Na
podlagi 55. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15
– ZUUJFO) v povezavi s 83. in 273. členom Zakona o urejanju prostora
ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17), Sklepa o začetku priprave
Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja KR L1
Kranj Labore (Uradni list RS, št. 35/18) in Sklep o dopolnitvi Sklepa o
začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za prostorsko
ureditev skupnega pomena – prestavitev in rekonstrukcijo prenosnih
plinovodov in spremljajočih objektov – za območje urejanja KR L1 Kranj
Labore (št. 350-41/2018-19, Uradni list RS, št. 107/20) ter 22. člena
Statuta Mestne občine Kranj
(Uradni list RS, št. 71/16, 1/17, 16/17, 30/17 – UPB) je Mestni svet
Mestne občine Kranj na 22. seji dne 23. 12. 2020 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja KR L1
Kranj Labore |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet in podlaga za občinski podrobni
prostorski načrt) |
|
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za
območje EUP z oznako KR L1 Kranj Labore (v nadaljevanju: OPPN), ki,
skladno sprejetemu Odloku o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine
Kranj (Uradni list RS, št. 74/14, 9/16, 63/16, 20/17, 42/17, 63/17,
1/18, 23/18, 41/18), obravnava prostorske ureditve v zahodnem delu
Urbanističnega načrta mesta Kranj. |
(2) OPPN je izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal v
oktobru 2018 (osnutek) pod številko projekta 09/2018, ga na podlagi
pridobljenih smernic ustrezno dopolnila, nato pa na podlagi stališč do
predhodno prejetih pripomb in predlogov ponovno dopolnila ter na podlagi
stališč in sklepov Sveta Mestne občine Kranj preoblikovala v predlog.
Skladno odločbi Ministrstva za okolje in prostor, št. 35409-382/2018/7 z
dne 23. 1. 2019, je bilo v postopku priprave in sprejemanja plana
potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje in izdelati
Okoljsko poročilo za OPPN, ni pa potrebno izvesti presoje
sprejemljivosti na varovana območja narave. Okoljsko poročilo je
izdelalo podjetje IPSUM d.o.o. iz Domžal v juliju 2019, pod številko
projekta 341-01/19 (dopolnitev oktober 2019). |
(3) Skladno Sklepu o dopolnitvi Sklepa o začetku priprave občinskega
podrobnega prostorskega načrta za prostorsko ureditev skupnega pomena –
prestavitev in rekonstrukcijo prenosnih plinovodov in spremljajočih
objektov – za območje urejanja KR L1 Kranj Labore se prostorska ureditev
načrtuje kot prostorska ureditev skupnega državnega in lokalnega pomena.
S tem prostorskim aktom se v delu načrtujejo tudi prostorske ureditve
skupnega pomena s področja energetike. |
|
2. člen |
|
(vsebin in namen OPPN) |
|
(1) OPPN v vsebinskem smislu določa območje obravnave, upoštevajoč
določila Izvedbenega prostorskega načrta MOK, arhitekturne, krajinske in
oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, podlage za parcelacijo,
etapnost izvedbe prostorske ureditve, rešitve in ukrepe za varstvo
okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za
obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo, vključno s prenosnim in
distribucijskim plinovodnim omrežjem in grajeno javno dobro, vplive in
povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora in dopustna odstopanja
od načrtovanih rešitev z usmeritvami za določitev meril in pogojev po
prenehanju veljavnosti OPPN. |
(2) Z OPPN se določajo merila in pogoji za posege v prostor v
obravnavanem območju, ki predstavljajo podlago za pripravo dokumentacije
za izdajo gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov ter
podlago za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov. |
|
3. člen |
|
(sestavni deli OPPN) |
|
(1) OPPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela. |
(1.A) Tekstualni del |
Tekstualni del vsebuje naslovnico, odlok, povzetek glavnih tehničnih
značilnosti oziroma podatkov o prostorski ureditvi, priloge po seznamu
in izjavo odgovornega prostorskega načrtovalca. Odlok o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja KR L1 Kranj Labore
obsega sledečo vsebino: |
(1) Splošne določbe |
(2) Opis prostorske ureditve |
(3) Umestitev načrtovane ureditve v prostor |
(4) Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov
na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
(5) Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
(6) Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja
narave |
(7) Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
(8) Etapnost izvedbe prostorske ureditve z usmeritvami za izvajanje
OPPN |
(9) Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalnih in
tehničnih rešitev |
(10) Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
občinskega podrobnega prostorskega načrta |
(11) Končne določbe |
(1.B) Grafični del vsebuje naslednje grafične načrte: |
(1) Izsek iz veljavnega OPN Mestne občine Kranj s prikazom lege
prostorske ureditve na širšem območju |
(2) Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem |
(3) Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji |
(4) Zazidalno (ureditveno) situacijo |
(5) Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro |
(6) Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in
ohranjanje narave, ter kulturne dediščine |
(7) Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter pred požarom |
(8) Načrt parcelacije. |
|
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE |
|
4. člen |
|
(ureditveno območje) |
|
(1) Območje urejanja je opredeljeno v izvedbenem prostorskem načrtu
mestne občine in se nahaja na jugozahodnem delu vodilnega naselja v
občini. |
Z
juga ga omejuje trasa obstoječe regionalne ceste R1 – 210 Zgornje
Jezersko–Preddvor–Kranj–Škofja Loka–Gorenja vas–Cerkno–Žiri, konkretno
odsek – 1109 Kranj–Škofja Loka, z vzhoda delno regionalna cesta R2 – 412
Naklo–Kranj zahod–Kranj–Kranj (Labore), konkretno odsek – 0210 Kranj
(Iskra–Labore) delno obstoječe stanovanjsko območje individualne
gradnje, delno pa, ob severovzhodnem robu ter v celoti po severnem robu,
Škofjeloška cesta (LC 183 011). S severozahoda je območje najprej
omejeno z Medetovo ulico (JP 686 147), nato pa z mejo poteka prestavitve
plinovoda ob enotah urejanja prostora z oznakama KR L7 in KR L2, nato
potekom trase južnega podaljška navezovalne ceste – Delavske ceste
(južni del EUP KR L 2/3), ki je v svojem južnem poteku, skladno določbam
tretjega odstavka 4. člena Sklepa o začetku priprave OPPN območja
urejanja KR L1 Kranj Labore ter določbam Sklepa o dopolnitvi Sklepa o
začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje
urejanja KR L1 Kranj Labore, skupaj s prestavitvijo, rekonstrukcijo in
optimizacijo prenosnih plinovodov in spremljajočih objektov, tudi
sestavni del tega OPPN. V jugozahodnem delu območja je to omejeno s
potekom Križnarjeve poti (JP 686 144) in načrtovanim zahodnim zaključkom
poteka trase vzhodne obvoznice mesta ter obodom trase prestavitve,
rekonstrukcije in optimizacije prenosnih plinovodov. Površina območja
znaša okvirno 43,3 hektarjev. |
(2) Območje urejanja je primarno namenjeno industrijskim, proizvodnim,
skladiščnim in servisnim dejavnostim in vključuje prvenstveno površine
enote urejanja prostora z oznako KR L1, pri čemer pa se za potrebe
priključevanja območja na obstoječo ali načrtovano prometno in ostalo
gospodarsko javno infrastrukturo, vključujoč potek trase južnega
podaljša navezovalne ceste – Delavske ceste, prestavitve, rekonstrukcije
in optimizacije prenosnih plinovodov ter robne ureditve, dovoljujejo
posegi tudi na robna območja izven zgoraj opredeljene enote urejanja
prostora. |
(3) Lega obravnavanega območja v širšem prostoru mesta Kranj z mejo
območja urejanja je prikazana v grafičnem delu. |
|
5. člen |
|
(prostorski koncept in program
dejavnosti) |
|
(1) Prvotno organizacijsko in lastniško enovito območje pretežno
proizvodne in poslovne dejavnosti se je v zadnjih desetletjih lastniško
razdelilo na več enot, pri čemer se tako prometno, kot tudi gospodarsko
infrastrukturno ureja na enotnih izhodiščih. Občinski podrobni
prostorski načrt območja KR L1 Kranj Labore je ob upoštevanju navedenega
namenjen optimalni a fleksibilni organizaciji in izrabi prostora, pri
čemer je bistveno, da se ob upoštevanju širšega konteksta robnih
prometnih ureditev prvenstveno smiselno organizira notranja izraba
prostora, ki bo omogočila usklajeno, etapno nadgradnjo obstoječih
stavbnih kompleksov, a hkrati ohranila temeljno notranjo prometno
omrežje ter s tem zagotovila možnosti avtonomnega funkcioniranja
posameznih karejev oziroma funkcionalnih celot. |
(2) Prostorski koncept sloni na izhodiščih urbanističnega načrta mesta,
izdelani prometni študiji in izdelanih prometnih zasnovah priključevanja
območja na obstoječe cestno omrežje, rešitvah plinovodnih omrežij in
naprav ter ostalih strokovnih podlagah. |
(3) Ob upoštevanju stanja prostora, obstoječih, ustvarjenih razmer ter
možnih navezav območja urejanja je oblikovan koncept možnosti razvoja.
Območje obravnave je v večinskem delu, z izjemo jugozahodnega dela
območja ter vzhodnega dela, ki predstavlja zgolj parterne ureditve
mirujočega prometa, intenzivno pozidano z objekti pretežno proizvodnih,
skladiščnih, servisnih in poslovnih dejavnosti, na skrajnem severu
deloma tudi z opuščenimi objekti stanovanjske gradnje ter vogalno stavbo
nekdanje gostilne Gaštej. |
(4) Koncept sloni na izhodišču smiselne, racionalne organizacije
prostora, ki bo v daljšem časovnem obdobju zagotavljala usklajen razvoj
primarne dejavnosti območja, optimizirala delovne procese s strokovno
utemeljenimi zaokrožitvami funkcionalnih sklopov ter ustrezno,
racionalno ureditvijo notranjih prometnih tokov z navezavo na bodisi
obstoječe, bodisi novo načrtovane prometnice ob vseh štirih straneh
območja. |
Taka
zasnova prostorskih možnosti izhaja iz sledečih spoznanj oziroma
usmeritev: |
a) stopnja večdesetletnega razvoja specifičnih proizvodnih dejavnosti na
tej lokaciji narekuje njihovo ohranitev in nadgradnjo z zaokrožitvijo
posameznih funkcionalnih celot, ki bodo omogočale nadaljnji razvoj; |
b) obstoječa prometna ureditev priključevanja dinamičnega prometa na
regionalno cesto zahteva, glede na širitev obsega dejavnosti, ureditev
posameznega priključevanja in krepitve prometnih povezav (načrtovan
podaljšek Delavske ceste z ureditvijo novega križišča z državno cesto,
ureditev obstoječih priključevanj z državno cesto, načrtovana
rekonstrukcija državne ceste); možna je fazna izvedba glede na potrebe; |
c) optimiziranje možnosti gradnje znotraj območja zahteva, po
realizaciji novih prometnih navezav, tudi zagotovitev zadostnih površin
za mirujoči promet tako tovornih vozil kot osebnih vozil zaposlenih in
obiskovalcev; za osebna vozila, sicer etapno, tudi večetažnih, pretežno
na vzhodu, deloma tudi severu; |
d) zagotavljanje možnosti prostorskega razvoja temeljnih dejavnosti v
območju zahteva poleg ostalih prilagoditev infrastrukture tudi
prestavitev, rekonstrukcijo in razširitev prenosnih in distribucijskih
plinovodnih omrežij in naprav; |
e) glede na večlastniško strukturo znotraj sicer enovitega območja
urejanja je potrebno, še posebej glede na časovno različno dinamiko
realizacij posameznih investicij, omogočiti relativno dokaj neodvisne
možnosti realizacije investicijskih namer in temu primerno opredeliti
stavbne kareje z maksimalnimi mejami njihove možne širitve, in |
f) pri načrtovanju območja upoštevati tudi zahteve s področja varovanja
okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter zagotoviti ukrepe
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred
požarom. |
(5) Prostorska zasnova določa sedem primarnih funkcionalnih sklopov, ki
se načeloma nahajajo znotraj omrežja interne prometne infrastrukture in
so opredeljeni z oznakami od A do IG, na parterno prometno
infrastrukturo (I) in sklop plinovodne infrastrukture (IP). Posamezni
funkcionalni sklopi so nato deljeni na večje število funkcionalnih
celot, te pa podrobneje razdeljene na funkcionalne enote. |
|
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V
PROSTOR |
|
6. člen |
|
(izhodišča oblikovanja prostora) |
|
(1) Izhodišče oblikovanja je optimiziranje danosti razpoložljivega
prostora, upoštevajoč možnosti, ki jih nudi neposredno okolje ob
zavedanju prednosti lokacije ob ključnih tranzitnih prometnih tokovih in
vpetosti v zahodni del mesta Kranja ter nujnosti upoštevanja že
zgrajenih prostorskih struktur sredi območja ob hkratni krepitvi zelenih
površin v delih, kjer je to smiselno, sploh možno ali potrebno. |
(2) Oblikovanje območja sledi izhodiščem iz predhodnega odstavka tega
poglavja in na za gradnjo razpoložljivih zemljiščih vzpostavlja, ob
upoštevanju že ustvarjenih razmer grajene strukture, dokaj jasno
oblikovalsko zasnovo. Konceptualno je območje razdeljeno na pet
funkcionalnih sklopov, namenjenih pretežno proizvodnji, skladiščenju in
poslovnosti, celoti poudarjenih funkciji mirujočega prometa in
poslovnosti ter celoti temeljne prometne mreže s površinami za mirujoči
promet tovornih vozil: |
a) pet funkcionalnih sklopov zaokrožitve obstoječe pretežno proizvodnih,
skladiščnih in poslovnih dejavnosti z oznakami A (troje celot A1, A2 in
A3, ki vključujejo tudi enoto stanovanjsko gostinske dejavnosti (Fe A
3/4), ki se postopoma opusti), B (štiri celote B1, B2, B3 in B4), C (pet
celot od C1 do C5), D (zgolj ena celota D1) in F (le dve celoti F1 in
F2, ki v svojem vzhodnem delu vključuje obstoječi objekt nekdanje
gostilne Gaštej (Fe F2/1)), ki se postopoma prenovi v reprezentančni
objekt poslovno gostinske dejavnosti; |
b) funkcionalni sklop novogradnje proizvodno skladiščnih dejavnosti na
skrajnem jugozahodnem delu območja z oznako E (zgolj ena enota E1); |
c) funkcionalni sklopi pretežno obstoječih površin mirujočega prometa
osebnih vozil z oznako IG, v okviru katere se postopoma, skladno
potrebam po razvoju primarnih dejavnosti, načrtuje možnost gradnje
garažnih hiš in poslovno-garažne stavbe (troje celot IG 1, IG 2 in IG
3); |
d) funkcionalni sklop temeljne prometne mreže s površinami za mirujoči
promet tovornih vozil in navezovalnimi prometnicami z oznako I, ki se
deli na več celot disperziranih med in ob primarne funkcionalne sklope
dejavnosti ter prometne navezave na robno prometno infrastrukturo; |
e) funkcionalni sklop razširitev, prestavitev in rekonstrukcij
(optimizacij) tras prenosnih in distribucijskih plinovodnih omrežij,
vključno s pripadajočimi merilno regulacijskimi postajami z oznakami FC
IP 1, FC IP 2 in FC IP 3. |
(3) V nadaljnjih določilih tega odloka so podane usmeritve za
urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje. |
|
7. člen |
|
(usmeritve za urbanistično oblikovanje) |
|
(1) Funkcionalni sklopi so razdeljeni na posamezne funkcionalne celote,
ki načeloma predstavljajo smiselno zaokroženo prostorsko celoto, znotraj
katere je, ob pogojih iz drugih členov tega odloka ter usmeritvah iz
smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora, možno graditi samostojne
objekte ali dopolniti in vzdrževati že obstoječe stavbne mase. Ob obodih
so v nekaterih primerih določene robne proste površine, ki delijo
območje možnih gradenj od zunanjih robov notranjega prometnega omrežja.
Poleg osnovnih tlorisnih gabaritov, ki so opredeljeni z dimenzijami
površin v okviru posamezne funkcionalne celote, znotraj katere je možna
gradnja, so v primerih, kjer je to skladno tehnologiji dejavnosti
znotraj funkcionalne celote, dopustna tudi tlorisna odstopanja
(širitve), ki pa ne smejo presegati v grafičnem delu določenih gradbenih
meja za vsako izmed funkcionalnih celot znotraj območja urejanja. |
(2) Za posamezne funkcionalne celote so določene naslednje površine z
osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalnih enot v okviru katerih so
možne gradnje: |
a) v
funkcionalnem sklopu A se nahaja troje funkcionalnih celot, in sicer: |
a1)
funkcionalna celota A1 z osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne
enote 60,0 m × 199,3 m; |
a2)
funkcionalna celota A2 z osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne
enote 62,0 m × 261,0 m; |
a3)
funkcionalna celota A3 z osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne
enote 113,0 m × 162,0 m; |
b) v
funkcionalnem sklopu B se nahajajo štiri funkcionalne celote, in sicer: |
b1)
funkcionalna celota B1 z osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne
enote 133,0 m × 414,3 m; |
b2)
funkcionalna celota B2 z osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne
enote 55,0 m × 133,0 m; |
b3)
funkcionalna celota B3 z osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne
enote 87,5 m × 162,0 m; |
b4)
funkcionalna celota B4 z osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne
enote 50,5 m × 162,0 m; |
c) v
funkcionalnem sklopu C se nahaja pet funkcionalnih celot, in sicer: |
c1)
funkcionalna celota C1 z osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne
enote 68,0 m × 221,5 m; |
c2)
funkcionalna celota C2 z osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne
enote 68,0 m × 181,5 m; |
c3)
funkcionalna celota C3 z osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne
enote 68,0 m × 55,0 m; |
c4)
funkcionalna celota C4 z osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne
enote 68,0 m × 30,0 m; |
c5)
funkcionalna celota C5 z osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne
enote 18,0 m × 106,0 m; |
d) v
funkcionalnem sklopu D se nahaja zgolj ena funkcionalna celota, D1 z
osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne enote 79,5 m × 221,0 m; |
e) v
funkcionalnem sklopu E se nahaja zgolj ena funkcionalna celota, E1 z
osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne enote Fe E1/1a 136,0 m ×
188,0 m z možnostjo povečave (Fe E1/2a in Fe E1/2b) in združevanja (Fe
E1/1b in Fe E1/2c); |
f) v
funkcionalnem sklopu F se nahajata dve funkcionalni celoti, prva F1
osnovnih tlorisnih dimenzij 50,5 m × 256,8 m, druga F2 z obstoječim
objektom gostišča Gaštej pa tlorisnih dimenzij objekta / funkcionalne
enote 12,0 × 20,0 m; |
g) v
funkcionalni celoti IG se določa gradnja v okviru treh funkcionalnih
celot, in sicer: |
g1)
funkcionalna celota IG1 predstavlja garažno hišo z osnovnimi tlorisnimi
dimenzijami funkcionalne enote 54,0 m × 54,3 m; |
g2)
funkcionalna celota IG2 predstavlja garažno hišo z osnovnimi tlorisnimi
dimenzijami funkcionalne enote 54,0 m × 63,0 m; |
g3)
funkcionalna celota IG3 predstavlja poslovno stavbo z garažno hišo z
osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne enote 54,0 m × 60,0 m; |
h) v
funkcionalnem sklopu IP se določa razširitev, prestavitev in
rekonstrukcija (optimizacija) tras prenosnih in distribucijskih
plinovodnih omrežij, vključno s pripadajočimi merilno regulacijskimi
postajami; načrtovani posegi, konkretizirani v alinejah 15. člena tega
odloka v nadaljevanju, se nahajajo v treh funkcionalnih celotah, in
sicer FC IP 1, FC IP 2 in FC IP 3. |
(3) Vertikalni gabariti se prilagajajo obstoječim višinam že zgrajenih
stavb v posameznih funkcionalnih celotah, pri tem upoštevajoč tudi
določila podtočke 3.16a 48. člena Odloka o IPN MOK, z upoštevanjem
določil ostalih členov (razen za poslovni stavbi v FC IG3 in FC A1 in
bodoča regalna skladišča v FC B1, FC C1, FC E1 in FC B2, kjer je
dopustna višina do 21,0 m) ne smejo presegati višine 15,0 m. Za
novonačrtovane stavbe v funkcionalni celoti G se določa etažnost do (2K)
+ P + 3 za obe garažni hiši ter do (2K) + P + 6 za poslovno stavbo, za
novonačrtovane stavbe v funkcionalni enoti FeF1/1 pa določbe četrtega
odstavka 22. člena tega odloka. |
(4) Osnovni tlorisi posamezni funkcionalnih celot, prav tako pa tudi
njihovih gradbenih meja, so načeloma pravokotnih oblik, le v delih, kjer
to narekuje prometna ureditev, so lahko tudi prirezani. Okrog njih se
bodo formirale posamezne gradbene parcele. Na gradbenih parcelah se
poleg osnovnih tlorisov določajo še gradbene meje, v okviru katerih je
še dovoljeno načrtovati nove objekte oziroma dozidave. Območje znotraj
gradbene meje predstavlja maksimalni tlorisni gabarit objekta oziroma
dozidave, ki ga je možno izrabiti v celoti, ob pogoju zagotovitve
zadostnih površin za mirujoči promet in, skladno določilom 25. člena
tega odloka tudi delovnim in postavitvenim površinam gasilskih vozil in
zadostnih površin za manipulacijo, ki jo potrebuje predvidena dejavnost.
Dostopi do gradbenih parcel obstoječih in predvidenih objektov so
običajno preko notranjega prometnega omrežja, na nekaj robnih gradbenih
parcelah tudi preko glavnih napajalnih prometnic. Gradbene meje so
razvidne iz grafičnega dela. Območje urejanja je povsod, kjer je to
smiselno in utemeljeno, ograjeno, ograje znotraj območja urejanja niso
predvidene. V izjemnih primerih pa so lahko ograje, ki razmejujejo
posamezne gradbene parcele, postavljene na parcelno mejo. Višina ograj
(razen protihrupnih) je maksimalno 2,20 m. |
Na
gradbenih parcelah je dovoljena tudi gradnja in postavitev enostavnih
objektov v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS,
št. 37/18) in tehnično smernico o razvrščanju objektov. Enostavni
objekti, razen pomožni infrastrukturni objekti, ne smejo biti
postavljeni v robnem zelenem pasu in segati preko gradbenih meja, kjer
so te določene. |
Rešitve glede posegov v varovalnem pasu državne ceste je treba predhodno
uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti soglasje. |
Vse
projektne rešitve v varovalnem pasu prenosnega sistema zemeljskega plina
je potrebno predhodno uskladiti z operaterjem prenosnega sistema
zemeljskega plina in pridobiti mnenje k projektnim rešitvam. |
|
8. člen |
|
(usmeritve za arhitektonsko
oblikovanje) |
|
(1) Za objekte so predpisana naslednja skupna določila oblikovanja: |
(a) nakloni strešin so načeloma ravni, pogojeni z zagotovitvijo tehnično
sprejemljivega naklona, ki omogoča odvodnjavanje meteorne vode s streh;
možne so tudi enokapnice oziroma dvokapnice; izbor kritin in barva
kritin morata biti načeloma enotna; pri dozidavah mora biti oblika
strehe in barva kritine v skladu z osnovnim objektom oziroma mora biti
oblikovana tako, da se poenoti izgled celotnega objekta (osnovni objekt
in dozidava), pri čemer se lahko spremeni tudi oblikovanje strehe
osnovnega objekta; zaželena je, povsod kjer je to možno, zazelenitev
ravnih streh; |
(b) dovoljeni so poudarki in nadstreški ob glavnih vhodih ter nadstreški
nad nakladalnimi rampami; nadstreški ob glavnih vhodih lahko segajo
preko gradbenih mej in linij; |
(c) stavbe so lahko grajene klasično ali montažno; |
(d) med objekti, kjer je to z vidika zaokroževanja tehnoloških procesov
potrebno, je, na višini, ki dopušča vožnjo tovornim in intervencijskim
vozilom, dovoljena izvedba premostitvenih konstrukcij (infrastruktura,
produktovodi, peš povezave …). |
(2) Za objekte, ki predstavljajo enoto profane stavbne dediščine
(gostilna Gaštej) se uporabljajo določbe 22. člena tega odloka. |
|
9. člen |
|
(usmeritve za krajinsko oblikovanje) |
|
(1) Predvidi se vzpostavitev zelenih vegetacijskih robnih barier vzdolž
regionalne ceste I. reda R1 – 210, odsek – 1109 Kranj–Škofja Loka, ob
Medetovi ulici, na načrtovanih parkirnih površinah in prostih površinah
ob robovih območja, vse kot je prikazano v grafičnem delu. Vse rešitve
glede morebitne vzpostavitve zelenih vegetacijskih robnih barier, glede
morebitne postavitve ograj vzdolž regionalne ceste idr., je treba
predhodno uskladiti in pridobiti soglasje upravljavca državne ceste. |
(2) Ob Medetovi ulici se določa zeleni obcestni koridor z zasaditvijo
visokorasle linijske drevesne vegetacije. Ob notranji prometnici FeI
10/4, 5 in 7 se v območju Fe B1/2c, Fe B1/3c, Fe B1/4c in Fe B1/5c v
kolikor je to glede na tehnološke procese in s tem povezane širitve,
možno, ohranja linijsko visokoraslo drevesno vegetacijo platan. |
(3) Manipulativne in parkirne površine na gradbenih parcelah so načeloma
asfaltirane oziroma morajo biti utrjene v proti prašni izvedbi, ustrezno
odvodnjavane in z robniki ločene od zelenic. |
(4) Na posameznih gradbenih parcelah je ponekod določen robni pas
zelenih površin, razviden iz grafičnega dela, ki ga je možno uporabiti
kot infrastrukturni koridor. |
(5) V izjemnih primerih, kjer je to strokovno utemeljeno in se ograje
znotraj območja postavijo, se za ograjevanje parcel uporablja enotne,
tipske ograje praviloma iz žičnega pletiva v nevpadljivih barvah, razen
v primeru protihrupnih ograj. Ob ograjah so v okviru gradbenih parcel
dovoljene strižene živice iz avtohtonih vrst. Vstopna in uvozna vrata se
obvezno odpirajo v območje gradbene parcele. V križiščih ograja ne sme
ovirati preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza iz vidika prometne
varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je
takšna rešitev obvezna. |
(6) Urbana oprema in objekti oziroma predmeti, ki urejajo zelene
površine, morajo biti v območju oblikovani enotno. Locirani morajo biti
tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo
vzdrževanja in infrastrukturnega omrežja. Za posamezne gradbene parcele
robnih delov območja, kjer je to smiselno (npr. poslovne stavbe …) naj
se oglaševanje izvaja na osnovi enotnega koncepta. Nadstrešnice, izvesne
table in napisi nad vhodi morajo biti najmanj 2,5 metra nad pohodno
površino. Postavitev objektov za obveščanje in oglaševanje in drugih za
prometno varnost motečih dejavnikov v varovalnem pasu državne ceste ni
dovoljena. |
(7) Montažni začasni objekti naj bodo oblikovno prilagojeni ostali
urbani opremi in naj bodo locirani stran od javnih prometnih površin
oziroma izven vidnega polja. V območjih značilnih pogledov na elemente
grajene strukture posebne vrednosti (načeloma) niso dovoljeni posegi, ki
bi motili njihovo vrednost v prostoru. |
(8) Zunanje površine ter zelenice znotraj stavbnih karejev oziroma
gradbenih parcel je potrebno urejati v skladu s prostorsko-likovnimi
značilnostmi prostora. Pohodne površine naj se tlakujejo glede na namen
površin. |
(9) Pri urejanju okolice objektov in zunanjih površin mora izvajalec
gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pod poškodbami,
po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni
material ter urediti okolico. |
|
IV. ZASNOVA USMERITEV GLEDE
PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO
JAVNO DOBRO |
|
10. člen |
|
(prometno priključevanje območja) |
|
(1) Ob območju OPPN poteka oziroma je načrtovanih več posameznih mestnih
in državnih prometnic na katere se priključuje območje. Na jugu se
območje z več priključki navezuje na regionalno cesto I. reda R1 – 210
Zg. Jezersko–Preddvor–Kranj–Škofja Loka–Gorenja vas–Cerkno–Želin na
odseku 1109 Kranj–Šk. Loka, na vzhodu na regionalno cesto II. reda R2 –
412 Naklo (Kranj zahod)–Kranj–Kranj (Labore) na odseku 0210 Kranj
(Iskra–Labore). Na severu in delno severovzhodu se priključuje na
Škofjeloško cesto (LC 183 011), na zahodu pa na novonačrtovano
navezovalno prometnico, ki predstavlja podaljšek Delavske ceste z
navezavo na regionalno cesto R1 – 210. |
(2) Območje se trenutno primarno navezuje preko dvoje križišč (eno
prioritetno za osebni dovoz, drugo za tovorni promet) na regionalno
cesto I. reda R1–210, odsek Kranj–Šk. Loka. Sekundarno se del območja
napaja tudi preko Škofjeloške ceste, posredno Medetove ulice. Na
Škofjeloško cesto je sicer izvedeno še nekaj priključkov, ki pa so zgolj
občasnega oziroma interventnega značaja. |
(3) S tem OPPN je ugotovljena potreba po optimalizaciji priključkov na
cestno omrežje. Načrtovane prostorske rešitve upoštevajo prometne
rešitve recenzirane strokovne podlage Provia d.o.o. (IZP – idejna
zasnova, št. PR447, d.o.o., julij 2019 (dopolnjeno marec 2020), PROVIA,
d.o.o., Naklo in dopolnitve navedene strokovne podlage št, PR
447-STU-P-1, dopolnitev november 2020). V primeru, da izvedba končne
ureditve državne ceste na širšem tangiranem območju (z vsemi cestnimi
priključki oziroma križišči idr.) ne bo časovno sovpadala z gradnjami na
območju OPPN, je možna fazna izvedba na način, da se preveri in po
potrebi uredi samo posamezen cestni priključek oziroma križišče, ki bo
služilo dostopu do posameznega območja oziroma gradnje. Vse rešitve
glede ureditve državne ceste s cestnimi priključki in glede posegov v
varovalnem pasu državne ceste je treba v nadaljnjih fazah (DGD/PZI)
konkretno preveriti, nadgraditi, obdelati in utemeljiti, predhodno
uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti pogoje in soglasje
upravljavca državne ceste. Pri načrtovanju in izvedbi posegov je treba
upoštevati veljavno zakonodajo. Zaradi načrtovanih posegov na tangiranem
območju ne sme biti negativnih vplivov na območje državne ceste in
promet (ne smejo biti ogroženi varnost prometa na državni cesti,
stabilnost državne ceste in njeni interesi, ne sme biti moteno redno
vzdrževanje ceste, ne sme biti ovirana bodoča ureditev državne ceste
idr.). |
|
11. člen |
|
(prometno urejanje znotraj območja) |
|
(1) Prometno urejanje celotnega območja KR L1 Kranj Labore temelji na
obstoječih in v bodoče rekonstruiranih prometnicah ob in v območju ter
na načrtovanem notranjem prometnem omrežju. |
(2) Notranje prometno omrežje se deli na prometno mrežo dinamičnega
prometa in ključne lokacije mirujočega prometa. |
a) Dinamični promet |
Med
funkcionalnimi celotami osrednjega dela območja je določena (večinoma že
obstoječa, deloma dopolnjena) mreža prometnic namenjena pretežno
tovornemu prometu in peščevim površinam ob zbirnih in primarnih
prometnicah, te pa se iztekajo v priključke na zunanjo prometno omrežje
mesta in tranzitno prometnico na jugu ob območju. Tovorni promet je še
nadalje načrtovan iz vstopne točke na regionalni cesti R1 – 210 od koder
se po vstopu v območje razporedi glede na namen. Del tovornega prometa
za dejavnosti zahodnega dela območja bo navezan tudi na priključek
bodoče navezovalne ceste na zahodu območja, del pa, po rekonstrukciji
priključkov, na regionalno cesto II: reda R2 – 412. |
Osebni promet je trenutno v območje voden iz treh smeri; glavnina iz
juga preko vzhodnega priključka na regionalno cesto R1 – 210, del s
severa po Medetovi ulici, manjši del tudi iz obstoječega priključka na
Ljubljansko cesto. Po rekonstrukciji Ljubljanske ceste (R2 – 412) bo
obstoječi južni dovoz za osebni promet opuščen in nadomeščen s
priključkom na krožno križišče Ljubljanske ceste. |
b) Mirujoči promet |
Mirujoči promet je deljen na parkirne površine čakajočih tovornih vozil
(prihod, odhod), ki se nahajajo vzporedno ob regionalni cesti R1 – 210
in na površine in objekte mirujočega prometa osebnih vozil. Zanje je
določeno osrednje parkirišče ob vzhodnem, v bodoče glavnem vstopu v
območje, kjer se poleg zadostnega števila parternih površin v kasnejših
etapah načrtuje tudi možnost gradnje dveh garažnih hiš z okvirno
kapaciteto do 680 PM v vsaki. Poleg tega je znotraj območja načrtovanih
tudi več manjših parkirišč, najpomembnejše od teh na severu, z uvozom
preko Medetove ulice ter drugo ob zahodnem, novonačrtovanem vstopu v
območje. Priporoča se, da se ob pripravi projektne dokumentacije za
ureditev površin mirujočega prometa osebnih vozil določi vsaj dva
odstotka parkirnih mest za vozila z elektromotorji, opremljena z
ustrezno pametno polnilno infrastrukturo. |
Skladno usmeritvam hierarhično nadrejenega prostorskega akta se v južnem
in jugozahodnem delu območja urejanja v koridorju bodočega mestnega
obvoznega sistema dovoljuje obstoječe in s tem aktom načrtovane
prostorske rešitve mirujočega prometa in dinamičnega prometa za potrebe
dejavnosti v območju. |
(3) Za vse prometnice znotraj območja predvidevamo naslednja določila: |
(a) vozne površine in kolesarske steze morajo biti izvedene v asfaltni
izvedbi; |
(b) vozne površine morajo biti zaključene z dvignjenim robnikom razen v
delih, kjer prehajajo neposredno na manipulativne površine; |
(c) vse povozne površine se mora odvodnjavati v sistem meteorne
kanalizacije; |
(d) opremljene morajo biti z vertikalno in horizontalno signalizacijo; |
(e) radiji v križiščih morajo biti prilagojeni najzahtevnejšim vozilom
(vlačilci, kamioni …); |
(f) vsi hodniki za pešce morajo biti asfaltirani ali kako drugače enotno
tlakovani; |
(g) vse peš površine namenjene pešcem morajo biti zaradi varnosti pešcev
iz hrapavih materialov, tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina,
prečni in vzdolžni nagib, morajo ustrezati veljavnim normativom; |
(h) invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin; pločniki morajo
imeti ob prehodu za pešce na cestah poglobljene robnike; |
(i) hitrost znotraj območja mora biti omejena na 20 km/h; |
(j) ob vseh prometnicah, kjer to določajo smernice požarne varnosti,
morajo biti zagotovljene ustrezne površine za intervencijski dostop
gasilcev in gasilskih vozil do stavb. |
|
12. člen |
|
(splošna merila in pogoji komunalnega
urejanja) |
|
(1) Območje KR L1 Kranj Labore, ki se ureja s tem prostorskim aktom, je
v celoti komunalno opremljeno. Zgrajeni so zadostni komunalni vodi in
naprave, obstoječa dejavnost funkcionira v skladu s predpisi. Za
novonačrtovane prostorske ureditve, ki obsegajo predvsem etapno
popolnitev prostorskih vrzeli znotraj opredeljenih funkcionalnih sklopov
od A do F ter nekaj večjih samostojnih novogradenj (npr. v južnem delu
A1, postopno v E1 itd.), bo dograjeno obstoječe omrežje gospodarske
infrastrukture. V skladu z usmeritvami pristojnih nosilcev urejanja
prostora, ki v tem postopku izdajo svoje smernice, so izdelane idejne
zasnove gospodarske infrastrukture (Gospodarska javna infrastruktura
(GJI) na območju OPPN KR L1 Kranj Labore, IZP, IPSUM d.o.o., št. proj.
201/40/19 in Gospodarska javna infrastruktura (GJI) na območju OPPN – KR
L1, Načrt plinovoda, PROCES d.o.o., št. proj. 050319). |
(2) Pri načrtovanju komunalnega urejanja so v odloku opredeljena splošna
merila in pogoji. Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki
zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam
in v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih
ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posameznih
infrastruktur, ki so podane v njihovih smernicah in mnenjih. |
(3) Pod asfaltiranimi površinami je vse električne in telekomunikacijske
vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo. |
(4) Načrtovana komunalna oprema gradbenih parcel obsega: dovoz, vodovod
za sanitarno in požarno vodo, komunalno in padavinsko kanalizacijo,
elektriko, razsvetljavo, plin (zemeljski plin in tehnični plin (dušik …)
in telekomunikacije. |
(5) Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na elektriko, vodovod in
kanalizacijo, vse gradbene parcele pa morajo imeti zagotovljen dostop na
interno prometno omrežje, v nekaterih primerih tudi navezavo na eksterno
prometno mrežo. |
(6) Posege v varovalnem pasu državne ceste oziroma posege, ki imajo
vpliv na državno cesto, je potrebno izvajati v skladu z Zakonom o javnih
cestah. Vse rešitve je treba konkretno preveriti, obdelati in
utemeljiti, predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste in
pridobiti pogoje in soglasje upravljavca državne ceste. |
|
13. člen |
|
(odvajanje in čiščenje komunalnih in
padavinskih odpadnih vod) |
|
(1) Na območju, ki ga ureja ta OPPN, je že izveden sistem odvajanja
komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda. Za novogradnje je
dodatno načrtovan ločen sistem odvajanja komunalne odpadne in padavinske
odpadne vode (meteorne odpadne vode). Komunalne odpadne vode se bodo
odvajale v obstoječo javno kanalizacijo komunalnih odpadnih vod (fekalna
kanalizacija), ki se zaključi v centralni čistilni napravi. |
(2) Industrijske odpadne vode so oziroma bodo speljane v ločen sistem
komunalnih odpadnih vod (fekalna kanalizacija). Industrijske odpadne
vode se lahko priključijo na kanalizacijo komunalnih odpadnih vod v
primeru, ko upravljalec javnega kanalizacijskega omrežja izda mnenje, da
parametri odpadne vode zadoščajo pogojem, za izpust v javno kanalizacijo
in so predhodno očiščene do mere, kot jo določa veljavna zakonodaja. |
(3) Na območju funkcionalnih sklopov, kjer so načrtovane novogradnje, se
določa izgradnja dodatne, ustrezno dimenzionirane meteorne kanalizacije.
Meteorni kanali bodo potekali pretežno v cestnem svetu in bodo vodeni do
obstoječih kanalov. |
(4) Padavinske vode s streh objektov se morajo speljati v ponikovalnice
oziroma v meteorno kanalizacijo preko peskolovov, padavinske vode z
utrjenih površin (parkirišč, manipulacijskih površin) pa v meteorno
kanalizacijo preko lovilcev olj, kadar so ti potrebni, v skladu z
veljavnimi predpisi. |
(5) Pred vtokom obstoječe kanalizacije padavinskih odpadnih vod iz
obravnavanega območja na javni kanalizacijski sistem se bo predvidoma
uredila zapora. Zapora se uredi zaradi zadržanja morebitnih požarnih
odpadnih vod. Način zadrževanja morebitnih požarnih odpadnih vod se
lahko uredi tudi na drug ustrezen način. |
|
14. člen |
|
(oskrba s pitno vodo in hidrantno
omrežje) |
|
(1) Ob in v območju KR L1 poteka obstoječe vodovodno omrežje. Za oskrbo
novogradenj s sanitarno – pitno in požarno vodo bo dograjeno obstoječe
vodovodno omrežje. Napajanje poteka iz javnega vodovodnega omrežja. |
(2) Ob zahodnem območju urejanja poteka javni vodovod premera DN 400 mm.
Le-ta, se ob skrajni zahodni meji območja urejanja, ob morebitni
maksimalni širitvi objekta v FC E1, v tangiranem odseku, prestavi izven
območja objekta. |
(3) Vodovodno in hidrantno omrežje na območju urejanja se po potrebi
prestavi v preostali cestni koridor, če je v območju predvidena širitev
objektov oziroma novogradenj. Vse nove trase vodovodnega omrežja
potekajo v cestnem koridorju notranjih cest. Poteki tras novega vodovoda
oziroma prestavitve so razvidni iz grafičnega dela OPPN. Prav tako to
velja tudi za omrežje tehnološke vode. |
(4) Uporabniki tehnološke vode morajo imeti zaprte sisteme. Napajanje za
potrebe tehnološke vode ostane nespremenjeno in poteka iz reke Save. |
(5) Na vodovodnem omrežju je potrebno, skladno usmeritvam odstavka d
25. člena tega odloka, dograditi hidrantno omrežje (nadzemni hidranti),
ki mora zagotoviti zadostno požarno vodo za načrtovane prostorske
rešitve. |
(6) Novi cevovodi bodo pretežno potekali po dostopnih oziroma cestnih
površinah, tako, da bo omogočen stalen dostop in vzdrževanje cevovodov.
Pri prečkanju vodovoda z drugimi komunalnimi vodi ali prometno
infrastrukturo mora biti vodovod izveden v zaščitnih ceveh. |
|
15. člen |
|
(oskrba s plinom) |
|
(1) Oskrba s plinom se bo izvajala skladno konceptu razvoja programov, z
zahtevami investitorjev in upravljavcev ter pod pogoji, ki jih določi
pristojni nosilec urejanja prostora, vključujoč usmeritve osnovnih in
dopolnilnih smernic Plinovodi d.o.o. št. S18-545/P-MP/RKP z dne 19. 10.
2018 in št. S19-471/P-MP/RKP z dne 19. 9. 2019. |
(2.1) Na območju urejanja se nahaja merilno regulacijska postaja MRP
Sava. Na območju potekajo tudi sledeči plinovodi: prenosni plinovod
P2912, MRP Kranj Labore – MRP Sava, prenosni plinovod N29121, MRP Sava –
MRP Stražišče, Distribucijsko plinovodno omrežje Kranj (1 bar) in
industrijsko distribucijsko plinovodno omrežje, Kranj (1,2 bar), zato je
pri izvajanju načrtovanih posegov potrebno upoštevati zahteve
upravljalca oziroma sistemskega operaterja prenosnega omrežja
zemeljskega plina in zakonsko določene odmike. |
(2.2.) Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina določa
veljavni Energetski zakon in znaša 65 m na vsako stran prenosnega
plinovoda ter 65 m od ograje nadzemnega prenosnega sistema zemeljskega
plina. Varnostne odmike od objektov, naprav in napeljav od prenosnega
sistema zemeljskega plina znotraj varovalnega pasu določata veljavna
Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje
plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v
območjih njihovih varovalnih pasov in Pravilnik o tehničnih pogojih za
graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim
tlakom do vključno 16 barov. |
(2.3.) Pri izvajanju načrtovanih posegov je potrebno upoštevati zahteve
operaterja distribucijskega sistema (ODS) – Tehnične zahteve za graditev
glavnih in notranjih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav.
Potrebno je upoštevati ustrezne odmike in vzporedne poteke v primeru
gradnje novih objektov, ter zahteve za gradnjo nove plinovodne
infrastrukture. |
(3) Za urejanje distribucijskega plinovodnega omrežja se bo na območju
urejanja uredila interna industrijska podzemna distribucijska mreža
načrtovanega delovnega tlaka 4 bar, ki se naveže na obstoječo
industrijsko distribucijsko omrežje s tlakom 1,2 bar. |
Urejanje prenosnega sistema zemeljskega plina na območju OPPN predvideva
prestavitev, rekonstrukcijo in optimizacijo prenosnega sistema
zemeljskega plina. Prestavljeni, rekonstruirani in optimizirani prenosni
sistem zemeljskega plina je razviden iz grafičnega dela OPPN in se
nahaja načeloma v območjih funkcionalnih celot FC IP1, FC IP 2 in FC IP
3. |
(4) Za konkretizacijo načrtovanih posegov se skladno izdelani idejni
rešitvi in usmeritvam pristojnega nosilca urejanja prostora določa
prostorske in tehnične rešitve, ki so določene v nadaljevanju. |
(4.1.) Na širšem območju se pojavlja več merilno-regulacijskih postaj
(MRP) in objektov, in sicer: |
a) MRP Kranj Labore (pokriva desni breg Save vse do in vključno s Škofjo
Loko), |
b) Instalacija Labore, |
c) MRP Sava (za potrebe industrijskega obrata Goodyear Dunlop Sava Tires
d.o.o.) in |
d) MRP Stražišče (za potrebe distribucije ZP na območju Stražišča in vse
do Žabnice). |
(4.2.) Na širšem obravnavanem območju se pojavlja več vrst plinovodov,
in sicer: |
a) Prenosni plinovod, jeklo DN200, 50 bar (P2912, MRP Kranj Labore – MRP
Sava), |
b) Prenosni plinovod, jeklo DN100, 3 bar (P2911A, MRP Kranj Labore –
Iskra Telekom), |
c) Prenosni plinovod, jeklo DN100, 50 bar (P291, MRP Kranj Labore – MRP
Škofja Loka), |
d) Prenosni plinovod, jeklo DN100, 10 bar (N29121, MRP Sava – MRP
Stražišče), |
e) Prenosni plinovod, jeklo DN250, 1,2 bar (N29121/1, izhodni iz MRP
Sava za Goodyear Dunlop Sava Tires), |
f) Distribucijsko plinovodno omrežje Kranj (Domplan d.d.), 1 bar (MRP
Stražišče) in |
g) Industrijsko distribucijsko plinovodno omrežje (Goodyear Dunlop Sava
Tires d.o.o.), 1,2 bar (MRP Sava). |
(4.3.) Glede na potrebe uporabnikov in potrebne sistemske rešitve se
določa naslednje ukrepe z merili in pogoji v nadaljevanju. |
(4.3.1.) MRP Kranj Labore |
Določa se širitev že obstoječe instalacije na parceli št. 1221/9 k.o.
2131 – Stražišče za MRP Kranj Labore proti cesti R1 201 1108 Kranj
(Primskovo–Labore), v velikosti cca 300 m2 na parcelo
št. 1221/13 k.o. 2131 – Stražišče. Prostor širitve je namenjen za
oddajno čistilno postajo (OČP) za novi prenosni plinovod MRP Kranj
Labore – Instalacija Labore. |
(4.3.2.) Prestavitev MRP Sava |
Obstoječo MRP Sava se prestavi, predvidena lokacija nove MRP Sava je na
parceli št. 312/1 in 313/1 obe k.o. 2131 – Stražišče, predvidena je
parcela v okvirni velikost cca 20x35 m. Za predmetno MRP se predvidi
dostop oziroma dovozno pot. Predvideni so štirje izhodni plinovodi. |
(4.3.3.) Nova MRP Stražišče (Plinovodi d.o.o.) |
V
neposredni bližini obstoječe MRP Stražišče (Domplan d.d.) se določi novo
MRP Stražišče (Plinovodi d.o.o.) z namenom uskladitve zakonodajnih
okvirjev iz veljavne zakonodaje in možnosti razvoja distribucijskega
sistema. Predvidena lokacija MRP Stražišče (Plinovodi d.o.o.) je na
parceli št. 294/7 in 294/1 obe k.o. 2131 – Stražišče, predvidena je
parcela velikosti cca 10x15 m. Za predmetno MRP se predvidi dostop
oziroma dovozno pot s Škofjeloške ceste (LC 183011) po parcelah
št. 294/7, 294/1, 292/1, 292/3, 1237/5, vse k.o. 2131 – Stražišče
oziroma v širini cca 4 m. Predviden je en izhodni plinovod. |
(4.3.4.) Obstoječa instalacija Labore |
Določi se razširitev obstoječe inštalacije Labore za potrebe delovanja
inštalacije pri predmetni rekonstrukciji/optimizaciji prenosnih
plinovodov na območju. Predvidena je širitev v smeri proti cesti R1 201
1109 Kranj–Škofja Loka na parcelo št. 420/3 k.o. 2131 – Stražišče ter na
nasprotno stran proti njivam na parceli št. 420/3 in 419/1 obe k.o. 2131
– Stražišče. Predvidena širitev obsega cca 650 m2. Do
obstoječe instalacije Labore se dostopa preko javnega dobra s parcele
št. 1243/3 k.o. 2131 – Stražišče. |
(4.3.5.) Nova instalacija Labore |
Določi se novo lokacijo za instalacijo Labore, lokacija je predvidena na
parceli št. 487/2 k.o. 2131 – Stražišče, predvidena je parcela v
velikosti cca 700 m2. Instalacija je locirana na razcepu
koridorjev plinovodov za MRP Sava in MRP Škofja Loka, instalacija bi
služila za oddajno čistilno postajo (OČP), sprejemno čistilno postajo
(SČP), razcepno mesto za plinovoda proti MRP Sava oziroma proti MRP
Škofja Loka ter prostorom za postavitev nove MRP Iskra. Za predmetno
instalacijo se predvidi dostop iz javnega dobra s parcele št. 1238/3
k.o. 2131 – Stražišče preko parcel 487/2, 488, 489/2, vse k.o. 2131 –
Stražišče oziroma v širini cca 4 m. |
(4.3.6.) Rekonstrukcija/optimizacija trase prenosnih plinovodov na
odseku MRP Kranj Labore – Instalacija Labore |
Na
relaciji MRP Kranj Labore – Instalacija Labore se določa nov prenosni
plinovod, tlak do vključno 50 bar, dimenzije do vključno DN250, L = cca
930 m, ki bo lahko nadomestil obstoječe vzporedne prenosne plinovode
P291 (Škofja Loka), P2912 (za MRP Savo) in P2911A (za Iskra Telekom).
Novi predvideni plinovod poteka v približnem okviru trase obstoječih
prenosnih plinovodov na predmetni relaciji. |
(4.3.7.) Prenosni plinovod za novo MRP Sava |
V
inštalaciji Labore, do koder je predviden novi skupni prenosni plinovod
za MRP Sava, MRP Škofja Loka in MRP Iskra Telekom, se odcepi novi
prenosni plinovod za MRP Sava, tlak do vključno 50 bar, dimenzije do
vključno DN250, L = cca 1020 m. |
(4.3.8.) Plinovoda za Goodyear Dunlop Sava Tires d.o.o. |
Iz
nove MRP Sava se za potrebe podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires d.o.o.
določa plinovod, tlak do vključno 50 bar, dimenzije do vključno DN250, L
= cca 120 m do energetskega objekta. |
Iz
nove MRP Sava se določi tudi plinovod, tlak do vključno 4 bar, L = cca
235 m za navezavo obstoječega omrežja podjetja Goodyear Dunlop Sava
Tires d.o.o., priklop na obstoječe omrežje se predvidi v okolici
obstoječe MRP Sava. |
(4.3.9.) Plinovod za novo MRP Stražišče (Plinovodi d.o.o.) |
Iz
nove MRP Sava do nove predvidene MRP Stražišče (Plinovodi d.o.o.) se
določi prenosni ali distribucijski plinovod, tlak do vključno 50 bar,
dimenzije do vključno DN250, L = cca 310 m. |
(4.3.10.) Prenosni plinovod za Iskra Telekom |
Iz
nove MRP Sava do nove predvidene MRP Iskra Telekom se določi prenosni
plinovod, tlak do vključno 50 bar, dimenzije do vključno DN250, L = cca
1315 m. Vod bi nadomestil obstoječi prenosni plinovod P2911A (MRP Kranj
Labore – Iskra Telekom). |
(4.3.11.) Novi distribucijski plinovodi na območju OPPN – KRL1 |
Znotraj območja OPPN – KRL1 se ob ostali komunalni infrastrukturi določi
tudi distribucijski plinovod, tlak do vključno 4 bar. Plinovod poteka v
koridorjih prometne in ostale komunalne infrastrukture, kot izhaja iz
grafičnega dela OPPN. |
Izključno pravico do priključevanja novih uporabnikov ima operater
distribucijskega plinovoda, razen na območju zaprtega distribucijskega
sistema SAVA Labore, kjer ima izključno pravico do priključevanja novih
uporabnikov operater zaprtega distribucijskega omrežja, Goodyear Dunlop
Sava Tires d.o.o.. Morebitni posegi v območju obstoječega
distribucijskega plinovoda so lahko izvedeni na podlagi pozitivno
izdanega soglasja s strani distributerja. Posegi morajo biti nadzorovani
s strani upravljalca. V primeru novogradnje oziroma prestavitev
prenosnih plinovodov za oskrbo distribucijskih merilno reducirnih postaj
je potrebno zagotoviti nadomestno oskrbo z zemeljskim plinom. Stroški
prestavitev, nadzora in nadomestne oskrbe bremenijo investitorja. |
(5) Znotraj območja urejanja je predvidena ureditev plinovodnega omrežja
plinskega dušika in postaje za dušik, kjer bi bila kompresorska postaja
(predvidoma 32 bar) ter tudi lastna postaja s tekočim dušikom, ki bi
služila za rezervo v izrednih razmerah. Direktna cevna povezava je
predvidena s kisikarno na Trati v Škofji Loki. |
|
16. člen |
|
(oskrba z električno energijo) |
|
(1) Neposredno ob območju poteka zračni daljnovod, ki ga je potrebno pri
načrtovanju upoštevati. SN vod poteka iz vira RTP 110/20 kV Labore in
služi napajanju industrijskega območja Labore. |
(2) Na skrajnem jugu območja urejanja se nahaja zračni daljnovod DV
2x110 kV D1125-D1126 Labore. Predvideni posegi ne vplivajo na ta
daljnovod, vendar je pri načrtovanih posegih potrebno upoštevati
zakonski odmik 15 m na vsako stran trase. Opcijsko se določa, da se
navedeni daljnovod v bližnji prihodnosti lahko izvede v zemeljski
elektroenergetski kanalizaciji. |
(3) Novogradnje v območju KR L1 se bodo z elektriko napajale preko
obstoječih transformatorskih postaj, ki se že nahajajo na območju
urejanja. Možna je postavitev novih transformatorskih postaj ustrezne
moči. Obstoječe transformatorske postaje se po potrebi razširi. |
(4) Razvod omrežja električne energije se izvede na območju dopustnih
površin v kabelski kanalizaciji. Trase novih in obstoječih električnih
kablovodov so določene v načrtovanih notranjih cestnih povezavah na
območju urejanja. V primerih, ko obstoječe trase niso usklajene s
širitvijo objektov in potekajo v območju širitve objektov, se jih
prestavi v razpoložljiv cestni koridor. Poteki tras elektroenergetskega
omrežja oziroma prestavitve so razvidne iz grafičnega dela OPPN. |
(5) Območje bo dodatno opremljeno tudi z omrežjem interne razsvetljave.
Predvideno je omrežje razsvetljave ob notranjih prometnicah in
parkiriščih tovornih in osebnih vozil. Svetilke razsvetljave morajo biti
postavljene tako, da ne bodo predstavljale ovire. Priporoča se, da se
dopolnitev obstoječe in izgradnja dodatne razsvetljave izvede enotno za
celotno območje KR L1 z enotno visokimi kandelabri tipske oblike.
Prižigališče javne razsvetljave je v omarici ob obstoječi
transformatorski postaji. Posebno pozornost je potrebno nameniti
oblikovanju oziroma izboru tipa svetilke, ki mora upoštevati obstoječe
oblikovno kvalitetne rešitve v območju. Predvidene so svetilke z ravnim
steklom, na kandelabrih višine 8 m ali druge ustrezne višine. Pri izboru
svetilk na območju, ki meji na območje obstoječih kmetijskih zemljišč na
zahodu, naj se pri izboru upošteva zahteva po čim manjšem svetlobnem
onesnaževanju. |
(6) Za ustrezno osvetlitev novonačrtovanih prometnic na območju je
potrebno zagotoviti ustrezen nivo razsvetljave skladno namenu
prometnice. Posege v varovalnem pasu državne ceste oziroma posege, ki
imajo vpliv na državno cesto je potrebno izvajati v skladu z Zakonom o
javnih cestah. Vse rešitve je treba konkretno preveriti, obdelati in
utemeljiti, predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste in
pridobiti pogoje in soglasje upravljavca državne ceste. |
|
17. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje
zvez) |
|
(1) Za obstoječe uporabnike je že urejeno ustrezno telekomunikacijsko
omrežje, za nove se zemeljski razvod telekomunikacijskega omrežja do
vseh uporabnikov v območju urejanja ustrezno dopolni (dogradi), iz
obstoječega TK omrežja; dopušča se možnost zemeljskega razvoda TK
omrežja. |
(2) Na območju urejanja se določa izvedba omrežja z optičnimi kabli, ki
bodo uvlečeni v kabelsko kanalizacijo, ki bo potekala v koridorju z
ostalimi komunalnimi vodi po notranjih cestnih površinah. |
(3) Pri določanju lege stavb od TK omrežja je potrebno upoštevati
predpisane odmike oziroma zaščitne ukrepe. Za vključitev novih objektov
na TK omrežje je predhodno potrebno pridobiti soglasje upravljavca. |
|
18. člen |
|
(ravnanje z odpadki in njihovo
odlaganje) |
|
(1) Komunalne odpadke se odvaža na komunalno deponijo. Javna higiena se
zagotavlja z zabojniki za odpadke, ki so postavljeni znotraj posameznih
gradbenih parcel in so v času odvažanja odpadkov dostopni vozilu
pooblaščene organizacije, v oddaljenosti 1,0 m od ceste. Glede na
specifiko dejavnosti je odvoz možno urediti tudi drugače, a vselej
skladno s področnimi predpisi. Na območju transporta zabojnikov je
potrebno cestne robnike pogrezniti. |
(2) Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih
komunalnih odpadkov in urejeno na način, kot ga predpisujejo veljavna
zakonodaja in področni predpisi o posameznih nevarnih snoveh. |
|
V. ZASNOVA USMERITEV ZA VAROVANJE
OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE TER KULTURNE DEDIŠČINE |
|
19. člen |
|
(ukrepi za zaščito tal) |
|
(1) Obstoječa dejavnost na lokaciji KR L1 Kranj Labore ima ustrezno
zagotovljene ukrepe za zaščito tal. Za novonačrtovane prostorske rešitve
pa so v nadaljevanju podane zasnove usmeritev tako za zaščito tal kot
ravnanje s plodno zemljo v delih, kjer se posega na kmetijske površine.
Parkirišča in manipulativne površine ter cestne površine je potrebno
izvesti vodotesno tako, da ni možen iztok v podtalje. Kanalizacija in
priključki na kanalizacijski kolektor, lovilci olj in maščob morajo biti
izvedeni vodotesno. |
(2) Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi morajo biti dela izvedena
na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v
kanalizacijo. |
(3) V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem
ima investitor pravico razpolaganja. Pri ravnanju v času gradnje je
treba upoštevati določila v zvezi z obveznostmi v času gradnje ter
predpise s področja varovanja okolja. Z rodovitno plastjo tal (kar velja
za območje funkcionalnega sklopa E, prometnico ob njem in funkcionalnega
sklopa IP), ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po
izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst se mora odstraniti in
deponirati tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Preprečiti je
treba mešanje mrtvice in živice. |
(4) Med gradnjo mora izvajalec organizirati ukrepe za primer razlitja
nevarnih tekočin. V primeru razlitja nevarnih tekočin mora izvajalec
onesnaženi material izkopati in ga oddati v predelavo kot nevaren
odpadek, razen če ne izvede analize, s katero bi organizacija,
pooblaščena s strani ministrstva pristojnega za okolje ugotovila, da ne
gre za nevaren odpadek. |
(5) Pri načrtovanem posegu na kmetijska zemljišča, ki je posledica
prestavitve prenosnega plinovoda ter nujnih s tem povezanih modifikacij
tras GJI in prometnic, je treba upoštevati naslednje pogoje: |
a) predvideti in upoštevati primanjkljaje in viške materialov ter
deponije načrtovati v sklopu predlaganega posega tako, da ne bodo
posegale na kmetijska zemljišča in da se proizvodni potencial kmetijskih
zemljišč ne bo poslabšal (ustrezno ravnanje z rodovitno zemljo); |
b) časovna dinamika gradnje mora biti prilagojena na način, da v
najmanjši možni meri ovira kmetijsko proizvodnjo; |
c) med in po gradnji je treba zagotoviti nemoten dostop do kmetijskih
zemljišč; |
d) v
primeru, da bodo kmetovalci zaradi oviranja kmetijske proizvodnje v času
gradnje utrpeli ekonomsko izgubo, je treba to nadomestiti; |
e) preprečiti kakršnokoli onesnaženje kmetijskih zemljišč ob gradnji in
po gradnji ter ob eventualni nesreči zagotoviti takojšnje ukrepanje; |
f) treba je zagotoviti spremljanje potencialnega negativnega vpliva
plinovodnega omrežja na tla oziroma kmetijska zemljišča in rastline; |
g) po končanem posegu je treba kmetijska zemljišča vrniti v prvotno
stanje; |
h) v
času gradnje se dela omejijo na čim manjšo površino in izvajajo tako, da
se ne posega na sosednja zemljišča in da se jih ne poškoduje. Izvajajo
se vsi potrebni ukrepi za preprečitev izlitja nevarnih snovi na
kmetijska zemljišča; |
i) kmetijska zemljišča, na katera se posega le med gradnjo, se po
končani gradnji vrnejo v prvotno stanje ali, če to ni mogoče, se
lastnikom plača nadomestilo, v skladu s splošnimi pravili obligacijskega
prava, in |
j) v
primeru razgradnje plinovoda je treba sanirati predmetna zemljišča in
jih postopoma vrniti v kmetijsko rabo. |
|
20. člen |
|
(ukrepi za zaščito voda in podtalnice) |
|
Zagotoviti je potrebno ustrezno odvajanje odpadnih in padavinskih voda v
skladu s predvidenimi ukrepi iz 13. in 18. člena predhodnega poglavja
IV. tega odloka. |
|
21. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Območje urejanja s tem prostorskim aktom je obkroženo z obstoječimi
stavbnimi zemljišči, intenzivno pozidano s severa in vzhoda, na jugu pa
zaključeno z regionalno cesto I. reda R1 – 210. Na zahodu so površine,
ki so skladno določilom izvedbenega prostorskega načrta mestne občine
namenjene večinoma industrijski proizvodnji (enoti urejanja prostora z
oznakami KR L2 in KR L7) ter novi prometnici, ki smiselno zaključuje
njen razvoj v smeri proti zahodu. |
(2) Enota urejanja prostora z oznako KR L1 Kranj Labore, del prometnice
in prav tako tudi potek prestavitve prenosnega plinovoda, ki se sočasno
ureja s tem aktom, tako neposrednega stika z naravnimi vrednotami nima,
ohranjanje narave pa se zagotavlja z upoštevanjem ostalih določil in
usmeritev tega akta, ki se nanašajo na varstvo tal, zraka in varstva
pred hrupom. |
|
22. člen |
|
(varovanje kulturne dediščine) |
|
(1) V območju obravnave se nahajata enota profane stavbne dediščine –
Gostilna Gaštej z EŠD 16455 (funkcionalna enota Fe F 2/1) in enota
memorialne dediščine – Spomenik padlim delavcem tovarne SAVA z EŠD 21454
(funkcionalna enota Fe B2/5). |
Severozahodni del območja se nahaja neposredno ob vplivnem območju
župnijske cerkve Sv. Martina, zato je potrebno ob Medetovi ulici, ki se
nahaja v osi cerkve, prometnico, kjer je to možno, opremiti z
obojestranskim drevoredom in ustrezno parterno hortikulturno ureditvijo. |
(2) Za enoto memorialne dediščine – Spomenik padlim delavcem tovarne
SAVA z EŠD 21454 je določeno funkcionalno zemljišče (Fe B2/5), za
katerega se izdela načrt krajinske arhitekture. Območje spomenika je
opredeljeno kot zelena površina. |
(3) Načrtovanje funkcionalnega sklopa F1 se načrtuje na način, da se
ohrani in skladno z varstvenim režimom varuje stavbna dediščina Gostilna
Gaštej z EŠD 16455 v funkcionalnem sklopu F2 in njena prostorska
vpetost, še posebno v njenem vplivnem območju. Objektu se zagotovi
ustrezno rabo, ki zagotavlja celostno ohranjanje dediščine (oživljanje)
in spodbuja njen družbeni pomen (vrednost, ki jo ima dediščina za
skupnost in posameznika zaradi svojega vsestranskega potenciala, se
zagotavlja s funkcijo poslovno gostinske dejavnosti z zadostnimi
funkcionalnimi površinami, ki omogočajo kvalitetno prezentacijo). Pred
pričetkom del je potrebno narediti natančen posnetek stanja objekta
Gaštej, evidentirati poškodbe in sanirati. Priporoča se, da se, v
kolikor je to mogoče, bližnja gospodarska poslopja ne ruši, v primeru
rušitve pa območje uredi, upoštevajoč etapnost, skladno grafičnim
načrtom grafičnega dela OPPN. |
(4) Zaradi bližine enote stavbne dediščine Kranj – Cerkev sv. Martina v
Stražišču z EŠD 1925, se v območju funkcionalne enote z oznako Fe F 1/1,
višinske gabarite na SZ delu območja določi na način, da se ohrani
prostorski kontekst cerkve Sv. Martina v Stražišču, zato naj v območju
tangirane funkcionalne celote ne presegajo višinskih gabaritov
obstoječih objektov (maksimalno 8,5 m nad koto Škofjeloške ceste (LC 183
011) v končnem prečnem preseku, kar je prikazano v grafičnem delu). |
(5) Pri realizaciji načrtovanih prostorskih rešitev je potrebno
pozornost nameniti upoštevanju krajinskih rešitev z obvezno zasaditvijo
visokorasle drevesne vegetacije na robnih delih območja, kot je to
prikazano na grafiki zazidalne situacije. |
(6) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni
arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke
stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost
poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo
odločbe določi za arheološko najdišče. |
(7) Z vidika varstva kulturne dediščine se za posege v funkcionalnih
celotah FC E1, FC I3,FC I7, FC IP1, FC IP2 (zaradi EŠD 29865) in FC F1,
FC F2, FC I4 (preveritev vpliva na EŠD 1925 in EŠD 16455) FC B2
(preveritev vpliva na EŠD 21454) določa obveznost pridobitve
kulturnovarstvenih pogojev in soglasij. |
(8) Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki
gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Kranj vsaj 10 dni pred pričetkom
zemeljskih del ter na območjih JZ dela OPPN, kjer bi ta posegal na
območje EŠD 29865 Kranj – Arheološko območje Stražiško polje in EŠD 683
– Kulturna krajina Bitnje, pred načrtovanimi posegi pridobi
kulturnovarstveno soglasje, s katerim se dovolita raziskava in
odstranitev arheološke ostaline. |
|
23. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Ker prostorski akt obravnava območje proizvodnih dejavnosti, je
varstvu pred hrupom potrebno posvetiti posebno pozornost. |
Obravnavano območje bo po končni izgradnji stavb sodilo v območje IV.
stopnje varstva pred hrupom, a so dejavnosti območja pretežno
strukturirane tako, da ne prihaja do neposrednega stika med proizvodnim
delom ter stanovanjskimi območji v neposredni bližini (npr. ustrezna
ureditev ob Medetovi ulici, ustrezna protihrupna zaščita objektov na
vzhodnem delu ipd.). |
(2) Za območje EUP KR L10 se s tem aktom priporoča, da se pri naslednjih
spremembah in dopolnitvah OPN spremeni stopnjo varstva pred hrupom za ta
območje iz II. v III. stopnjo varstva pred hrupom, saj gre za območje,
ki že sedaj ne dosega pogojev za II. območje varstva pred hrupom.
Stanovanjske površine so z vseh strani obdane z območji IV. stopnje
varstva pred hrupom glede na namensko rabo (in tudi obstoječe vire
hrupa). |
(3) Na vzhodni strani območja OPPN, na stiku s stanovanjskim območjem KR
L6, se po potrebi lahko na parcelno mejo postavi protihrupna ograja z
namenom znižanja obremenjenosti s hrupom pri najbližjih stanovanjskih
objektih. Protihrupna ograja se postavi v primeru, da bodo presežene
mejne vrednosti za III. območje varstva pred hrupom in jih upravljalec
hrupa ne bo mogel znižati z drugačnimi ukrepi (npr. protihrupna zaščita
na samem viru hrupa). |
(4) Območje je zaradi obstoječe robne prometne ureditve obkroženo s
prometnicami in parternimi zelenimi ureditvami na jugu, zahodu in
jugovzhodu in je v prostor umeščeno tako, da z načrtovanimi prostorskimi
ureditvami ne povzroča novih čezmernih obremenitev delovnega in
bivalnega okolja. V precejšnjih robnih delih je ob območju urejanja
načrtovan pas drevesne bariere, ki vizualno in protihrupno varuje
načrtovane gradnje v območju, hkrati pa so v tem delu opredeljeni tudi
programi in stavbe, ki s svojo pojavnostjo ustvarjajo tamponsko cono
varstva pred hrupom (npr. zaprti objekti skladišč, garažne hiše in
poslovne stavbe ipd.). |
(5) Zajemi in izpusti prezračevalnih sistemov naj bodo orientirani stran
od stanovanjskih objektov. |
(6) Dela je potrebno opravljati z delovnimi napravami in gradbenimi
stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih
strojev. |
(7) Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje
gradbišča morajo biti izbrane tako, da obremenitev s hrupom zaradi
gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo presegala mejnih
vrednosti za vir hrupa pri bližjih stanovanjskih stavbah, konkretno v
območjih urejanja prostora z oznakami KR L6, KR L10 in KR L11. |
|
24. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
Določa se, da je med gradnjo in obratovanjem izvajalec dolžan upoštevati
naslednje ukrepe za varstvo zraka: |
a) zakonsko regulativo v zvezi z emisijskimi normami glede na dejavnosti
v območju in pri gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih; |
b) preprečevanje prašenja v času obratovanja naprav in izvajanja posegov
v območju, npr. ob izvajanju osnovnih dejavnosti, ob nasutju gramoza ali
izkopu in prelaganju odpadkov – pri slednjem ukrep zahteva redno
vlaženje ob suhem in vetrovnem vremenu; |
c) sprotno kultiviranje območij večjih posegov, kar velja za zahodni del
območja; |
d) določbe predpisa, ki ureja preprečevanje in zmanjševanje emisije
delcev iz gradbišč in dejavnosti v območju. |
|
VI. ZASNOVA USMERITEV ZA OBRAMBO TER
VARSTVO PRED NARAVNIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
25. člen |
|
(rešitve in ukrepi za obrambo, varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom) |
|
(1) Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč v
območju z oznako KR L1 Kranj Labore so zagotovljene ustrezne
evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine,
intervencijske poti in površine. Zagotovljeni bodo morali biti tudi
zadostni odmiki med objekti za preprečitev prenosa požara oziroma
zagotovljeni ustrezni drugi ukrepi (požarna ločitev). Na vodovodnem
omrežju bo zaradi zagotovitve zadostne količine požarne vode dograjeno
hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti. Pri vseh posegih je potrebno
upoštevati pogoje za: |
a) varen umik ljudi, in v kolikor je to mogoče, tudi premoženja; |
b) potrebne odmike med objekti v skladu z veljavnimi predpisi ali
potrebno protipožarno ločitev; |
c) prometne in delovne površine za intervencijska vozila; |
d) vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, zagotovitev hidrantnega
omrežja v skladu s predpisi; |
e) zagotovitev površin za potrebe evakuacije, ter nenazadnje, kar je za
to lokacijo še posebej pomembno; |
f) pri pripravi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati predpise
s področja požarne varnosti; |
g) smiselno zagotavljanje ukrepov zaradi požarne ogroženosti okolja, za
to mora v nadaljnjih postopkih izdelave projektne dokumentacije
projektant: |
– opredeliti morebitne ukrepe zaradi požarne ogroženosti okolja; |
– opredeliti dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povprečno
možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in
tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem območju, ki bodo
namenjeni proizvodnji, skladiščenju, poslovni in storitveni dejavnosti
ter možnosti širjenja požara na sosednja območja ter požarna tveganja
zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja; |
– opredeliti ukrepe za izpolnitev zahtev varstva pred požarom. |
(2) Pri pripravi nadaljnje projektne dokumentacije bo potrebno
upoštevati projektni pospešek tal (potresna varnost), ki po podatkih
pristojne agencije znaša 0,200 g. |
(3) Za učinkovito zagotavljanje ukrepov varstva pred požarom je potrebno
te načrtovati in izvajati sistemsko, zato se določajo ukrepi zaradi
ogroženosti okolja, ukrepi zaradi požarno nevarnih snovi, opredeli
intervencijske poti za gasilce, ukrepi za eliminacijo širjenja požara na
sosednje objekte in opredeli sistem požarne vode za gašenje. Upoštevati
je Smernice požarne varnosti za OPPN KR L1 Kranj Labore, ki jih je
izdelalo podjetje FOJKARFIRE, požarni inženiring d.o.o., pod
št. projekta 29/2019 v juliju 2019 z dopolnitvijo. |
a)
ukrepi zaradi ogroženosti okolja: |
a1)
Pri izdelavi načrta požarne varnosti za posamezni objekt je treba
načrtovati ustrezne ukrepe za omejevanje vpliva na okolje v primeru
požara. Posebno pozornost je nameniti odpadni požarni vodi pri gašenju
požara, kar mora biti urejeno skladno s predpisi. Preprečiti je treba
iztek požarne vode v podtalnico ali pa v kanalski sistem odvajanja
komunalne odpadne in padavinske (meteorne) vode. |
a2)
Parkirišča in manipulativne površine ter cestne površine je potrebno
izvesti vodotesno tako, da ni možen iztok v podtalje. Kanalizacija in
priključki na kanalizacijski kolektor, lovilci olj in maščob morajo biti
izvedeni vodotesno. |
a3)
V primeru požara mora biti predviden sistem lovljenja požarne vode, ki
je lahko izveden lokalno za posamezni objekt ali pa kot zapiranje
celotnega kanalskega sistema odvajanja komunalne odpadne in padavinske
(meteorne) vode. Preprečiti je treba tudi iztek požarne vode preko
ponikovalnic. Konkretizacija ukrepov za lovljenje in odvajanje požarne
vode, ki bi nastala pri gašenju posameznega objekta, se določi v Načrtu
požarne varnosti. |
a4)
Po požaru se mora onesnažena požarna voda oddati v predelavo kot nevaren
odpadek, razen če se ne izvede analize, s katero bi organizacija,
pooblaščena s strani ministrstva pristojnega za okolje ugotovila, da ne
gre za nevaren odpadek. |
b)
ukrepi vezani na požarno varnost zaradi požarno nevarnih snovi: |
b1)
Pri izdelavi načrta požarne varnosti za objekt je treba načrtovati
ustrezne ukrepe v primeru prisotnosti požarno nevarnih snovi. Posebno
pozornost je nameniti vnetljivim in eksplozivnim snovem. Ukrepe požarne
varnosti je treba načrtovati glede na vrsto in količino požarno nevarnih
snovi v skladu z veljavnimi predpisi. Upoštevati je Pravilnik o
protieksplozijski zaščiti. Pri skladiščenju nevarnih kemikalij je treba
upoštevati Pravilnik o tehničnih in organizacijskih ukrepih za
skladiščenje nevarnih kemikalij. |
c)
gasilske intervencije: |
c1)
Zasnova intervencijskih poti mora biti v skladu smernico SZVP206:
Površine za gasilce ob stavbah in Slovensko tehnično smernico za požarno
varnost TSG-1-001:2010. Smernico SZVP 206 uporablja poklicna gasilska
enota GRS Kranj in poklicni gasilci s stalnim sedežem na lokaciji
objekta. |
c2)
Načrtovati je treba ustrezne površine za gasilce ob stavbah. Površine za
gasilce ob stavbah so površine za intervencijski dostop gasilcev in
gasilskih vozil od cest do stavb na gradbenih parcelah. Med površine za
gasilce ob stavbah spadajo: |
a) dostopne poti za gasilce, |
b) dovozne poti za gasilska vozila, |
c) delovne površine za gasilska vozila in |
d) postavitvene površine za gasilska vozila. |
c3)
Najmanjša dovoljena svetla širina prehoda skozi stavbo ali ograjo na
dostopni poti za gasilce je 1,2 m, najmanjša višina pa 2,1 m. Najmanjša
svetla širina vrat ali podobne zožitve dostopne poti za gasilce je 0,9
m, najmanjša svetla višina pa 2,0 m. |
c4)
Dovozne poti morajo biti utrjene za gasilska vozila z maso do 18,0 t
oziroma za 10 t osnega pritiska. Ustrezno nosilne morajo biti tudi
gradbene konstrukcije (npr. konstrukcije kletnih etaž), po katerih so
speljane te poti. |
c5)
Določajo se delovne površine za gasilska vozila, ki morajo biti utrjene
površine ob stavbah, ki so povezane s cestami neposredno ali preko
dovoznih poti za gasilska vozila. Namenjene so gasilskim vozilom,
razlaganju in pripravi opreme za reševanje in gašenje. Delovne površine
za gasilska vozila so lahko hkrati tudi postavitvene površine, če
izpolnjujejo zahteve za postavitvene površine. |
Delovne površine morajo biti široke najmanj 6 m in dolge najmanj 11 m.
Utrjene morajo biti tako kot dovozne poti. |
c6)
S tem aktom in smernicami so določena tudi merila za postavitvene
površine za gasilska vozila, ki predstavljajo nepokrite delovne površine
na nivoju terena. Namenjene so postavitvi gasilskih vozil, ki so
opremljena z lestvijo ali dvižno ploščadjo za gašenje in reševanje. |
Postavitvena površina mora prevzeti obtežbo gasilskega vozila za gašenje
in reševanje z višine z maso 18 t oziroma maksimalno silo podporne noge
tega vozila. Zato mora postavitvena površina prenesti: |
a) enakomerno obtežbo 800 kN/m², če pod njo ni kleti, |
b) tlačno silo 144 kN na podporno ploskev s površino 0,18 m², če je pod
njo klet. |
Če
je postavitvena površina vzporedna s stavbo, mora biti od stavbe
oddaljena najmanj 3 m. Pri stavbah z višino do 18 m sme biti
postavitvena površina od stavbe oddaljena največ 9 m, pri stavbah,
višjih kot 18 m, pa do 6 m. |
Postavitvene površine morajo biti, enako kot delovne površine, široke
najmanj 6 m in dolge najmanj 11 m. Utrjene morajo biti tako kot dovozne
poti. |
c7)
S tem odlokom in smernicami predlagane intervencijske površine
prikazujejo koncept izvedbe in se lahko prilagajajo – premikajo glede na
dejansko izvedene gabarite načrtovanih objektov. |
c8)
Izhodišča za načrtovanje lokacij delovnih površin so: |
a) pri stavbi z več kot 5000 m2 BTP stavbe, ali če je obseg
zazidane površine stavbe večji kot 150 m, je potrebno zagotoviti dve
delovni površini. |
b) delovna površina je lahko od intervencijskega vhoda v stavbo
oddaljena največ 40 m. |
c) ista delovna površina se lahko uporabi za dve ali več stavb, s tem da
se upošteva oddaljenost delovne površine od intervencijskega vhoda. |
d)
požarna voda za gašenje: |
d1)
Pri pripravi projektne dokumentacije za posamezne objekte v območju je
potrebno načrtovati vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, ki se
določa glede na velikost požarnih sektorjev, požarno obremenitev in
koncept požarne varnosti. Zahteve za količino vode za gašenje so manjše,
v kolikor so objekti zaščiteni s sprinklerskim sistemom. |
d2)
Zunanji hidranti (ZH) morajo biti nameščeni tako, da je mogoče požar na
požarno manj zahtevnih objektih gasiti iz najmanj enega, na požarno
zahtevnih objektih pa iz najmanj dveh hidrantov. Razdalja med zunanjim
hidrantom in zidom objekta mora biti najmanj 5 m in največ 80 m, med
hidranti pa 80 m. V grafičnih prilogah so prikazane lokacije razmestitve
obstoječih zunanjih hidrantov. |
d3)
Notranje hidrantno omrežje (NH) se predvidi glede na koncept požarne
varnosti za objekt, ki je predmet kasnejše projektne faze. V kolikor se
bo projektant požarne varnosti odločil za NH omrežje, mora le-ta
zagotavljati ustrezen pretok glede na namembnost objekta, pri tlaku 2,5
bar na ročniku. Pri izračunu se predpostavi hkratna uporaba dveh NH, pri
visokih stavbah pa hkratna uporaba treh NH. |
e)
Načelne usmeritve intervencijskih površin so prikazane v grafičnem delu. |
|
VII. ETAPNOSTI IZVEDBE PROSTORSKE
UREDITVE Z USMERITVAMI ZA IZVAJANJE OPPN |
|
26. člen |
|
(etapnost izvedbe) |
|
(1) Območje KR L1 Kranj Labore je glede na dolgoletno dejavnost v večji
meri realizirano, načrtuje pa se tudi nekaj novih posegov novogradenj,
prenov ali dozidav. Realizacija kompleksnih posegov, kot so načrtovani s
tem prostorskim aktom, bo zato izvajana v več etapah, ki so, razen
ukrepov za zagotovitev ustrezne prometne in ostale komunalne javne
infrastrukture, medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka
funkcionalna enota predstavlja svojo etapo, možna je izvedba le dela
etape, ki predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake etape oziroma, v
kolikor je to za koncept urejanja nujno tudi predhodno, je treba izvesti
ukrepe, ki so vezani na varstvo okolja, varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami in varstvo pred požarom, pripadajočo cestno in ostalo
infrastrukturo in naprave v zadostnih kapacitetah ter določiti gradbene
parcele. Pri izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe
za varstvo bivalnega in delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape
se opredeli v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Ustrezno urejeni (tangirani) cestni priključki oziroma križišča z
državno cesto so pogoj za gradnjo in obratovanje objektov na
obravnavanem območju prostorskega akta; možna je fazna izvedba glede na
potrebe. V primeru, da izvedba končne ureditve državne ceste na širšem
tangiranem območju (z vsemi cestnimi priključki oziroma križišči idr.)
časovno ne bo sovpadala z gradnjami na območju OPPN, je možna fazna
izvedba na način, da se po predhodni zahtevi upravljavca državne ceste
preveri in po potrebi uredi samo posamezen cestni priključek oziroma
križišče, ki bo služilo dostopu do posameznega območja oziroma gradnje. |
(2) Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma
predhodnih etapah izgradnje poslovnega kompleksa, ostaja enaka
dosedanji, ob tem, da se na njih dovoljujejo tudi posegi, ki so
kompatibilni z generalnim konceptom območja, a imajo manjše vplive na
okolje in bodo lahko v kasnejših ali končnih fazah tudi odstranjeni. Za
njih veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo
posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno realizacijo predhodnih
etap. |
|
27. člen |
|
(obveznosti investitorjev in
izvajalcev) |
|
(1) Poleg vseh obveznosti, ki so navedene v predhodnih členih tega
odloka, se določajo tudi obveznosti investitorjev in izvajalcev v času
pred začetkom, med gradnjo ter po izgradnji. Te so: |
a) zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in
raba bližnjih objektov in zemljišč; |
b) za čas gradnje in v času obratovanja naprav v območju na vseh
območjih omejiti emisije hrupa zaradi vira hrupa (gradbišče) tako, da v
dnevnem času ne bodo prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za
stopnje varovanja pred hrupom, kot so določene za posamezna območja, pri
čemer se za oddaljenost vira hrupa šteje geometrijsko središče oziroma
pravokotna oddaljenost od gradbišča; |
c) pred realizacijo načrtovanih gradenj izvesti vse ukrepe, ki so
potrebni za zagotovitev eliminacije vpliva eventualnih visokih voda v
vseh delih območja, ki so namenjeni bivanju in delu; |
d) za zavarovanje podtalnice med gradnjo mora investitor zagotoviti
ukrepe iz smernic in mnenj; |
e) zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in
območij ter okolice objektov; |
f) sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki se
zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinejo ali poškodujejo; |
g) začasno pridobljena zemljišča po izgradnji trase infrastrukture in
spremljajočih ureditev povrniti v prvotno rabo. |
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznega
gradbenega dovoljenja, pridobljenega pred začetkom gradnje posamezne
etape in njenih priključkov. |
|
VIII. OPIS DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD
FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV |
|
28. člen |
|
(dopustna odstopanja) |
|
(1) Obravnavani prostorski akt obsega precejšnje površine stavbnih
zemljišč z obstoječimi in načrtovanimi programi, ki bodo lahko
realizirani tudi v daljšem časovnem obdobju. Zato je potrebno opredeliti
dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, ki pa morajo biti kljub temu
še vedno dovolj toga, da se zagotovi prostorsko konceptualna čitljivost
posegov, ki sledijo usmeritvam odloka in predvsem učinkovito nadgradnjo
sistema prometne in ostale gospodarske javne infrastrukture ter varnost
v območju. |
(2) Pri realizaciji tega prostorskega akta so dopustna odstopanja od
prostorskih in tehničnih rešitev, če se v nadaljnjem podrobnejšem
proučevanju geoloških, hidroloških, tehničnih, geomehanskih in drugih
razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega,
tehnološkega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s
katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. |
(3) Glede na to, da so opredeljeni funkcionalni sklopi, znotraj njih pa
funkcionalne celote z osnovnimi tlorisnimi gabariti, ki predstavljajo le
temeljni zunanji obod za načrtovanje in izvedbo investicijskih posegov
(gradnjo stavb …) so tlorisni gabariti stavb iz poglavja III. tega
gradiva lahko tudi manjši, v kolikor dejavnost zahteva večje površine za
mirujoči promet in manipulacijo, oziroma je za to izkazan investicijski
interes. |
(4) Določeni tlorisni gabariti stavb, podani s tlorisnimi dimenzijami v
drugem odstavku 7. člena tega odloka, so lahko tudi večji, vendar ne
smejo presegati gradbenih meja kot so opredeljene v grafičnem delu. Prav
tako morajo biti zagotovljeni požarni odmiki med stavbami oziroma
požarna varnost zagotovljena na drug način, v skladu s predpisi in
upoštevane vse določene gradbene meje ter pod pogojem, da se na
funkcionalni enoti ali njeni bližini za načrtovano dejavnost zagotovi
zadostne površine za mirujoči promet, gasilske intervencije in
manipulacijo. |
(5) Funkcionalne enote znotraj in preko nekaterih funkcionalnih celot je
dovoljeno tudi združevati. V takšnih primerih smejo maksimalni tlorisni
gabariti stavb segati tudi preko gradbenih meja. Prav tako morajo biti
zagotovljeni požarni odmiki oziroma druge ustrezne tehnične rešitve ter
pogoj, da se v skladu z usmeritvami tega odloka, za načrtovano dejavnost
zagotovi zadostne površine za gasilske intervencije, mirujoči promet in
manipulacijo. |
(6) Dovoljena so odstopanja do + 2,50 m nad določenim vertikalnim
gabaritom iz tretjega odstavka 7. člena tega odloka ter preko gradbenih
meja za tehnične dele stavb, v posebej za to označenih funkcionalnih
celotah pa, skladno ostalim določbam v odloku, lahko tudi višje. |
(7) Dovoljena so odstopanja pri izvedbi prometnih navezav skladno
ostalim določilom tega odloka ter odstopanja pri zagotavljanju lokacij
potrebnih parkirnih površin (parterne ureditve), pri čemer je
zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest pogoj za izdajo gradbenih
dovoljenj. Glede morebitnih odstopanj glede prometnih navezav na državno
cestno omrežje je treba vse rešitve v primeru predhodnih zahtev
upravljavca državne ceste konkretno preveriti, obdelati in utemeljiti
ter predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste. |
(8) Odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov in načrtovanih prometnic
zunaj območja prostorskega akta in ob priključkih na omrežje oskrbovanih
sistemov so dovoljena v skladu s konceptom razvoja sosednjih območij in
ob upoštevanju strokovno korektnih tehničnih rešitev, nanje pa je
potrebno pridobiti soglasje pristojnih nosilcev urejanja prostora.
Odstopanja od lokacij infrastrukturnih vodov na območju prostorskega
akta so dovoljena, vendar ne smejo bistveno vplivati na konceptualno
zasnovo delov stavb, prometnih površin in zunanjo ureditev oziroma so
skladna določilu sedmega odstavka tega člena. |
(9) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so
dovoljena odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih
rešitev v skladu s tolerancami, ki jih dopušča ta odlok, kar je potrebno
prikazati v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
IX. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN
POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PROSTORSKEGA AKTA IN VELJAVNOST
DOLOČIL OSNOVNEGA ODLOKA |
|
29. člen |
|
(usmeritve) |
|
Po
realizaciji s tem odlokom načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj bo
pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati ključne
konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto
urbanističnega urejanja prostora in so opredeljene v tem odloku. |
|
XI. KONČNE DOLOČBE |
|
30. člen |
|
(vpogled v prostorski akt) |
|
Prostorski akt je na vpogled vsem zainteresiranim na Uradu za okolje in
prostor Mestne občine Kranj in na Upravni enoti Kranj, Slovenski trg 1,
Kranj. |
|
31. člen |
|
(veljavnost odloka) |
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 351-41/2018-34(404007) |
Kranj, dne 23. decembra
2020 |
|
Župan |
Mestne občine Kranj |
Matjaž Rakovec |