Na podlagi 57., 61.,
96., in 98. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07) in 16. člena
Statuta Občine Ribnica
(Uradni list RS, št. 37/00 in 58/03) je Občinski svet Občine Ribnica na
8. izredni seji dne 13. 4. 2010 sprejel |
O D L O K |
o Občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za novi severni del Center mesta Ribnica |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(podlaga načrta) |
(1) S tem odlokom se
ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin
dolgoročnega plana Občine Ribnica 1986–2000 in srednjeročnega družbenega
plana Občine Ribnica za 1986–1990, dopolnjen 2003 (Uradni list RS, št.
42/03), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za novi severni del
Centra mesta Ribnica (v nadaljnjem besedilu: Center mesta Ribnica –
sever). |
(2) OPPN Center mesta
Ribnica – sever je izdelalo podjetje Area LINE d.o.o., pod št. projekta
U 28/2009. |
2. člen |
(vsebina načrta) |
OPPN
Center mesta Ribnica – sever določa: |
1. opis prostorske
ureditve, |
2. usmeritev
načrtovanih ureditev v prostor: |
– vplive in povezave
prostorskih ureditev s sosednjimi območji, |
– rešitve načrtovanih
objektov in površin, |
– pogoje in usmeritve
za projektante, |
3. zasnova projektnih
rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
4. način, vrsta in
namen prenove naselja ali njegovega dela, |
5. rešitve in ukrepi
za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom, |
6. etapnost izvedbe
prostorske ureditve, |
7. velikost dopustnih
odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih rešitev, |
8. usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta. |
3. člen |
(sestava načrta) |
OPPN
Center mesta Ribnica – sever vsebuje besedilo odloka, grafični del in
obvezne priloge iz 19. člena ZPNačrta (Uradni list RS, št. 33/07).
|
Grafični del:
|
1. Izsek iz
grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta,
|
2. Območje podrobnega
načrta z obstoječim parcelnim stanjem, |
3. Prikaz
funkcionalnih enot urejanja, |
4.a
Ureditvena situacija, |
4.b Zazidalna
situacija, |
5. Prikaz ureditve –
potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo, |
6. Prikaz ureditve za
obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom, |
7. Načrt parcelacije.
|
Obvezne priloge:
|
– Izvleček iz
Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ribnica,
|
– Prikaz stanja –
geodetski posnetek obstoječega stanja, |
– Strokovne podlage,
|
– Smernice in mnenja,
|
– Obrazložitev in
utemeljitev OPPN-ja, |
– Povzetek za
javnost. |
II. OPIS PROSTORSKIH
UREDITEV |
4. člen |
(1) Območje obdelave
je pretežno nepozidano območje severovzhodnega dela centra mesta
Ribnica. Območje nadaljuje gradnjo centralnih dejavnosti proti prometni
osi, ki jo predstavlja železnica z vzhodno razbremenilno cesto Ob
železnici. Območje zapolnjuje proste površine med obstoječo stanovanjsko
pozidavo ob Majnikovi ulici na južni strani, nadaljuje pozidavo proti
vzhodu od obstoječega vrtca in delovnega varstvenega zavoda na
Krošnjarski poti. Na severu se navezuje na Krošnjarsko pot in vključuje
transportne koridorje železnice, ceste Ob železnici z avtobusno postajo.
Območje je namenjeno centralnim dejavnostim kot dopolnitev mestnega
središča. |
(2) Izhodišča
prostorskih ureditev OPPN Center mesta Ribnica – sever so: |
– celovit in
racionalen pristop notranjega razvoja, povezava med obstoječo gradnjo z
novimi strukturami, |
– učinkovito
razvrščanje dejavnosti kot dopolnitev centra mesta z navezavo na
obstoječe strukture, |
– izboljšanje
prometne infrastrukture, |
– ureditev javnih
površin in dostopov, |
– racionalna
infrastrukturna opremljenost z navezavo na obstoječa omrežja.
|
(3) Celovit pristop
notranjega razvoja |
Obstoječa pozidava
centra mesta Ribnica je pretežno karejsko zasnovana z navezavo na
obstoječ ulični sistem, kjer so do glavne komunikacijske smeri –
železnica in razbremenilna cesta še proste površine. Te površine v
primarni travniški rabi predstavljajo potencial notranjega razvoja.
Načrtovanje notranjega razvoja je usmerjeno na proste površine za razvoj
centralnih dejavnosti z vzpostavitvijo komunikacijskih povezav, navezavo
na obstoječe grajene strukture. |
(4) Učinkovito
razvrščanje dejavnosti |
Centralni del mesta
Ribnice v razvoju prerašča obstoječe okvire in kapacitete družbene
infrastrukture. Na zahodnem robu obravnavanega območja se nahaja
dotrajan vrtec s premajhno kapaciteto. Na severno-zahodnem robu pa so že
objekti družbene infrastrukture, kot sta Dom za ostarele občane in
Delovno vzgojni center. Na vzhodnem robu je prenovljena cesta Ob
železnici, na katero se navezuje avtobusna postaja in tudi železniška
proga z železniško postajo, jugo-vzhodno od obravnavanega območja.
|
Izhodišče načrtovanih
gradenj in ureditev je: |
– zgraditi nov vrtec
z možnostjo širitve (fazna gradnja), |
– širitev
mestotvornih gradenj, predvsem kulturnih, izobraževalnih ali
zdravstvenih programov na severnem delu območja južno ob Krošnjarski
poti, |
– odpiranje novega
prostora z boljšo dostopnostjo, |
– prepletanje in
dopolnjevanje centralnih funkcij s povezovanjem na obstoječo pozidavo z
možnostjo prenove in razvoja obstoječega robnega stavbnega fonda.
|
(5) Prometna
dostopnost |
Obravnavano območje
ima iz treh strani izvedene prometnice. Glavana prometna os – Ob
železnici je namenjena tranzitnemu prometu in napajanju avtobusna
postaje. Majnikova ulica in Krošnjarska pot sta mestni ulici, na kateri
se navezuje obstoječa povezava in predvidena zazidava. Poleg tega
načrtujemo prometno povezavo za napajanje vstopov s potrebnimi
parkirišči tako za vrtec in nov družbeni center, ki na eni strani
zagotavlja pretočnost in boljšo dostopnost znotraj grajenih struktur.
|
(6) Ureditve javnih
površin in dostopov |
Zunanje ureditve in
javne površine sledijo navezavi na obstoječ prometni skelet in predvsem
funkciji posameznih sklopov. Izhodišča zunanjih ureditev sledijo:
|
– poudarek javnih
dostopov z vstopnimi ploščadmi posameznega programskega sklopa,
|
– prostorske zelene
ločnice med posameznimi programskimi sklopi. |
(7) Racionalna
infrastrukturna opremljenost |
Predvideni posegi,
gradnja in ureditev po tem OPPN-ju posegajo v območje obstoječe
infrastrukture. Ob posegih v prometne površine se sočasno izvede tudi
rekonstrukcija obstoječih ali novih vodov javne gospodarske
infrastrukture. Primarni in sekundarni vodi naj potekajo po površinah
javnega dobra s krajšimi priključnimi odseki do porabnikov. |
III. UREDITVENO
OBMOČJE OPPN Z MEJO UREDITVE |
5. člen |
(obseg ureditvenega
območja) |
(1) Območje OPPN
Center mesta Ribnica – sever sovpada z enoto urejanja veljavnega
prostorskega načrta. |
(2) Opis meje
urejanja prostora, ki se ureja s tem OPPN jem: |
– na severovzhodnem
delu je območje omejeno z železniško progo, |
– na severozahodnem
delu s Krošnjarsko potjo, |
– na južnem delu z
obstoječim vrtcem in varstveno delovnim centrom, |
– na jugovzhodnem
delu s stanovanjskimi objekti ob Majnikovi ulici. |
Območje urejanja
zajema zemljišča in dele zemljišč parc. št. 2419, 2414/1, 2413/1, 2412,
2481/1, 2406/1, 2405/1, 2392/1, 2798/38, 2418, 2353/1, 2413/3, 2411,
2418/7, 2380/2, 2395, 2479/39, 2485/1, vse k.o. Gorenja vas. V primeru
odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz, velja
grafični prikaz. |
(3) Velikost območja:
|
Površina urejanja
meri cca 3,2 ha z 0.5 ha velikim vplivnim območjem. |
Skupna površina
obdelave tega OPPN-ja je cca 3.7 ha. |
(4) Enote urejanja:
|
Za potrebe podrobnega
načrtovanja v smislu prepletanja namenskih rab se območje deli na
urejevalne enote: |
CR/C2 - 1
Vrtec Novogradnja vrtca s spremljajočim |
programom |
CR/ C2 – 2
Družbeni Dopolnitev centralnih dejavnosti |
center s kulturnim, izobraževalnim ali |
zdravstvenim programom |
CR/ C2 – 3
Transportni Železniška proga, razbremenilna |
koridor cesta, vmesni koridor in |
avtobusna postaja |
CR/ C2 – 4
Vplivno Povezovalna cesta z dopolnitvijo |
območje programa. |
6. člen |
(namenska raba) |
Znotraj posamezne
urejevalne enote je določena namenska raba, kateri sledijo pogoji za
posege v prostor. |
(1) Vrtec
|
širitev središča s
centralnimi dejavnostmi, |
– predvidena nova
gradnja centralnemu vrtca z vsemi zunanjimi in manipulativnimi
površinami, |
(2) Družbeni center
|
širitev in dopolnitev
s centralnimi dejavnostmi |
– nova gradnja za
namen kulturnega ali izobraževalnega centra oziroma zdravstvenih
programov, |
– zunanje površine se
urejajo kot javne urbane površine za potrebe programa |
– zagotavljanje
parkirišč, javne ploščadi za potrebe programa; |
(3) Transportni
koridor |
– ureditev površin ob
in med prometnicami (železnica, cesta, avtobusna postaja), |
– ureditev dostopov,
|
– dopolnitev gradnje
in ureditev za potrebe osnovne dejavnosti, |
– enostavnimi objekti
so pogojno dovoljeni, kot dopolnitev programa; |
(4) Vplivno območje
|
– izgradnja
povezovalne ceste, |
– ureditev parkirišča
za potrebe družbenega centra in obiskovalce širšega območja,
|
– možnost izgradnje
večjega objekta družbenega centra. |
7. člen |
Na celotnem območju
ni dovoljena proizvodna dejavnost in servisne dejavnosti, ki območje
obremenjujejo s hrupom, ali za svoje delovanje na zunanjih površinah
(dvoriščih) zbirajo nevarne odpadke. Znotraj območja se lahko umeščajo
dejavnosti, ki so okoljevarstveno sprejemljive za mestno okolje. |
IV. UMESTITEV
NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR |
8. člen |
(vplivi in povezave
prostorskih ureditev s sosednjimi območji) |
(1) Območje OPPN
Center mesta Ribnica – sever ima povezave z ostalimi deli naselja,
predvsem v prometnem smislu in infrastrukturnemu napajanju. S
preureditvami, rekonstrukcijami ter novogradnjami prometnic vpliva na
sosednja območja. |
(2) Neposredno pa so
vplivi na samih mejah OPPN-ja, in sicer: |
– razširitev
obstoječega cestnega priključka iz Majnikove ulice in izgradnja
povezovalne ceste, |
– ureditev peš
sprehajalnih poti kot povezava obstoječega in novega vrtca in kot
povezava vrtca in družbenega centra s stanovanjskimi soseskami. |
9. člen |
(vrste gradenj) |
Vrste dopustnih
gradenj in posegov v skladu s pogoji tega odloka so: |
– odstranitev
objektov ali dela objektov, |
– vzdrževanje in
rekonstrukcija objektov, |
– gradnja novih
objektov, |
– gradnja,
rekonstrukcija in vzdrževalna dela prometnih in zunanjih površin,
komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov ter naprav,
|
– ureditev zunanjih
in zelenih površin. |
10. člen |
(vrste objektov) |
Vrste dopustnih
objektov v skladu s pogoji tega odloka so: |
– stavbe splošnega
družbenega pomena: |
– stavbe za kulturo
in razvedrilo, |
– muzeji in
knjižnice, |
– stavbe za
izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, |
– stavbe za
zdravstvo, |
– gostilne,
restavracije in točilnice, |
– gradbenoinženirski
objekti, |
– pomožni
infrastrukturni objekti, |
– ute ali senčnice,
|
– nadstreški,
|
– objekti namenjeni
turistični sezonski ponudbi, |
– urbana oprema. |
11. člen |
(vrstne dejavnosti) |
(1) Vrste dopustnih
dejavnosti: |
Na območju OPPN so
primarne dejavnosti po urejevalnih enotah, in sicer splošno-družbenega
pomena. |
(2) Kot dopolnilne
dejavnosti v družbenem centru je lahko poslovna in gostinska dejavnost,
ki je kompatibilna z osnovno namensko rabo objekta in območja. |
V. REŠITVE
NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN |
12. člen |
(rešitve načrtovanih
objektov in površin) |
+--------------+-----------------------------------------------+ |
|OZNAKA
OBMOČJA|Gabariti in pogoji oblikovanje | |
+--------------+-----------------------------------------------+ |
|CR/ S2 – 1
|VRTEC | |
|
|12630 Stavbe za izobraževanje in | |
|
|znanstvenoraziskovalno delo | |
|
|Predvideni objekti v območju vrtca so prevzete | |
|
|izbrane natečajne rešitve. | |
+--------------+-----------------------------------------------+ |
|Tlorisni
|– novogradnja je sestavljen objekt s prostori, | |
|gabariti
|namenjenimi za potrebe vrtca | |
|
|– objekt vrtca sestavlja več lamel po | |
|
|posameznih programskih sklopih | |
|
|– ureditev igralnih in zelenih površin, | |
|
|– parkirišča in gospodarski plato, | |
|
|– tlorisne dimenzije so predlagani izhodiščni | |
|
|gabariti, | |
|
|– odprte nadstrešnice, ki služijo kot | |
|
|dopolnitev dejavnosti, morajo biti | |
|
|arhitekturno usklajene z ostalimi deli objekta | |
|
|znotraj območja, | |
|
|– dopolnilna gradnja je možna znotraj | |
|
|potencialnega območja zazidljive parcele; | |
+--------------+-----------------------------------------------+ |
|Etažnost
|– višinski gabarit objekta obsega klet, | |
|
|pritličje in mansardo (nadstropje), s tem da | |
|
|je lahko izvedena samo delna podkletitev in | |
|
|delna nadzidava pritličnega dela, | |
|
|– lamele so lahko tudi medetažne tako, da | |
|
|sledijo funkcionalnim rešitvam programa; | |
+--------------+-----------------------------------------------+ |
|Strehe
|– oblikovanje strehe sladi tlorisni in | |
|
|funkcionalni zasnovi, | |
|
|– streha je lahko dvokapnica, enokapnice ali | |
|
|sestavljena naklon od 7°–25°, | |
|
|lahko je kombinirana z zeleno streho naklon | |
|
|2°–25° ali nepohodna streha | |
|
|z naklonom 2°–10°; | |
+--------------+-----------------------------------------------+ |
|Materiali in
|– prednost naj imajo naravne barve, ki lahko z | |
|barve
|intenzivnostjo ustvarjajo mestne in oblikovne | |
|
|poudarke, | |
|
|– fasade morajo biti izdel ane po enotnem | |
|
|konceptu in slediti oblikovanju tovrstnih | |
|
|objektov. Avtor objekta izbere barvno | |
|
|kompozicijo v spektru, ki je kompatibilen z | |
|
|objekti v okolici. | |
+--------------+-----------------------------------------------+ |
|Enostavni
|Dopustni so vsi enostavni in nezahtevni | |
|objekti
|objekti za potrebe vrtca. | |
+--------------+-----------------------------------------------+ |
|Pozidanost |Pozidanost
gradbene parcele je določena z | |
|gradbene
|maksimalnimi gabariti v grafičnih podlagah z | |
|parcele
|upoštevanjem vseh ostalih omejitev znotraj | |
|
|morfološke enot (odmiki od posestnih mej, | |
|
|obvezna ozelenitev območja, parkiranje, | |
|
|manipulativne površine idr.). | |
+--------------+-----------------------------------------------+ |
13. člen |
+--------------+-----------------------------------------------+ |
|CR/ C2 – 2
|DRUŽBENI CENTER | |
|
|12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo | |
|
|12620 Muzeji in knjižnice | |
|
|12630 Stavbe za izobraževanje in | |
|
|znanstvenoraziskovalno delo | |
|
|12640 Stavbe za zdravstvo | |
|
|12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso | |
|
|uvrščene drugje | |
|
|1273 Kulturni spomeniki; | |
+--------------+-----------------------------------------------+ |
|Tlorisni
|– novogradnja družbenega centra | |
|gabariti
|– objekt ima dovoz iz ulice Krošnjarska pot, | |
|
|– prevladujejo naj enostavni pravokotni | |
|
|volumni, | |
|
|– tlorisne dimenzije so predlagane izhodiščnim | |
|
|gabaritom, | |
|
|– izzidani so lahko fasadni poudarki, | |
|
|– do meje potencialnega območja zazidljive | |
|
|parcele lahko segajo deli objekta z | |
|
|upoštevanjem faktorja pozidanosti gradbene | |
|
|parcele; | |
+--------------+-----------------------------------------------+ |
| Etažnost
|– maksimalni višinski gabarit P+ 2N + M, | |
|
|– stavbni volumen ne sme presegati dane | |
|
|maksimalne višine in zahtevanih odmikov – (do | |
|
|meje zazidljivosti); | |
|
|– vse naprave na objektu / prezračevanje ipd. | |
|
|morajo biti znotraj maksimalnega gabarita); | |
+--------------+-----------------------------------------------+ |
|Strehe
|Streha je lahko: | |
|
|– dvokapnica z naklonom od 25°–45°, | |
|
|– enokapnica z naklonom od 25°–45°, | |
|
|– sestavljena iz dvokapnice (naklon od 25°– | |
|
|45°), enokapnice (naklon od 25°-45°), | |
|
|kombinirane s terasami in zeleno streho | |
|
|(naklon 2°–15° ali 25°–35°), | |
|
|– izvedena kot zelena streha z naklonom 2°–10° | |
|
|ali 25°–35°, | |
|
|– izvedena kot terasa ali nepohodna streha z | |
|
|naklonom 2°–15°; | |
+--------------+-----------------------------------------------+ |
|Materiali in
|– prednost naj imajo naravni oziroma avtohtoni | |
|barve
|materiali in okolju prilagojene barve | |
|
|– materiali: omet, les, beton, steklo in | |
|
|sodobni obložni materiali, poenotena uporaba | |
|
|materialov; | |
|
|– fasade morajo biti i zdelane enotno in morajo| |
|
|oblikovno slediti tipološkim kvalitetam | |
|
|širšega prostora. Investitor izbere barvo v | |
|
|spektru svetlih naravnih tonov, peščenih ali | |
|
|zemeljskih tonov; | |
+--------------+-----------------------------------------------+ |
|Enostavni
|– dopustni so začasni objekti za potrebe | |
|objekti
|turističnih in drugih prireditev | |
|
|– dovoljenja je postavitev urbane opreme; | |
+--------------+-----------------------------------------------+ |
|Pozidanost
|max. do 80% ob upoštevanju vseh ostalih | |
|gradbene
|omejitev znotraj posamezne gradbene parcele | |
|parcele
|(odmiki od parcelnih mej, obvezna ozelenitev | |
|
|območja, parkiranje, manipulativne površine | |
|
|idr.); | |
+--------------+-----------------------------------------------+ |
14. člen |
+--------------+-----------------------------------------------+ |
|CR/ S2 – 3
|TRANSPORTNI KORIDOR | |
|
|21120 Lokalne ceste in javne poti, | |
| |nekategorizirane
ceste in gozdne ceste | |
|
|21210 Glavne in regionalne železnice | |
|
|21220 Mestne železnice | |
|
|21420 Predori in podhodi | |
|
|22121 Prenosni vodovodi | |
|
|22130 Prenosna komunikacijska omrežja | |
|
|22140 Prenosni elektroenergetski vodi | |
|
|22210 Distribucijski plinovodi | |
|
|22221 Distribucijski cevovodi za pitno in | |
|
|tehnološko vodo | |
|
|22222 Distribucijski cevovodi za toplo vodo, | |
|
|paro in stisnjen zrak | |
|
|22223 Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti | |
|
|22232 Čistilne naprave | |
|
|22240 Distribucijski elektroenergetski vodi in | |
|
|distribucijska komunikacijska omrežja | |
+--------------+-----------------------------------------------+ |
|Tlorisni
|– območje namenjeno gradnji rekonstrukciji in | |
|gabariti
|preureditvam prometne in komunalne | |
|
|infrastrukture, | |
+--------------+-----------------------------------------------+ |
|Etažnost
|– maksimalni višinski gabarit P | |
+--------------+-----------------------------------------------+ |
|Strehe
|Streha je lahko: | |
|
|– dvokapnica z naklonom od 25°–45°, | |
|
|– enokapnica z naklonom od 25°–45°, | |
|
|– sestavljena iz dvokapnice (naklon od 25°– | |
|
|45°), enokapnice (naklon od 25°-45°), | |
|
|kombinirane s terasami in zeleno streho | |
|
|(naklon 2°–15° ali 25°–35°), | |
|
|– izvedena kot zelena streha z naklonom 2°–10° | |
|
|ali 25°–35°, | |
|
|– izvedena kot terasa ali nepohodna streha z | |
|
|naklonom 2°–15°; | |
+--------------+-----------------------------------------------+ |
|Materiali in
|– prednost naj imajo naravni oziroma avtohtoni | |
|barve
|materiali in okolju prilagojene barve, | |
|
|– materiali: omet, les, beton, steklo in | |
|
|sodobni obložni materiali, poenotena uporaba | |
|
|materialov; | |
+--------------+-----------------------------------------------+ |
|Enostavni
|– pomožni infrastrukturni objekti | |
|objekti
|– pomožni železniški objekti | |
|
|– pomožni energetski objekti | |
+--------------+-----------------------------------------------+ |
|Pozidanost
| | |
|gradbene
| | |
|parcele
| | |
+--------------+-----------------------------------------------+ |
15. člen |
+--------------+-----------------------------------------------+ |
|CR/ C2 – 4
|VPLIVNO OBMOČJE | |
|
|12420 Pokrita parkirišča | |
|
|21110 Parkirišča | |
|
|21120 ceste, cestni priključki, križišča, | |
|
|pešpoti, kolesarske steze; | |
|
|Dopolnilna gradnja objekta v območju CR/ S2 -2 | |
|
|– družbeni center. Vsa določila glede tlorisnih| |
|
|gabaritov, etažnosti, strehe, materialov in | |
|
|barv, enostavni objekti se povzema po določilih| |
|
|iz 13. člena tega odloka. Pri faktorju | |
| |pozidanosti
gradbene parcele se upošteva | |
|
|razpoložljivo zemljišča. | |
+--------------+-----------------------------------------------+ |
16. člen |
(postavitev objektov) |
(1) Vrtec se bo
navezoval na Majnikovo ulico na vzhodni strani, družbeni center pa preko
Krošnjarske poti na ulico Ob železnici. |
(2) Izgradnja
parkirišča, ureditev parkovnih površin in javnih ploščadi sledijo
postavitvi iz grafičnih prilog. |
17. člen |
(zunanje ureditve) |
(1) Dovozi do
objektov in vhodi so orientirani glede na priključevanje na cestno
omrežje. Kote dovozov se prilagodijo napajalni cesti. |
(2) Proste površine
ob vrtcu so namenjene zagotavljanju primernega števila parkirnih in
odstavnih mest za osebna vozila ter ureditvi igrišča za otroke ter
parkovnih ureditev. |
(3) Ograje v uličnem
nizu območja niso dovoljene. Kompleks vrtca se ogradi z žično ograjo
predpisane višine. Ob ograji se izvede zasaditev v konceptu urejanja
igralnih in parkovnih površin. V območju urejanja se lahko postavijo med
posameznimi porabniki prostora enotne oblikovane razmejitvene ograje.
|
(4) Zasaditev na
cestnih priključkih ne sme ovirati preglednosti za vključevanje v promet
na napajalnih cestah. |
(5) Raščen teren je
relativno izravnan, zato je gradnja opornih zidov izjema. Višinske
razlike terena med gradbenimi parcelami se lahko izvedejo z
izravnavanjem do 50 cm razlike sosednjih parcel. |
VI. ZASNOVA
PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
18. člen |
(cestno omrežje) |
(1) Osnovne prometne
rešitve slonijo na prostorskih danostih in stanja prometnega skeleta.
Zasnova upošteva ulični sistem. |
(2) Celotno območje
se napaja preko obstoječih javnih poti, ki se priključujejo na
severovzhodni strani na občinsko cesto Ob železnici, na jugovzhodni
strani na Majnikovo ulico in na severozahodni strani na Krošnjarsko pot. |
19. člen |
(1) Nova povezovalna
cesta z vsemi priključki je načrtovana širine 6.00 m. Vse ceste v
območju so zgrajene tako, da prenesejo osne obremenitve komunalnih
vozil. |
(2) Na zahodni strani
glavne nove prometnice je predviden hodnik za pešce širine 1.55 m.
|
(3) Vse prometnice so
predvidene v asfaltni izvedbi in na meji s hodniki za pešce z
dvignjenimi betonskimi robniki. |
(4) Dovozna cesta je
opremljena z meteorno kanalizacijo. Odvod meteornih vod z vozišča in
povoznih površin je predviden preko lovilcev olj in speljan v obstoječ
odvodni jarek na južni strani naselja. |
20. člen |
(mirujoči promet) |
(1) V območju OPPN so
za potrebe parkiranja urejene parkirne površine v sklopu posamezne
urejevalne enote. |
(2) Na
severno-vzhodni, južni in jugozahodni strani območja se načrtuje
ureditev površin za potrebe parkiranja in manipulacije. |
(3) Izhodišča za
izračun zadostnega števila parkirnih mest pri posameznih objektih: |
– vrtec
1,5 PM/oddelek + 1 PM/2 zaposlena, |
– družbeni
center 1 PM/5 sedežev, |
– gostinski
lokali 1 PM/4 sedeže + 1 PM/2 zaposlena. |
VII.
POGOJI PRIKLJUČEVANJA NA KOMUNALNO, ENERGETSKO IN DRUGO INFRASTRUKTURO |
21. člen |
(splošno) |
(1) Pri pripravi je
potrebno upoštevati smernice za normalno in kvalitetno izvajanje
obveznih gospodarskih javnih služb: oskrbe s pitno vodo, odvajanje in
čiščenje odpadnih vod in ravnanje s komunalnimi in njim podobnimi
odpadki. |
Za vso gospodarsko
javno infrastrukturno novogradnjo, morebitne prestavitve in gradnjo
priključkov je potrebno izdelati projekte PGD, PZI, ter pri tem
upoštevati zahteve upravljavcev posameznih vodov, komunalne koridorje
ter predpisane odmike in zaščitne ukrepe. |
(2) Ureditve javne
gospodarske infrastrukture se morajo izvajati na način, ki zagotavlja
ustrezno varstvo okolja in ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam v skladu
s predpisi, ki urejajo to področje. |
(3) Vse sekundarno
razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora biti medsebojno
usklajeno in izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno
s potekom prometnic in dovozov k stavbam. |
Pod asfaltiranimi
površinami je potrebno vse električne in telekomunikacijske vode obvezno
položiti v kabelsko kanalizacijo. |
(4) Vse stavbe je
potrebno obvezno priključiti na vso javno gospodarsko infrastrukturo. |
22. člen |
(vodovod) |
(1) Na obodu
obravnavanega območja je obstoječe javno vodovodno omrežje v upravljanju
Hydrovoda d.o.o. Kočevje. |
(2) Na obravnavanem
območju poteka: |
– magistralni
vodovodni cevovod AC-350, PVC-150, NL DN-400, NL-150, |
– sekundarni odcep
vodovoda za vodooskrbo Majnikove ulice in Ulice Jožeta Petka,
|
– priključni vod za
vodooskrbo obstoječega vrtca, |
– novi priključki na
obstoječi vodovodni cevovod se izvedejo skladno s prikazom priključitve
tega odloka. |
V sklopu omrežja so
zgrajeni železobetonski jaški. |
(3) Vodooskrba
zazidalnega območja se izvede s priključitvijo na obstoječe omrežje, in
sicer: |
– na vodovodni
cevovod NL-400 na Majnikovi ulici – območje vrtca, |
– na vodovodni
cevovod AC-350, ki poteka na južnem delu ob starem vrtcu in se navezuje
na Krošnjarsko pot za potrebe novega družbenega centra. |
(4) Cevovod je
potrebo projektirati v javnih površinah z vzporednim odmikom od
parcelnih meja min. 1,5 m. |
(5) Poleg novih vodov
je potrebno: |
– obnoviti vse
neobnovljene obstoječe vodovodne cevovode, |
– izgradnjo zasunskih
jaškov in drugih naprav, potrebnih za nemoteno vodooskrbo. |
Trase za obnovitev
vodovodnih cevovodov in jaškov se določi glede na zunanjo ureditev
območja in glede na potek že obstoječe ostale infrastrukture.
|
(6) Upoštevati je
potrebno vse določbe, navedene v Tehničnem pravilniku o javnem vodovodu
na območju Občine Ribnica. |
(7) V fazi izgradnje
sekundarnega vodovodnega omrežja se izvedejo tudi vsi priključki
objektov in vgradijo vodomerni jaški. Za določanje lokacije priključkov
morajo biti predhodno znane meje posameznih parcel in znana situacija
zunanje uredite objektov. |
(8) Novozgrajeni
objekti se bodo priključevali na javni vodovod pod pogoji upravljavca
vodovoda. |
(9) Vsa montažna dela
vodovoda izvaja upravljavec vodovoda. |
23. člen |
(kanalizacijsko
omrežje) |
(1) Obravnavano
območje je priključeno na obstoječo javno kanalizacijo, katerega
upravljavec je JKP Komunala Ribnica d.o.o. |
Kanalizacijsko
omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju odpadnih ter padavinskih vod,
ki nastaja v gospodinjskih in drugih uporabnikih. Javno kanalizacijsko
omrežje zagotovi pravilno delovanje, izvajanje kontrole, čiščenje in
vzdrževanje kanalizacijske mreže. |
(2) Fekalna
kanalizacija se priključi na obstoječi kanal, ki poteka po Majnikovi
ulici na revizijskem jašku št. 2, s kotami KP 494,15 ter KD 492,85.
|
(3) Padavinska voda
iz strešin naj bo speljana preko peskovov v ponikovalnice. Odpadne vode
iz utrjenih površin bodo speljane preko lovilcev maščob v obstoječo
meteorno kanalizacijo. |
(4) Urediti je
potrebno odvodnjavanje iz javnih poti in hodnikov za pešce in kolesarske
steze. |
(5) Pri nadaljnjem
projektiranju je potrebno upoštevati naslednje tehnične zahteve:
|
– novi priključki na
obstoječi kanalizacijski cevovod se izvedejo skladno s prikazom
priključitve tega odloka, |
– primernost preseka
se preveri na terenu. Za priključevanje se kot najnižja točka
priključitve v jašku upošteva teme cevi kanalizacije, padec priključnega
kanalizacijskega cevovoda mora znašati 2%, pri večjih naklonih se
izvedejo višinske stope (kaskade), |
– priključek (spoj na
javni kanalizaciji) se izvede s priključnim revizijskim jaškom PrRJ pod
kotom 45o v smeri toka vode v javnem kanalu in sicer v niveleti večji od
70 cm od nivelete stalnega pretoka v javnem kanalu se priključitev
izvede s podslapjem, |
– pokrove jaškov in
nodularne litine, praviloma okrogle oblike O 600 mm, z napisom
KANALIZACIJA, se predvidi glede na uporabo površine nad njimi, v vozišču
se uporabijo povozni pokrovi z upoštevanjem ustrezne nosilnosti,
|
– priključek se
izvede v največjem profilu, |
– priključitev na
javno kanalizacijsko omrežje se vrši po veljavnih tehničnih predpisih z
obbetoniranjem cevi v jašku, |
– meteornih in
drenažnih voda iz objektov oziroma zunanje ureditve ni dovoljeno voditi
v javno kanalizacijsko omrežje, kolikor jih je možno speljati v
ponikovalnico, vodotok ali odvajati na lastnem terenu. |
24. člen |
(daljinsko ogrevanje) |
(1) Območje OPPN se
nahaja na vplivnem območju oskrbe sistema daljinskega ogrevanja na lesno
biomaso, katerega upravljavec je PETROL, Slovenska energetska družba,
d.d. Ljubljana. |
(2) Novo grajeni
objekti se za potrebe ogrevanja priključijo na sistem daljinskega
ogrevanja. |
(3) Na območju
OPPN-ja poteka glavni vod distribucijskega omrežja po Majnikovi ulici.
|
(4) Za priključitev
objekta na distribucijsko omrežje daljinskega ogrevanja je potrebno
izvesti priključni vod do glavnega voda na Majnikovi ulici. |
(5) Omrežje
daljinskega ogrevanja, toplotne postaje in notranje napeljave morajo
biti izvedene skladno s Sistemskimi obratovalnimi navodili za
distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto za geografsko območje Občine
Ribnica. |
25. člen |
(raba energije v
stavbah) |
Ogrevanje objektov in
sanitarne vode je možno tudi z alternativnimi viri energije, kot so:
|
– toplotne črpalke,
uporabo podtalnice in zemeljske energije itd.; |
– sončni kolektorji
za proizvodnjo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne
energije. |
Poleg tega je
potrebno načrtovati in graditi energetsko varčne objekte, pri čemer je
treba prilagoditi zasnove objektov ter uporabljati ustrezne materiale. |
26. člen |
(električno omrežje) |
(1) Novi priključki
vodi na obstoječe omrežje se izvedejo skladno s prikazom priključitve
tega odloka. |
(2) V obravnavanem
območju je predvidena izgradnja nadomestne transformatorske postaje TP/K
Gorenje Lepovče za napajanje novih objektov v območju tega OPPN-ja.
|
(3) Obstoječi
podzemni SN kablovod je potrebno pred začetkom gradnje zakoličiti. V
primeru kakršnihkoli posegov v bližini obstoječe trase je potrebno
upoštevati naslednje pogoje: |
– v območju trase
obstoječega srednje napetostnega 20 kV kablovoda minimalno 0,5 m od
najbližjega vodnika ni možna gradnja objektov, temeljev, opornega zidu.
|
(4) Zaščitni ukrep
pred električnim udarom mora biti prilagojen za TN sistem napajanja.
|
(5) Ozemljitev mora
biti izvedena z ozemljilom izven zgradbe. |
(6) V objektu mora
biti izvedeno glavno izenačevanje potencialov. |
(7) Za pridobitev
gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje Elektro
Ljubljana d.d. na projektne rešitve. |
(8) Merilno
priključne omarice morajo biti postavljene na stalno dostopnem mestu.
Vsa odjemna mesta morajo biti opremljena s števci z dajalnikom impulzov,
če števec nima sistemske ure, je krmilna naprava MTK sprejemnik, nad 41
kW priključne moči mora biti predviden daljinski prenos števčnih
podatkov. |
(9) Odjemalci z
nemirnim odjemom si morajo zagotoviti lastni tokokrog iz
transformatorske postaje oziroma ustrezno odpraviti povratne vplive na
omrežje. |
(10) Za primer
rezervnega in zanesljivejšega napajanja zahtevnejših porabnikov, si mora
odjemalec zagotoviti rezervni vir napajanja oziroma sistem
brezprekinitvenega napajanja. |
27. člen |
(TK omrežje) |
(1) V območju OPPN-ja
je obstoječe telefonsko omrežje. Pri vseh posegih v prostor je potrebno
upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje
Telekoma Slovenije d. d. k projektnim rešitvam. |
(2) Novi priključki
na sistem TK omrežja se izvedejo skladno s prikazom priključitve tega
odloka. |
(3) Obstoječi objekti
imajo TK priključke, katere je potrebno ustrezno zaščititi oziroma
prestaviti po navodilih predstavnika skrbniške službe na kraju samem.
|
(4) Na območju
OPPN-ja bo Telekom gradil najsodobnejšo optično telekomunikacijsko
omrežje. Ustrezno je potrebno izvesti tudi projektno dokumentacijo
notranjih instalacij posameznih objektov. |
(5) Za predvideno
območje je potrebno izvesti projekt optičnih TK priključkov posameznih
objektov na omrežje Telekoma Slovenije. Pri posegih v prostor je
potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti
soglasje Telekoma Slovenije d.d. k projektnim rešitvam. |
(6) Investitor
objekta, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK
omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske
dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta.
Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24-urni
dostop. |
(7) Notranja
telekomunikacijska instalacija naj se izvede s tipiziranimi materiali in
elementi. Potrebno je zagotoviti električno napajanje – vtičnica 220V. |
28. člen |
(toplovodno omrežje,
ogrevanje) |
(1) Ob območju
OPPN-ja ni predvidena gradnja centralnega toplovodnega omrežja. Zato se
ogrevanje rešuje individualno. |
(2) Kolikor
investitor želi okoljsko bolj upravičen sistem ogrevanja, se ga upošteva
v PGD projektih. |
Ogrevanje objektov in
sanitarne vode je možno tudi z alternativnimi viri energije, kot so:
|
– toplotne črpalke,
uporabo podtalnice in zemeljske energije, |
– sončni kolektorji
za proizvodnjo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne
energije. |
Poleg tega je
potrebno načrtovati in graditi energetsko varčne objekte, pri čemer je
treba izbirati primerne zasnove objektov ter uporabljati ustrezne
materiale. |
29. člen |
(ravnanje z odpadki) |
(1) Komunalne odpadke
je potrebno zbirati v zabojnike in odvažati na komunalno deponijo
skladno z odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini. Komunalne
odpadke, ki bodo nastajali na območju, je potrebno zbirati ločeno v
posamezne frakcije v kontejnerjih na določenih mestih in odvažati na
deponijo oziroma v predelavo. Posode za zbiranje odpadkov bodo tipske.
Nameščeni morajo biti znotraj območja ekološkega otoka. Predvidena je
ena skupna lokacija ekološkega otoka za obravnavano območje, kot je
razvidno v grafičnih prilogah. |
(2) Vse ostale
odpadke zbira vsak objekt znotraj svoje gradbene parcele. |
(3) Eventualne
nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščenim zbiralcem in jih ni
dovoljeno začasno skladiščiti zunaj objektov. Urejeno mora biti na
način, kot ga določajo veljavni predpisi. |
(4) Ravnanje z
odpadki je potrebno izvajati v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki
(Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03). |
VIII. REŠITVE IN
UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE |
30. člen |
(varstvo pred hrupom) |
Ta prostorski načrt,
glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa enotno stopnja
varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja
s hrupom za posamezne površine. |
III. stopnja varstva
pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora,
na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje:
|
– na območju
stanovanjskih površin: urbana strnjena stanovanjska pozidava (SSn),
urbana večstanovanjska pozidava (SSv), |
– na drugih območjih
centralnih dejavnosti: dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa (CDi),
kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom (CDk), verski objekti s
pripadajočimi ureditvami (CDv), trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene,
gostinske dejavnosti in manjša obrt (CDo), |
– na območju
centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU),
|
– na območju zelenih
površin: površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS), parki (ZP), druge
zelene površine (ZD) in pokopališča (ZK). |
31. člen |
(varstvo zraka) |
(1) Zrak, ki se
izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi,
določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih
naprav (Uradni list RS, št. 34/07). |
(2) Za zagotovitev
nižje stopnje onesnaženosti zraka je želeno objekte oskrbovati z
alternativnimi viri energije. |
(3) Med gradnjo je
izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
|
– predpise v zvezi z
emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev, |
– preprečevanje
prašenja odkritih delov gradbišča, |
– vlaženje sipkih
materialov in nezaščitenih površin, |
– preprečevanje
raznosa materiala z gradbišča. |
32. člen |
(varstvo voda) |
(1) Upoštevati je
potrebno pogoje upravljavca za odvod fekalnih in meteornih voda. Varstvo
voda je urejeno s priključitvijo na kolektor javnega kanalizacijskega
sistema, ki se priključuje na obstoječo centralno čistilno napravo.
|
(2) Meteorne odplake
s strešin bodo vodene preko peskolovov v ponikovalnice. Meteorne odplake
s prometnih površin bodo speljane preko ustrezno dimenzioniranih
lovilcev olj v ponikovalnice. |
(3) Na območju ne bo
dovoljena poslovna dejavnost, pri kateri bi lahko prišlo do
onesnaževanja voda, zato na tem področju niso predvideni nobeni
okoljevarstveni ukrepi. Zagotoviti je potrebno izpolnjevanje pogojev, ki
so določeni v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). |
33. člen |
(varstvo tal) |
(1) Plodno zemljo, ki
bo odstranjena pred gradnjo objektov in prometne, komunalne ter
energetske infrastrukture in omrežja zvez, je treba deponirati in jo
uporabiti za ureditev nasipov ter zelenic. Začasne deponije rodovitne
prsti je potrebno izvesti v kupih, visokih do 1,20 m tako, da se ohrani
njena plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do mešanja živice in
mrtvice, do onesnaževanja in erozije. |
(2) Nenevarni
odpadki, ki bodo nastali ob pripravi zemljišč in gradnji objektov, naj
se predajo izvajalcu javne službe odlaganja odpadkov na registrirano
odlagališče nenevarnih odpadkov. |
(3) Pri gradnji naj
se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično
brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi
neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je
potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje
vod v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo
določila opredeljena v poglavju komunalne in energetske infrastrukture. |
34. člen |
(ohranjanja narave) |
Območje obdelave
OPPN-ja ni evidentirano kot območje pričakovanih naravnih vrednot,
ekološko pomembnega območja in evidentiranih naravnih vrednot. |
IX. REŠITVE IN UKREPI
ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
35. člen |
(naravne omejitve) |
(1) V bližini ni
površinskih voda, zato obravnavano območje ni izpostavljeno poplavnim
vodam. V tem delu mesta Ribnica ni visoke podtalnice. Prav tako ni
območje izpostavljeno eroziji ali plazovitosti. |
(2) Mesto Ribnica
spada v VII. cono potresne ogroženosti, kar pomeni, da kar se potresa
tiče, območje ni problematično. Pri statičnem izračunu se upošteva
projektni gravitacijski pospešek tal 0.15 g. |
(3) Mesto Ribnica
nima 5000 prebivalcev. Zaklonišča osnovne preskrbe se gradijo v mestih
in drugih ogroženih naseljih namenjeno javnemu programu, kjer se bodo v
vojni opravljale dejavnosti posebnega pomena za obrambo in zaščito.
Predvideni objekti v tem območju ne bodo opravljali dejavnosti v vojnem
času. |
(4) Obravnavano
območje ima izvedene glavne prometnice, po katerih poteka promet širšega
območja in napaja predvideno gradnjo. Na ta cestni skelet se navežejo
dovozne, interne in povezovalne ceste s potrebnimi parkirišči, in sicer:
|
– povezovalna cesta
med Krošnjarsko potjo in Majnikovo ulico z možnostjo vzdolžnega
parkiranja, |
– interna cesta na
severni strani vrtca s parkirišči, |
– gospodarsko
dvorišče z odstavnimi mesti, |
– interna cesta na
severni strani družbenega centra s parkiriščem. |
Vse povozne površine
v obravnavanem območju morajo biti projektirane in izvedene na način, da
preprečijo ali zadržijo izlitje nevarnih snovi v podtalje. Odvodnjavanje
odpadnih vod iz povoznih površin se izvede preko lovilcev olj in maščob
v obstoječo meteorno kanalizacijo. |
36. člen |
(požarna varnost) |
(1) Požarna varnost
obstoječih objektov se zaradi izvedbe OPPN-ja ne sme poslabšati. Pri
gradnji in vzdrževanju je potrebno upoštevati pasivne in aktivne ukrepe
varstva pred požarom. V OPPN-ju so upoštevani in prikazani prostorski,
gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa so
zagotovljeni: |
– z umestitvijo
predvidenih objektov v prostor in načrtovanimi mejami so zagotovljeni
potrebni odmiki od posestnih mej (5 m), |
– kolikor se ne
dosežejo potrebni odmiki med objekti ali njihovimi deli je potrebno
izvesti ustrezne ukrepe, kar bo obdelano v PGD-ju, |
– pogoji za varen
umik ljudi, živali in premoženja iz objektov, kar zagotavlja zadostno
število ustrezno razmeščenih izhodov, ki vodijo do zunanjih
evakuacijskih poti in na predvidena zunanja zbirna mesta, ki niso v coni
nevarnosti, |
– objekt vrtca
zagotavlja poleg glavnih vhodov še izhode vsake igralnice preko terase
na proste zelene površine, |
– viri za zadostno
oskrbo z vodo za gašenje se zagotovijo z dograditvijo hidrantnega
omrežja, |
– prometne in delovne
površine za intervencijska vozila so za celoten kompleks zagotovljene z
ustreznimi dostopi, zadostno nosilnostjo vozišč in ustreznim režimom
prometa, širino poti, uvozno izvoznimi radii na uvozih do objektov in
možnost obračanja intervencijskih vozil na koncu poti (SIST DIN 14090,
površine za gasilce na zemljišču). |
(2) Vsi
intervencijski dostopi, predvidene tehnične rešitve požarne zaščite ter
sistem zunanjega hidrantnega omrežja, so razvidni iz grafičnih prilog.
Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v
primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna.
|
(3) Za zagotavljanje
požarne varnosti je potrebno upoštevati načrtovano prometno in komunalno
ureditev. Ureditev glavnih poti v parkih se izvede na način, da je
omogočen intervencijski dostop z odmikom dreves. |
(4) Zagotavljanje
vode za gašenje je načrtovano z dograditvijo vodovodnega omrežja, na
katerega se priključuje zanka hidrantnega omrežja. Osnove za
projektiranje hidrantnega omrežja so: |
– število in
razporeditev hidrantov se določi tako, da razdalja med posameznimi
hidranti in hidranti s stavbo ne sme biti večja od 80 m, |
– premer hidranta
mora biti najmanj DN 80, |
– hidrantno omrežje
ima O 100 mm, |
– pretok v cevovodu
je 10 l/s s pritikom 2.5 Bara, |
– hitrost vode na
stiku javnega hidrantnega omrežja in hidrantov na parceli na sme preseči
3,0 m/s, |
– hidranti so
praviloma nadtalni. |
(5) V sklopu
projektne dokumentacije se prikažejo rešitve: |
– zagotavljanje
zadostne oskrbe z vodo za gašenje, |
– poti za varen umik
ljudi in premoženja, zadostno število dostopov, dovozov in delovnih
površin za intervencijska vozila. |
Projekt za gradbeno
dovoljenje mora vsebovati študijo požarne varnosti in pridobiti požarno
soglasje. |
X. ZAČASNA NAMEMBNOST
ZEMLJIŠČ |
37. člen |
Vsa zemljišča znotraj
OPPN se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred
veljavnostjo tega odloka. V primeru kakršnega koli posega v obstoječe
objekte, novogradnje, ali dopolnilne gradnje ali ureditve na zemljišču,
so obvezna določila tega odloka tako glede namenske rabe kot ostalih
pogojev. |
XI. ETAPNOST
IZVAJANJA |
38. člen |
Ureditve, zasnovane v
predmetnem OPPN-ju, se lahko izvajajo v več etapah v daljšem časovnem
obdobju. Etapna gradnja je možna v sklopu s potrebami in finančnimi
možnostmi investitorjev. Posamezne etape gradnje morajo biti
funkcionalno zaključene celote in jih je možno združevati. Osnova za
gradnjo posamezne faze je izvedba dovozne ceste, oziroma zahodna
povezovalna cesta ali njen del. |
XII. DOPUSTNA
ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV |
39. člen |
(dovoljena
odstopanja) |
(1) Pri realizaciji
OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se v nadaljnjem
podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških
in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in
oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in
primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega
vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski
pogoji. |
Dopustne so
tolerance: |
– pri prometnem,
komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne
projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši
obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in
če se prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta načrta.
|
(2) Z uporabo
toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje
parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati
bivalne in delovne razmere obravnavanega območja. |
(3) V grafičnih
prilogah (Ureditvena situacija) ima znotraj meje gradbenih parcel
označeno tudi mejo potencialnega območja zazidljive parcele. Znotraj
območja potencialne zazidljivosti se lahko v enoti vrtca izvede
dopolnilna gradnja. Meja potencialnega območja v enoti družbenega centra
označuje območje, do katerega lahko posamezni deli objekta segajo. Pri
tem je potrebno upoštevanju faktor pozidanosti gradbene parcele.
|
Prometne in druge
ureditve (ceste, parkirišča, dovozi in dostopi) so lahko izven
potencialnega območja zazidljivosti. |
(4) V grafičnih
prilogah (Zazidalna situacija) so gabariti predvidenih objektov podani
izhodiščno. Tolerance samih objektov so možni v razponu + 5% in –15%.
Postavitev samih objektov mora slediti izhodiščnem v grafičnih prilogah. |
XIII. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV |
40. člen |
(1) Poleg obveznosti
iz predhodnih določil morajo investitorji in izvajalci: |
– pred začetkom del
obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske,
telekomunikacijske infrastrukture in upravljavce voda ter skupno z njimi
zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode, |
– zagotoviti
zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba
bližnjih objektov in zemljišč, |
– uporabljati
materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za
okolje, |
– zagotoviti ustrezno
odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
|
– sanirati oziroma
povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v
času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane, |
– zagotoviti nemoteno
komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih
infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav, |
– v času gradnje
zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da
bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi
transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih
snovi oziroma v primeru nezgode. |
(2) Vsi navedeni
ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami k OPPN-ju za načrtovanje
pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja
ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. |
XIV.
USMERITVE ZA DOLOČANJE MERIL IN POGOJEV PO PRENEHAJU VELJAVNOSTI OPPN |
41. člen |
Po realizaciji s tem
OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju
nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela
kontinuitete arhitektonskega, kulturno varstvenega in urbanističnega
urejanja kot je opredeljeno v tem odloku. |
XV.
KONČNE DOLOČBE |
42. člen |
OPPN
Center mesta Ribnica – sever je skupaj z odlokom stalno na vpogled
občanom, podjetjem in drugim pravnim osebam na sedežu Občine Ribnica. |
43. člen |
Nadzorstvo nad
izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
44. člen |
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 350-0003/2009 |
Ribnica, dne 13.
aprila 2010 |
|
Župan |
Občine Ribnica
|
Jože Levstek l.r. |