Na podlagi 19.
člena
Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 48/95, 27/96,
45/98 ) je Občinski svet Občine Rogaška Slatina na 5. redni seji dne 24.
3. 1999 sprejel |
|
P O S L O V N I
K
Občinskega sveta Občine Rogaška Slatina |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter
način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v
nadaljevanju: člani). |
|
2. člen |
|
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
občinskega sveta in njihovih članov. |
|
3. člen |
|
Občinski svet in
njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
4. člen |
|
Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi
varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke,
ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost.
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela
občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
5. člen |
|
Svet dela na rednih
in izrednih sejah. Korespondenčna seja je dopustna samo v primerih
določenih s tem poslovnikom.
Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto. |
|
6. člen |
|
Svet predstavlja
župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa. |
|
7. člen |
|
Svet uporablja
pečat občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v katerega
notranjem krogu je ime občinskega organa “OBČINSKI SVET”.
Svet uporablja pečat na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o
drugih odločitvah ter na dopisih.
Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
|
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA |
|
8. člen |
|
Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov sveta.
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan 20 dni po izvolitvi članov,
vendar ne kasneje kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana v
navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije.
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s
katerih so bili izvoljeni svetniki. |
|
9. člen |
|
Prvo sejo sveta
vodi župan.
Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko
mandatno komisijo. Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak
član. Svet glasuje najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa
o predlogih članov po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso
imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.
Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne
komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane
občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih
pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta ali predstavnikov
kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane.
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih
pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur. |
|
10. člen |
|
Mandate članov
občinskega sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi
njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list.
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem
spornem mandatu pa odloča posebej.
Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o
potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem
mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature
oziroma kandidatne liste.
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana
na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih
pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma
kandidatnih list. |
|
11. člen |
|
Ko se svet
konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni
člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom
občinskega sveta in županu pa preneha.
S prenehanjem mandata članov občinskega sveta preneha članstvo v
nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih
občinskega sveta. |
|
12. člen |
|
Ko je svet
konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija
mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih
organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij
in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter
pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov. |
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA |
|
1. Splošne določbe |
|
13. člen |
|
Pravice in
dolžnosti članov občinskega sveta so določene z zakonom, statutom občine
in tem poslovnikom.
Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in
sodelovati pri delu občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih
člani so. Člani občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih
delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar
brez pravice glasovanja.
Član občinskega sveta ima pravico:
– predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen
proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana, ter
obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti;
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
občinskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov;
– sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občinskega sveta;
– predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles
občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov,
katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v
katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.
Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so
kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z
zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij
uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.
Član občinskega sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z
opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom
občinskega sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije
občinskega funkcionarja. |
|
14. člen |
|
Član občinskega
sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali
glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso
povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko
in kazensko odgovoren. |
|
15. člen |
|
Svetniške skupine,
ki jih oblikujejo člani občinskega sveta izvoljeni z istoimenske liste
ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo
posameznemu svetniku. |
|
2. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta |
|
16. člen |
|
Član občinskega
sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in
občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z
delom v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih.
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja
članov občinskega sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član
občinskega sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma
posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.
Član občinskega sveta ima pravico županu ali tajniku občine postaviti
vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za
sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
17. člen |
|
Član občinskega
sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega
reda za vprašanja in pobude članov.
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je
njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za
vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta na to
opozori in člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo
ustrezno dopolni.
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri minute,
obrazložitev pobude pa ne več kot pet minut.
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na
katerega je naslovljeno.
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna
župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik občine zadržana,
določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude.
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do
začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud
članov občinskega sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši
pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali tajnik občine
oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji.
Župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik lahko na posamezna
vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na
vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor
mora biti posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje
pa na prvi naslednji redni seji. |
|
18. člen |
|
Če član občinskega
sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko
zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga
občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem.
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to
vprašanje na dnevni red ene od prihodnih rednih sej. |
|
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in
delovnih teles |
|
19. člen |
|
Član občinskega
sveta se je dolžan udeleževati sej občinskega sveta in delovnih teles,
katerih član je.
Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je,
mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika
delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali
drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je
to mogoče.
Članu sveta, ki se neupravičeno ne udeleži redne seje občinskega sveta,
ne pripada del plače za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v
katerem je bila ta seja.
Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh
sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega
telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev. |
|
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA |
|
20. člen |
|
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine.
Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi
ustave in zakona statut občine. |
|
V. SEJE SVETA |
|
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
21. člen |
|
Občinski svet dela
in odloča na sejah.
Seje sveta sklicuje župan.
Župan sklicuje seje občinskega sveta po potrebi, po sklepu sveta in na
predlog drugih predlagateljev določenih s statutom občine, mora pa jih
sklicati najmanj štirikrat letno. |
|
22. člen |
|
Vabilo za redno
sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom
najkasneje sedem dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se
pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni
red.
Vabilo na sejo občinskega sveta se pošlje županu, podžupanom, tajniku
občine in drugim za ketere tako presodi župan. |
|
23. člen |
|
Izredna seja
občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
Izredno sejo občinskega sveta lahko skliče župan na predlog delovnega
telesa sveta ali na zahtevo 1/4 članov sveta ali na lastno pobudo.
V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni
razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo
gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča. Če seja sveta ni
sklicana v roku sedem dni od predložitve pisnega obrazloženega predloga
oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko
skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem
primeru lahko predlagatelj sejo tudi vodi.
Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno
članom občinskega sveta najkasneje tri dni pred sejo.
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta
skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi
člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni
red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži
svetnikom tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega
reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic.
Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se
skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. |
|
24. člen |
|
Korespondenčna seja
občinskega sveta je dopustna samo v primeru, ko ni možno sklicati
izredne seje odbčinskega sveta, odločitev občinskega sveta pa je
potrebna takoj, ker bi v nasprotnem primeru nastale nepopravljive
posledice za občino.
Korespondenčna seja občinskega sveta se opravi po telefonu, o vejavnosti
odločitve pa se uporabljajo določbe tega poslovnika odvisno od vsebine
obravnavane vsebine. O sklicu korespondenčne seje odloči župan, ki je
dolžan o razlogih za njen sklic in vsebino sprejete odločitve seznaniti
občinski svet na njegovi prvi seji, ki sledi korespondenčni seji. |
|
25. člen |
|
Na seje sveta se
vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi
župan.
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red
seje potrebna. |
|
26. člen |
|
Predlog dnevnega
reda seje občinskega sveta pripravi župan.
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico
zahtevati sklic seje sveta.
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere
obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če
članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega
mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen
v primerih, ki jih določa ta poslovnik. |
|
27. člen |
|
Sejo občinskega
sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
predsedujoči).
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more
voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo
vodi nastarejši član občinskega sveta. |
|
28. člen |
|
Seje občinskega
sveta so javne.
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov
sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta.
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini se povabi na sejo z
osebnim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo.
Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so
predložena članom občinskega sveta za to sejo, nime pa pravice na seji
razpravljati.
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja
občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo
občinskega sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti
vidno ločen od prostora za člane občinskega sveta. Če občan, ki spremlja
sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo občinskega
sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha
motiti dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora.
Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v
celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega
reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg
župana, predsedujočega in članov občinskega sveta navzoč na seji. |
|
2. Potek seje |
|
29. člen |
|
Ko predsedujoči
začne sejo, obvesti občinski svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu
je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti
svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na
seji in drugimi vprašanji. |
|
30. člen |
|
Preden svet določi
dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
Član občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in
zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti
zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane
pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s
sprejetimi pripombami. |
|
31. člen |
|
Svet na začetku
seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se
posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se
dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov,
združitev obravnav ali hitri postopek.
Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja
umaknejo z dnevnega reda.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so
razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta
izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O
predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev
dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v
celoti. |
|
32. člen |
|
Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu.
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk
dnevnega reda. |
|
33. člen |
|
Na začetku
obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo
določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut,
če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je
predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan
oziroma tajnik občine mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo
predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata največ po deset minut.
Po tem dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se
priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ
sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih
razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut.
Razpravljalec lahko razpravlja enkrat, o ponovni razpravi odloči
predsedujoči. Razpravljalec ima pravico do replike. Replika mora biti
konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo
lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute.
Ko je vrstni red priglašenih razpravljalcev izčrpan, predsedujoči
vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le
po tri minute. |
|
34. člen |
|
Razpravljalec sme
govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval.
Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo,
ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega
reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo.
Zoper odvzem besede lahko razpravljalec ugovarja. O ugovoru odloči svet
brez razprave. |
|
35. člen |
|
Članu občinskega
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega
reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju
brez razprave.
Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo,
ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo
po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati
več kot pet minut. |
|
36. člen |
|
Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge
za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda
prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno
zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po
posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru
prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če
so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako
sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
37. člen |
|
Med sejo občinskega
sveta predsedujoči odredi po potrebi odmor.
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega
ali skupine članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to
potrebno zaradi priprave dopolnil (amandamajev), mnenj, stališč,
dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih
podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko
pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat.
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz
prejšnjega odstavka, odloči občinski svet, ali se lahko odredi odmor ali
pa se seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
38. člen |
|
Če svet o zadevi,
ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje,
ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo. |
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
39. člen |
|
Za red na seji
skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede.
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornik
mora govoriti za govorniškim odrom, v besedo pa mu lahko seže samo
predsedujoči. |
|
40. člen |
|
Za kršitev reda na
seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
41. člen |
|
Opomin se lahko
izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če
sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji
krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat
opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega
sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na
seji, tako da onemogoča delo sveta.
Član občinskega sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep
odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v
katerem je seja. |
|
42. člen |
|
Predsedujoči lahko
odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak
drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje.
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci. |
|
43. člen |
|
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
|
4. Odločanje |
|
44. člen |
|
Svet veljavno
odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta.
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na
začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v
sejni dvorani.
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska večina, svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov
občinskega sveta. |
|
45. člen |
|
Občinski svet
sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon
določa drugačno večino. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je
večina navzočih članov izrekla “ZA” njen sprejem. |
|
46. člen |
|
Občinski svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem.
S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
|
47. člen |
|
Glasovanje se
opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta
poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega
glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti.
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
|
48. člen |
|
Člani občinskega
sveta glasujejo tako, da se opredelijo “ZA” ali “PROTI” sprejemu
predlagane odločitve. |
|
49. člen |
|
Javno glasovanje se
opravi z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem.
Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če svet tako odloči na
predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta.
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke
njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi “ZA”, “PROTI” ali
“NE GLASUJEM”. |
|
50. člen |
|
Tajno se glasuje z
glasovnicami.
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi
predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na predlog predsedujočega.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
tajnik občine ali delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik.
Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet.
Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.
Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta in sproti označi,
kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen
za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev “ZA” in “PROTI”. “ZA” je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na desni strani, “PROTI” pa na levi. Glasuje se tako, da se
obkroži besedo “ZA” ali besedo “PROTI”.
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke
kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in
imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko
zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati.
Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v
glasovalno skrinjico. |
|
51. člen |
|
Ko je glasovanje
končano, komisija ugotovi izid glasovanja.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov “ZA” in število glasov “PROTI”, oziroma pri glasovanju
o kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da
predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa katerih kandidat
je imenovan.
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo
vsi, ki so vodili glasovanje.
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na
seji sveta. |
|
52. člen |
|
Če član občinskega
sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. |
|
5. Zapisnik seje občinskega sveta |
|
53. člen |
|
O vsaki seji
občinskega sveta se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o
udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja o posameznih
predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba
predložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma
obravnavano na seji.
Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi tajnik občine ali od njega
pooblaščeni delavec občinske uprave.
Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo
zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih sej občinskega sveta.
Vsak član občinskega sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O
utemeljenosti pripomb odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se
zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, tajnik
občine ali od njega pooblaščeni delavec občinske uprave.
Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na
nejavnem delu seje občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno
sejo občinskega sveta. Člane občinskega sveta z njim pred potrjevanjem
zapisnika seznani predsedujoči. |
|
54. člen |
|
Potek seje
občinskega sveta se snema na magnetofonski trak, ki se hrani še eno leto
po koncu mandata članov občinskega sveta, ki so sestavljali občinski
svet, katerega seja je bila snemana.
Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s
seje.
Član občinskega sveta in drug udeleženec seje, če je za to dobil
dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati magnetogram. Poslušanje
se opravi v prostorih občinske uprave.
Član občinskega sveta lahko zahteva, da se del posnetka dobesedno
prepiše. Zahtevo, v kateri navede del seje, za katerega zahteva prepis,
razlog in utemeljitev, vloži pisno pri županu. Župan odloči o zahtevi in
naroči prepis, če ugotovi, da so razlogi utemeljeni. |
|
55. člen |
|
Ravnanje z gradivom
občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi občinski svet na podlagi
zakona s posebnim aktom.
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki
sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih delovnih teles se hrani
v arhivu občinske uprave, v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško
poslovanje in dokumentacijsko gradivo. |
|
56. člen |
|
Član občinskega
sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu
ali je pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi
izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi tajnik občine na podlagi
pisne zahteve člana občinskega sveta. Original zahteve, odredba oziroma
sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledano.
V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan
v skladu z zakonom in aktom občinskega sveta. |
|
6. Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet |
|
57. člen |
|
Strokovno delo za
občinski svet in za delovna telesa občinskega sveta zagotavlja delavec
občinske uprave, ki ga določi župan. Administrativna dela za občinski
svet se zagotovijo v okviru del in nalog občinske uprave. |
|
7. Delovna telesa občinskega sveta |
|
58. člen |
|
Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje
izmed svojih članov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet članov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge:
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta,
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve
občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke
občinskih funkcionarjev,
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet.
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski
svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo
je bil izvoljen za župana. |
|
59. člen |
|
Občinski svet
ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja
v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge.
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
60. člen |
|
Stalna delovna
telesa občinskega sveta, ustanovljena s statutom občine, so naslednji
odbori in komisija:
– Odbor za gospodarske dejavnosti,
– Odbor za družbene dejavnosti,
– Odbor za kmetijstvo,
– Odbor za cestno in komunalno infrastrukturo,
– Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– Komisija za vloge, pritožbe, nagrade in odlikovanja,
– Statutarno pravna komisija,
– Komisija za šport in rekreacijo,
– Komisija za kulturo in prireditve,
– Zdraviliška komisija. |
|
61. člen |
|
Odbor za
gospodarske dejavnosti, ki šteje pet članov in opravlja naslednje
naloge:
– spremlja gospodarski razvoj občine,
– pripravlja predloge za spodbujanje razvoja podjetništva in obrti,
– skrbi za razvoj turizma,
– predlaga razdelitev sredstev namenjenih za spodbujanje razvoja
gospodarstva oziroma razreševanje problemov v gospodarstvu,
– opravja druge naloge, ki se nanašajo na področje obrti, podjetništva
in turizma. |
|
62. člen |
|
Odbor za družbene
dejavnosti, ki šteje pet članov in opravlja naslednje naloge:
– daje mnenja in predloge občinskemu svetu k aktom, ki zagotavljajo
izvajanje in pospeševanje razvoja na področju družbenih dejavnosti,
predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in mladine, za socialno
ogrožene, invalide in ostale, razvoja športa in rekreacije ter
izobraževalne, raziskovalne, informacijsko-dokumentacijske, društvene in
kulturne dejavnosti,
– daje mnenja in predloge občinskemu svetu k aktom, ki zagotavljajo
izvajanje nacionalnih programov javnih služb na področju družbenih
dejavnosti,
– daje mnenje županu pri določanju višine prispevkov v negospodarskih
javnih službah,
– daje mnenje in predloge na področju: varstva naravne in kulturne
dediščine; kulture; informiranja in raziskovanja; lekarništva in
zdravstva; otroškega in socialnega varstva; vzgoje in izobraževanja;
športa in rekreacije. |
|
63. člen |
|
Odbor za
kmetijstvo, ki šteje pet članov in opravlja naslednje naloge:
– spremlja in spodbuja razvoja kmetijstva in gozdarstva,
– daje pobude in mnenja občinskemu svetu za področje veterinarske
službe,
– razpravlja o problematiki ribištva in lovstva ter s tega področja poda
pobude občinskemu svetu,
– pripravi predlog razporeditve sredstev namenjenih za kmetijstvo,
– opravlja druge naloge, ki so povezane z delom odbora. |
|
64. člen |
|
Odbor za cestno in
komunalno infrastrukturo, ki šteje pet članov in opravlja naslednje
naloge:
– razpravlja o komunalni problematiki in predlaga ustrezne ukrepe,
– sodeluje pri pripravi in sprejemanju letnega programa dela za
prostorsko urejanje pristojnega občinskega organa,
– oblikuje predloge ukrepov na področju varstva okolja in ravnanja z
odpadki,
– razpravlja o drugih nalogah, ki so povezane z delom odbora za to
področje,
– rešuje vloge občanov za sofinanciranje raznih projektov. |
|
65. člen |
|
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki šteje pet članov in
opravlja naslednje naloge:
– daje predloge za imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta,
– daje predloge za imenovanje vodstvenih delavcev v skladih, zavodih in
javnih podjetjih, če jih v skladu z akti o ustanovitvi imenuje občinski
svet oziroma daje predloge o mnenjih in soglasjih za njihovo
imenovanje,
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta,
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve
občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke
občinskih funkcionarjev,
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet. |
|
66. člen |
|
Komisija za vloge,
pritožbe, nagrade in odlikovanja, ki šteje pet članov in opravlja
naslednje naloge:
– obravnava vloge in pritožbe občanov,
– na podlagi vlog in pritožb daje pobude in predlaga rešitve občinskemu
svetu, županu in občinski upravi,
– sprejema druge ukrepe v zvezi z vlogami in pritožbami,
– določa število priznanj,
– pripravlja in objavlja razpise za podelitev nagrad in priznanj,
– izvaja izbiro med predlaganimi kandidati in pripravlja predloge
sklepov za občinski svet. |
|
67. člen |
|
Statutarnopravna
komisija šteje pet članov.
Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta
in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih
občinski svet sprejema v obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje
mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z
ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z
drugimi veljavnimi akti občine.
Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in
dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta ter obvezno
razlago določb splošnih aktov občine.
Med dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, če tako zahteva
predsedujoči občinskega sveta, statutarno pravna komisija razlaga
poslovnik občinskega sveta. |
|
68. člen |
|
Komisija za šport
in rekreacijo, ki šteje pet članov in opravlja naslednje naloge:
– pospešuje razvoj športa in rekreacije,
– daje mnenja in predloge za izboljšanje standarda na področju športa in
rekreacije,
– pripravi predlog za razdelitev sredstev namenjenih za investicijsko
vzdrževanje športnih objektov,
– opravlja druge naloge na področju športa. |
|
69. člen |
|
Zdraviliška
komisija, ki šteje pet članov in opravlja naslednje naloge:
– daje mnenja in predloge o boljši urejenosti ožjega in širšega
zdraviliškega jedra,
– pripravi predlog za razdelitev sredstev namenjenih za turistično
dejavnost,
– daje mnenje in predloge o boljši promociji turistične občine,
– opravlja druge naloge na področju turizma. |
|
70. člen |
|
Komisija za kulturo
in prireditve, ki šteje pet članov in opravlja naslednje naloge:
– pospešuje društevno, kulturno in knjižnično dejavnost,
– skrbi za organizacijo prireditev, proslav, srečanj na območju občine,
– daje mnenja in predloge ter opravlja druge naloge na področju kulture. |
|
71. člen |
|
Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
72. člen |
|
Člane odborov in
komisij imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov
izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače.
Predsednika odbora imenuje občinski svet izmed svojih članov.
Prvo sejo odbora skliče župan.
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
73. člen |
|
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana odbora oziroma komisije
občinskega sveta ali odbor oziroma komisijo v celoti na predlog najmanj
četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane
odborov oziroma komisij pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
|
74. člen |
|
Svet in župan lahko
ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega
delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
|
75. člen |
|
Predsednik
delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo
delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu.
Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu
občinskega sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na
zahtevo župana.
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega
telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih.
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje
odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Delovno telo
sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča in predloge z večino glasov
navzočih članov.
Glasovanje v delovnem telesu je javno.
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika,
ki se nanašajo na delo občinskega sveta. |
|
76. člen |
|
Na sejo delovnega
telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri
pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih
določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij,
zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z
obravnavano problematiko. |
|
VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA |
|
1. Splošne določbe |
|
77. člen |
|
Občinski svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje
akte:
– poslovnik o delu občinskega sveta,
– proračun občine in zaključni račun,
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,
– odloke,
– odredbe,
– pravilnike,
– navodila,
– sklepe.
Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne
razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja
in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
78. člen |
|
Župan predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu
določeno, da jih predlaga župan.
Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko
predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih
aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana.
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od občinskega
sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
|
79. člen |
|
Akte, ki jih
sprejema občinski svet, podpisuje župan.
Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v arhivu občinske
uprave. |
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
80. člen |
|
Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela
odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka.
Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta ali član
občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu ali podžupanu oziroma
članu občinskega sveta, ki je pooblaščen za vodenje sej občinskega sveta
(v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
81. člen |
|
Predlagatelj določi
svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na
sejah občinskega sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah
občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. |
|
82. člen |
|
Predsedujoči
občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in
županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj devet dni pred dnem,
določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
83. člen |
|
V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka
ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.
Odlok je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih članov občinskega
sveta.
Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka
na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi
predloga odloka. |
|
84. člen |
|
V drugi obravnavi
razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu, ki je bil
dopolnjen ali spremenjen v prvi obravnavi. Ko občinski svet konča
razpravo o posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v
celoti.
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali
drugi obravnavi. O predlogu umika odloči občinski svet.
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih
pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako
besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet na
predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se
prva in druga obravnava predloga odloka združita. |
|
85. člen |
|
V drugi obravnavi
predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani
občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta v pisni obliki z
obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega
sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan
amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena
četrtina vseh članov občinskega sveta in predlagatelj odloka.
Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar on ni predlagatelj
odloka.
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti
ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
86. člen |
|
Amandma, člen
odloka in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji občinskega sveta
glasuje večina navzočih članov.
O vsakem amandmaju se glasuje posebej, po vrstnem redu, kot so bili
podani. |
|
87. člen |
|
O drugih aktih,
razen o odloku o proračunu in o prostorskih in drugih planih razvoja
občine, odloča svet praviloma na isti seji. Na tej seji se opravi hkrati
splošna razprava, razprava in glasovanje po delih akta ter razprava in
glasovanje o aktu v celoti.
Svet lahko sklene, da bo obravnaval te akte po dvofaznem postopku.
Za spreminjevalne in dopolnilne predloge k tem aktom se smiselno
uporabljajo določbe, ki veljajo za odločanje o amandmajih k predlogu
odloka, s tem, da se o teh predlogih glasuje po vrstnem redu, kot so
bili podani. |
|
88. člen |
|
Statut občine in
poslovnik o delu občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku, kot
velja za sprejemanje odloka.
O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča
občinski svet na eni obravnavi. |
|
89. člen |
|
Občinski svet mora
do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine.
V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na
predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih
aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih
ne bo obravnaval.
Občinski svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma
obravnavo začne znova, če je predlagatelj župan, ki je na volitvah znova
pridobil mandat (isti predlagatelj). Če predlagatelj ni več občinski
funkcionar, se predlog ne obravnava. |
|
3. Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
90. člen |
|
Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme
odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi
obvezne razlage določb splošnih aktov občine.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka
na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do
konca obravnave predloga odloka.
Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri
določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj
odloka.
Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem
postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo
predloga odloka.
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna
opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
91. člen |
|
Občinski svet lahko
na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil
obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem
postopku, če gre za:
– za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov,
– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih
določb v skladu z zakonom,
– uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi
državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega sveta,
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča
ali drugih pristojnih organov.
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in
dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca
obravnave odloka.
Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji
nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov občinskega sveta.
Po končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da
občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in
da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski
svet takoj po vložitvi predloga. |
|
92. člen |
|
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga
določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni
v njih drugače določeno.
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
občinski svet. |
|
5. Postopek za sprejem proračuna |
|
93. člen |
|
S proračunom občine
se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja
javne porabe občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča
hkrati s proračunskim letom za državni proračun. |
|
94. člen |
|
Predsedniki
delovnih teles lahko po prejemu predloga proračuna s strani župana
občine, skličejo seje delovnih teles, na katerih župan in predstavniki
občinske uprave pojasnijo predlog proračuna občine.
Na seji občinskega sveta župan predstavi predlog proračuna občine.
Predstavitev ni časovno omejena.
Občinski svet opravi splošno razpravo o predlogu proračuna občine.
Vsak predlagatelj predloga oziroma pripombe k predlogu proračuna mora
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. |
|
95. člen |
|
Župan se najkasneje
v petnajstih dneh opredeli do vloženih pripomb in predlogov ter pripravi
dopolnjen predlog proračuna občine ter skliče sejo sveta občinskega
sveta, na kateri se bo razpravljalo in odločalo o sprejetju proračuna. |
|
96. člen |
|
Na dopolnjen
predlog proračuna lahko člani občinskega sveta vložijo amandmaje v pisni
obliki najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta.
Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena dostavijo županu.
Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki
in izdatki. |
|
97. člen |
|
Pred začetkom
razprave, v kateri občinski svet razpravlja o posameznih delih predloga
proračuna občine, lahko najprej župan ali predstavnik občinske uprave
dodatno obrazloži predlog proračuna občine. Občinski svet glasuje
najprej o amandamjih, ki jih je vložil župan in šele nato o drugih
amandmajih. |
|
98. člen |
|
Ko je končano
glasovanje po delih, predsedujoči ugotovi, ali je proračun medsebojno
usklajen po delih ter glede prihodkov in odhodkov.
Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti. |
|
99. člen |
|
Če župan ugotovi,
da proračun ni usklajen, določi rok, v katerem se pripravi predlog za
uskladitev in sicer datum naslednje seje oziroma trajanje odmora, v
katerem strokovna služba pripravi predlog uskladitve.
Ko je predlog uskladitve proračuna dan na dnevni red, ga župan
obrazloži.
Občinski svet glasuje o predlogu uskladitve in če je predlog sprejet,
glasuje občinski svet o proračunu v celoti. |
|
100. člen |
|
Župan lahko med
letom predlaga rebalans proračuna občine.
Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po skrajšanem postopku.
Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna občine, ki mora biti
predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati
pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki. |
|
6. Postopek za sprejem obvezne razlage |
|
101. člen |
|
Vsak, ki ima
pravico predlagati odlok lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb
občinskih splošnih aktov.
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s
številko člena ter razloge za obvezno razlago.
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija,
ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta,
predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija
ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in
ga predloži občinskemu svetu v postopek.
Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s statutom
občine določen za sprejem odloka po rednem postopku. |
|
7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
|
102. člen |
|
Če bi bil kak
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu
predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu
kot nov splošni akt.
Tak splošni akt sprejema občinski svet po postopku, ki ga ta poslovnik
določa za sprejem odloka. |
|
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
103. člen |
|
Imenovanje
funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu
občine imenuje občinski svet, se opravijo po določilih tega poslovnika.
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah
tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
104. člen |
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati.
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži beseda “ZA” ali “PROTI”.
Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov občinskega sveta in
je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
|
105. člen |
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem
glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov
dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se
izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom
glasov določi z žrebom.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na
glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih
priimkov.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem
redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
|
106. člen |
|
Če kandidat ne dobi
potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne
dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek
glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
1. Imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta |
|
107. člen |
|
Člane delovnih
teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo
določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi
člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično
glasovanje na isti seji sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh
članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta,
vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
2. Imenovanje podžupana – podžupanov |
|
108. člen |
|
Na predlog župana
imenuje svet dva podžupana izmed članov občinskega sveta.
O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega
glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju.
Kandidat je imenovan za podžupana, če dobi večino glasov navzočih članov
sveta. |
|
3. Postopek za razrešitev |
|
109. člen |
|
Svet razrešuje
funkcionarje in člane organov, ki jih imenuje, po enakem postopku, kot
je določen za imenovanje.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s
statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za
določene funkcije, je pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev.
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje, je
pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za
njihovo imenovanje. |
|
4. Odstop članov občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih
organov ter funkcionarjev občine |
|
110. člen |
|
Člani občinskega
sveta in občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim
funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine
predčasno preneha mandat.
Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in
člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Občinski svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je
hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati
občinskemu svetu novega kandidata. |
|
VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
111. člen |
|
Župan predstavlja
občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in
njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov.
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi
župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev
občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi
odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
112. člen |
|
Župan skrbi za
izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča
župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali tajnik občine, o
opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta.
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti
tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev
sklepa.
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep,
ki ga bo možno izvršiti.
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti
opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z
zakonom in statutom občine. |
|
IX. JAVNOST DELA |
|
113. člen |
|
Delo občinskega
sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom
javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.
Župan in tajnik občine obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o
delu občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in
občinske uprave.
Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za
javnost. |
|
114. člen |
|
Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko
gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta,
zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki
so zaupne narave.
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
|
X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
115. člen |
|
V izrednem stanju
oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so
dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta,
ki jih določa statut in ta poslovnik.
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. O odstopanjih odloči
oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane. |
|
XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
116. člen |
|
Za sprejem sprememb
in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki
veljajo za sprejem odlokov.
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvetretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
|
117. člen |
|
Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta
poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine
obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarnopravni komisiji, da do
naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno-pravna komisija.
Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga
je dala statutarno-pravna komisija, odloči svet. |
|
XII. KONČNA DOLOČBA |
|
118. člen |
|
Z dnem veljavnosti
tega poslovnika preneha veljati poslovnik o delu Občinskega sveta občine
Rogaška Slatina, objavljen v Uradnem listu RS, št. 51/95. |
|
119. člen |
|
Ta poslovnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
Št. 06202-20-3/99 |
Rogaška Slatina,
dne 31. marca 1999. |
|
Župan
Občine Rogaška Slatina |
mag. Branko Kidrič l. r. |
|