma v času njihovega obratovanja. |
|
(2) Obratovalni čas gostinskega obrata v večnamenskem
objektu (trgovsko poslovni centri ipd.) mora biti določen v skladu z
merili iz prejšnjega odstavka in ne sme biti v nasprotju z obratovalnim
časom večnamenskega objekta, določenim na temelju pisnega soglasja
večine najemnikov in lastnikov poslovnih prostorov. |
|
(3) Če gostinski obrat oziroma kmetija opravlja
gostinsko dejavnost izven časa, določenega v predhodnih odstavkih tega
člena, se šteje, da obratuje v podaljšanem obratovalnem času. |
|
|
|
15.
člen |
|
(1)
Na območju občine je redni obratovalni čas skladen z določili Pravilnika
o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij
na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99,
107/00, 30/06, 93/07), in sicer gostinec oziroma kmet določi redni
dnevni obratovalni čas glede na vrsto gostinskega obrata (kmetije), kot
sledi:
·
gostinski obrati, ki
nudijo gostom nastanitev, in sestavne enote teh obratov (npr. hotelske
restavracije) ter kmetije z nastanitvijo med 0. in 24. uro,
·
restavracije, gostilne,
kavarne in izletniške kmetije med 6. in 2. uro naslednjega dne,
·
slaščičarne,
okrepčevalnice, bari, vinotoči in osmice med 6. in 24. uro,
·
obrati za pripravo in
dostavo jedi med 0. in 24. uro oziroma glede na naročila,
·
gostinski obrati v
sklopu igralnic in igralnih salonov med 0. in 24. uro oziroma v času
njihovega obratovanja. |
|
(2)
Obratovalni čas gostinskega obrata v večnamenskem objektu (trgovsko
poslovni centri ipd.) mora biti določen v skladu z merili iz prejšnjega
odstavka in ne sme biti v nasprotju z obratovalnim časom večnamenskega
objekta, določenim na temelju pisnega soglasja večine najemnikov in
lastnikov poslovnih prostorov. |
|
(3)
Če gostinski obrat
oziroma kmetija opravlja gostinsko dejavnost izven časa, določenega v
predhodnih odstavkih tega člena, se šteje, da obratuje v podaljšanem
obratovalnem času. |
|
|
|
16.
člen |
|
(1) Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena
smejo gostinski obrati, ki gostom nudijo le jedi in pijače
(restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari),
ki so v stavbah s stanovanji ali v objektih na območju s stanovanji, ki
so namenjena bivanju, in izletniške kmetije na teh območjih, obratovati
le med 6. in 22. uro. To velja tudi za tiste enote nastanitvenih
gostinskih obratov, ki svojo dejavnost opravljajo zunaj zaprtih
prostorov (gostinski vrtovi, hotelske terase ipd.). Obratovanje izven
tega časa se šteje za podaljšani obratovalni čas. |
|
(2) Gostinec oziroma kmet lahko v primerih iz drugega
odstavka prejšnjega člena in iz prejšnjega odstavka tega člena obratuje
v podaljšanem obratovalnem času, če za to pridobi pisno soglasje za
gostinstvo pristojnega organa lokalne skupnosti, ki o tem odloča na
podlagi sprejetih meril. Izdajo soglasja lahko veže na vnaprej določeno
časovno obdobje ali na predhodno izpolnitev določenih pogojev in ga ob
neizpolnitvi teh pogojev tudi prekliče. |
|
(3) Za gostinstvo pristojni organ lokalne skupnosti mora
pri izdaji soglasja iz prejšnjega odstavka upoštevati potrebe gostov in
značilnosti območja, kjer je gostinski obrat oziroma kmetija. |
|
|
|
16.
člen |
|
(1)
Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena smejo gostinski
obrati, ki gostom nudijo le jedi in pijače (restavracije, gostilne,
kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari), ki so v stavbah s
stanovanji ali v objektih na območju s stanovanji, ki so namenjena
bivanju, in izletniške kmetije na teh območjih, obratovati le med 6. in
22. uro. To velja tudi za tiste enote nastanitvenih gostinskih obratov,
ki svojo dejavnost opravljajo zunaj zaprtih prostorov (gostinski vrtovi,
hotelske terase ipd.). Obratovanje izven tega časa se šteje za
podaljšani obratovalni čas.
(2)
Gostinec oziroma kmet lahko v primerih iz drugega odstavka prejšnjega
člena in iz prejšnjega odstavka tega člena obratuje v podaljšanem
obratovalnem času, če za to pridobi pisno soglasje občine, ki o tem
odloča na podlagi sprejetih meril. Izdajo soglasja lahko veže na vnaprej
določeno časovno obdobje ali na predhodno izpolnitev določenih pogojev
in ga ob neizpolnitvi teh pogojev tudi prekliče.
(3)
Občina mora pri izdaji soglasja iz prejšnjega odstavka upoštevati
potrebe gostov in značilnosti območja, kjer je gostinski obrat oziroma
kmetija, ter zagotavljanje pravice do počitka okoliškim stanovalcem.« |
|
|
|
17.
člen |
|
(1) Občinska uprava lahko dovoli obratovanje
restavracij, gostiln, kavarn in izletniških kmetij iz 2. alineje 1.
odstavka 15. člena tega odloka v podaljšanem času ne glede na določilo
1. odstavka 16. člena do: |
|
-
24.
ure na območju celotne občine. |
|
- 3.
ure naslednjega dne v območju ožjega središča Bleda,
ki obsega območje neposredno ob Ljubljanski cesti od križišča s Seliško
cesto do Grand hotela Toplice, vključno s Trgovskim centrom Bled in
Športno dvorano Bled, ter območje neposredno ob Jezerski promenadi od
Ljubljanske ceste do priključka pešpoti pod Hotelom Jelovica po severnem
robu oziroma do Prešernovega spomenika na zahodnem robu Zdraviliškega
parka. |
|
(2)
Občina lahko dovoli obratovanje gostinskih vrtov v podaljšanem
času do:
·
23. ure
na območju celotne občine,
·
1. ure
naslednjega dne v območju ožjega središča Bleda kot izhaja iz prejšnjega
odstavka tega člena. |
|
|
|
18.
člen |
|
(1) Zaradi povečanega tveganja kršitev javnega reda in
miru v nočnem času zaradi podaljšanih obratovalnih časov občina izbere
izvajalca zunanjega fizičnega varovanja za ožje središče Bleda in
obhodno službo za preostali del občine. |
|
(2) Podaljšanje obratovalnega časa iz prejšnjega člena
se gostinskim obratom dovoli pod pogojem, da ima gostinski obrat
sklenjeno pogodbo z varnostno službo iz 1. odstavka tega člena. |
|
(3) Obseg in ceno varovanja določi občina v postopku
javnega naročanja na podlagi predhodnega mnenja sosveta za varnost. |
|
(4) Občina primarno zagotavlja zunanje fizično varovanje
v nočnem času na javnih krajih, dopolnjuje pa se lahko tudi z drugimi
oblikami varovanja skladno z ostalimi določili tega odloka. |
|
|
|
19.
člen |
|
(1) V času javnih prireditev, ki jih organizirajo Občina
Bled, Zavod za kulturo Bled ali Turizem Bled, lahko gostinski obrati v
neposredni okolici prireditve obratujejo do ure, ki je določena kot čas
trajanja javne prireditve v odločbi, s katero upravna enota dovoli javno
prireditev. |
|
(2) Gostinski obrati, ki bodo zaradi prireditve
obratovali v podaljšanem obratovalnem času, morajo o tem obvestiti
pristojni občinski organ. |
|
(3) Javna prireditev, katere organizator je gostinski
obrat, sme biti izvajana le v času obratovalnega časa gostinskega
obrata. |
|
(4) Podaljšanje obratovalnega časa po tem členu se
gostinskim obratom dovoli pod pogojem, da ima gostinski obrat sklenjeno
pogodbo z varnostno službo iz 1. odstavka 18. člena tega odloka. |
|
|
|
20.
člen |
|
(1) Soglasje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem
času se izda za obdobje tekočega leta, tj. največ do 31. 12., oziroma za
krajše obdobje v okviru enega tekočega leta. |
|
(2) Občinska uprava lahko izdajo soglasja za obratovanje
v podaljšanem obratovalnem času veže na krajše časovno obdobje, deloma
ali v celoti zavrne prijavljeni obratovalni čas: |
|
1.
če je v letu pred
vložitvijo vloge za izdajo soglasja v gostinskem obratu nastopil kateri
od primerov navedenih v 1. odstavku 21. člena tega odloka; |
|
2.
v drugih primerih, ki
jih določa odlok. |
|
(3) Dejstva iz prejšnjega odstavka tega člena se
dokazujejo na podlagi podatkov, ki jih pridobi občinska uprava od
pristojnih organov, ki v skladu s predpisi vodijo ustrezno evidenco. |
|
|
|
21.
člen |
|
(1) Soglasje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem
času se gostincu ali kmetu kot tudi konkretnemu gostinskemu obratu lahko
med letom prekliče v primerih: |
|
-
ponavljajočih (tri ali več) se kršitev javnega reda in miru v gostinskem
obratu ali v njegovi neposredni bližini, če so ta dejanja v neposredni
vzorčni zvezi z obratovanjem gostinskega obrata; |
|
-
ugotovljenih hujših kršitev predpisov s strani pristojnih služb; |
|
- da
svet krajevne skupnosti poda utemeljeno negativno pisno mnenje na
obratovanje gostinskega obrata v podaljšanem obratovalnem času; |
|
-
razdora pogodbe ali neizpolnjevanja obveznosti iz pogodbe, sklenjene s
službo varovanja; |
|
-
zaradi drugih utemeljenih razlogov. |
|
(2) O preklicu soglasja občinska uprava izda odločbo.
|
|
(3) V primeru preklica soglasja na podlagi prejšnjih
odstavkov tega člena, je gostincu oziroma kmetu kot tudi konkretnemu
gostinskemu obratu odvzeta možnost pridobitve soglasja k podaljšanemu
obratovalnemu času za čas šestih mesecev, ki se šteje od dneva vročitve
preklica izdanega soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem
času. |
|
(4) V primeru preklica izdanega soglasja za obratovanje
gostinskega obrata v podaljšanem obratovalnem času, občinska uprava v
odločbi določi ustrezno spremenjen obratovalni čas. |
|
|
|
|
|
22.
člen |
|
(1) Ne glede na ostale določbe tega odloka lahko
gostinec oziroma kmet zaprosi za enkratno dovoljenje za prekoračitev
podaljšanega obratovalnega časa, vendar na letni ravni ne več kot
12-krat. |
|
(2) Enkratno dovoljenje je možno pridobiti, kadar se v
gostinskem obratu odvijajo prireditve zaprtega tipa (poroke, proslave,
zaključene družbe ipd.). |
|
(3) Enkratno dovoljenje za obratovanje v podaljšanem
obratovalnem času mora gostinec oziroma kmet pridobiti pred prireditvijo
in je vezano na točno določen datum. |
|
(4) Podaljšanje obratovalnega časa iz prejšnjega člena
se gostinskim obratom dovoli pod pogojem, da ima gostinski obrat
sklenjeno pogodbo z varnostno službo iz 1. odstavka 18. člena. |
|
(5) Izdaja
enkratnega dovoljenja se lahko zavrne, če je v gostinskem obratu v
zadnjih 6 mesecih pred vložitvijo vloge nastopil kateri od primerov
navedenih v 1. odstavku 21. člena tega odloka. |
|
|
|
23.
člen |
|
(1) Gostinska dejavnost zunaj gostinskih obratov je
poleg primerov, določenih v zakonu, dovoljena tudi v času poletne
turistične sezone, in sicer: |
|
·
na
območjih z ustrezno namensko rabo, |
|
·
ob
zagotovljeni infrastrukturni opremljenosti, |
|
·
v
času od 9. do 21. ure. |
|
(2) Dovoljenje za izvajanje gostinske dejavnosti zunaj
gostinskih obratov izda občinska uprava skladno z določili zakona in
tega odloka. |
|
(3) V kolikor se gostinska dejavnost zunaj gostinskih
obratov izvaja na javnih površinah v lasti občine je potrebno predhodno
pridobiti dovoljenje občinske uprave. |
|
(4) Vloga iz 3. odstavka tega člena mora vsebovati
potrdilo o plačilu predpisane občinske takse za uporabo javnih površin. |
|
|
|
24.
člen |
|
(1) Za prodajo blaga na premičnih stojnicah, prodajo s
prodajnimi avtomati in potujočo prodajalno, je treba pridobiti
dovoljenje občinske uprave. |
|
(2) Prodaja iz prejšnjega odstavka se lahko izvaja v
sklopu prireditev ali v obdobju poletne turistične sezone na javnih
krajih: |
|
-
na
območjih z ustrezno namensko rabo in zagotovljeno prometno varnostjo, |
|
- ob
zagotovljeni infrastrukturni opremljenosti in varstvu okolja, |
|
- v
času od 9. do 21. ure, razen v sklopu organiziranih tržnic v
Zdraviliškem parku ali na drugem mestu do 23. ure. |
|
(3) V kolikor se prodaja iz 1. odstavka tega člena
izvaja na javnih površinah v lasti občine je potrebno predhodno
pridobiti dovoljenje občinske uprave. |
|
(4) Vloga iz
3. odstavka tega člena mora vsebovati potrdilo o plačilu predpisane
občinske takse za uporabo javnih površin. |
|
|
|
24.
člen |
|
(1) Za
prodajo blaga na premičnih stojnicah, prodajo s prodajnimi avtomati in
potujočo prodajalno mora trgovec pridobiti pisno soglasje lastnika ali
pooblaščenega upravljavca prostora, na katerem se prodaja blago. V
pisnem soglasju morata biti določena prostor in časovni termin prodaje
blaga. Lokalna skupnost v svojem aktu določi prostor, kjer se blago
lahko prodaja na tak način. |
|
(2) Za
prodajo blaga na način, določen v prejšnjem odstavku, se šteje tudi
prodaja blaga na prireditvah (sejmi, shodi in podobno). V tem primeru
lahko organizator prireditve ali organizatorka prireditve pridobi pisno
soglasje za vse trgovce, ki prodajajo na prireditvi. |
|
(3) V
kolikor se prodaja iz 1. odstavka tega člena izvaja na javnih površinah
v lasti občine je potrebno predhodno pridobiti dovoljenje občinske
uprave. |
|
(4)
Vloga iz 3. odstavka tega člena mora vsebovati potrdilo o plačilu
predpisane občinske takse za uporabo javnih površin. |
|
|
|
V. Obveznosti skrbnikov živali |
|
|
|
25.
člen |
|
Živali ni dovoljeno voditi na otroška in športna
igrišča, javne prireditve, ki jim niso namenjene, in v javne prostore.
Prepoved ne velja za živali, ki jih pri svojem delu uporabljajo
pooblaščene osebe ali živali, ki se uporabljajo kot vodiči (npr. slepim
osebam). |
|
|
|
26.
člen |
|
(1) Prepovedano je pustiti brez ustreznega nadzorstva
žival, ki utegne ogrožati varnost ljudi, premoženja in drugih živali.
|
|
(2) O najdbi zapuščene živali (mačke, psa) se obvešča
pristojno Zavetišče za zapuščene živali ter pristojni organ občine o
najdenih zapuščenih živalih. |
|
(3) V primeru, ko se ugotovi lastnika zapuščene domače
živali, se mu naloži plačilo oskrbe in namestitve zapuščene živali v
višini dejanskih stroškov, ki jih je imela veterinarska postaja ali
pooblaščeno zavetišče. |
|
|
|
27.
člen |
|
(1) Skrbnik živali je dolžan počistiti iztrebke. V ta
namen je dolžan imeti s seboj ustrezen čistilni pribor za pobiranje
iztrebkov in najmanj dve vrečki za iztrebke ter jih ob pozivu pokazati
pooblaščeni osebi. |
|
(2) Skrbnik psa je v urbanem okolju dolžan upoštevati in
uporabljati označene smetnjake, ki so namenjeni za pasje iztrebke in
posebne ograjene prostore, ki so temu namenjeni. |
|
|
|
27.
člen |
|
(1)
Skrbnik živali je dolžan počistiti iztrebke svoje živali. V ta
namen je dolžan imeti s seboj ustrezen čistilni pribor za pobiranje
iztrebkov oziroma najmanj dve vrečki za iztrebke in jih ob pozivu
pokazati pooblaščeni osebi. |
|
(2)
Voznik kočije, ki izvaja prevoze v občini, je dolžan konjske
iztrebke, ki so ostali med vožnjo, pospraviti najkasneje v roku pol ure
po zaključku posamezne vožnje. |
|
|
|
28.
člen |
|
Skrbnik živali (razen hlevskih živali) je v urejenih
urbanih in strnjenih stanovanjskih naseljih dolžan preprečevati
ponavljajoče in moteče oglašanje živali. Skrbnik živali je v nočnem času
dolžan zagotoviti, da žival s svojim oglašanjem ne moti ostalih
prebivalcev v soseski oziroma naselju. |
|
|
|
29.
člen |
|
Na vseh javnih površinah je prepovedano odlagati hrano. |
|
|
|
29.
člen |
|
Na javnih površinah je prepovedano odlagati hrano na način, da se
ustvarjajo neustrezna krmišča za živali. |
|
|
|
VI. Nadzor |
|
|
|
30.
člen |
|
(1) Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja pristojni
občinski inšpektor ali redar, skladno s svojimi pristojnostmi, razen
določil, ki so vezane na državne predpise in jih nadzorujejo Policija
ali pristojni inšpekcijski in drugi organi. |
|
(2) Če pristojna uradna oseba ugotovi, da so kršena
določila tega odloka ima pravico in dolžnost, da odredi, da se
nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi, odredi pa
lahko tudi druge ukrepe, ki so potrebni za odpravo nepravilnosti. |
|
|
|
VII. Kazenske določbe |
|
|
|
31.
člen |
|
(1) Z globo 200,00 EUR se kaznuje oseba - posameznik,
ki ravna v nasprotju z določili 6., 7., 8., 9., 10., 12., 13., 14., 24.,
25., 26., 27., 28., in 29. člena tega odloka. |
|
(2) Z globo 1.000,00 EUR se kaznuje pravna oseba ali
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki ravna v nasprotju z določili 6., 7., 8., 9., 10., 12.,
13., 14., 24., 25., 26., 27., 28. in 29. člena tega odloka, odgovorna
oseba pa z globo v višini 400,00 EUR. |
|
|
|
VIII. Prehodna in končna določba |
|
|
|
32.
člen |
|
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o
merilih in pogojih za določitev podaljšanega obratovalnega časa
gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost
na območju Občine Bled in njegove spremembe (Uradni list RS, št. 121/08,
51/10, 100/11). |
|
|
|
33.
člen |
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin. |
|
|
|
Odlok o dopolnitvah in spremembah Odloka o javnem
redu in miru (Uradno glasilo št. 20/2016), vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo: |
|
|
|
13.
člen
Ta odlok začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
|
|
|
|
Številka: 034-1/2014-7 |
|
Datum: 18.3.2014 |
|
|
|
|
Občina Bled |
|
Janez Fajfar, župan |
|