Na podlagi 58., 59.,
60. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št.
18/84, 32/85, 33/89 in Uradni list RS, št. 24/92) v zvezi z prvo alineo
56. člena
zakona o stavbnih zemljiščih
(Uradni list RS, št. 44/97) in 16. člena
statuta Občine Hodoš
(Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet občine Hodoš na 6. izredni
seji dne 1. 3. 2001 sprejel |
O D L O K |
o nadomestilu za
uporabo stavbnega zemljišča |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta odlok določa
območja, na katerih se v Občini Hodoš plačuje nadomestilo za uporabo
stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), zavezance za
plačilo, merila za določanje višine in za oprostitev plačila nadomestila
ter določanje višine nadomestila. |
2. člen |
Nadomestilo se
plačuje za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča. |
3. člen |
Nadomestilo za
uporabo stavbnega zemljišča se plačuje od površine stanovanjske,
počitniške in poslovne stavbe ter od površine drugih objektov. |
4. člen |
Površina stanovanjske
in počitniške stavbe je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v
stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov
stanovanja razen prostorov, ki niso namenjeni za bivanje (kleti,
kurilnica, pralnice....) ter čista tlorisna površina garaž za osebne
avtomobile. |
5. člen |
Površina poslovne
stavbe je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov,
ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Kot poslovni prostor
se štejejo tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti
(nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, zimski vrtovi
ipd.). |
6. člen |
Za poslovne površine
drugih objektov se po tem odloku štejejo športno-rekreativne površine
namenjene pridobitni dejavnosti, gramoznice, peskokopi, površine
namenjene distribuciji električne energije, površine na katerih so
grajeni daljnovodi in druge naprave za distribucijo elektrike,
telekomunikacij, plina, vodovoda, kanalizacije in čistilne naprave,
površine za obratovanje bencinskih servisov, površine avtoceste,
železnice, platojev cestninskih in železniških postaj, površine za
ravnanje z odpadki. |
II.
OBMOČJA, NA KATERIH SE PLAČUJE NADOMESTILO |
7. člen |
Nadomestilo se
plačuje na tistih območjih Občine Hodoš, za katere je sprejet prostorski
izvedbeni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena vsaj z
električnim in cestnim omrežjem. |
8. člen |
Območje na katerih se
plačuje nadomestilo, se razvrstijo v kakovostne skupine – območja.
|
Območja so določena
po kriterijih, ki upoštevajo lokacijske ugodnosti posameznih stavbnih
zemljišč, in sicer: |
– gostoto javnih
funkcij in poslovnih dejavnosti, |
– dostopnost z
javnimi prevoznimi sredstvi, |
– opremljenost s
komunalno infrastukturo, |
– ustrezno namensko
rabo po prostorskih izvedbenih aktih, |
– bližina centra s
pomembnejšimi javnimi funkcijami (srednje šole, bolnica, kulturne
ustanove, sedež upravne enote ipd.) ter sedež občine. |
Območja, kjer se
plačuje nadomestilo: |
1. Območje, ki
obsega: ureditveno območje naselja Hodoš. |
2. Območje, ki
obsega: ureditveno območje naselja Krplivnik. |
9. člen |
Območja iz prejšnjega
člena so vrisana na grafičnih kartah v merilu 1:5000 in so sestavni del
tega odloka. Grafične karte so na vpogled pri Občinski upravi občine
Hodoš. |
III. ZAVEZANCI |
10. člen |
Zavezanci za plačilo
nadomestila so neposredni uporabniki zemljišča oziroma stavbe ali dela
stavbe oziroma drugega objekta (lastniki, najemniki zemljišč, oziroma
objektov, imetniki stanovanjske pravice...), ki so lahko fizične osebe,
pravne osebe ali samostojni podjetniki oziroma fizične osebe, ki
opravljajo dejavnost in so vpisane v ustrezni register oziroma v drugo
predpisano evidenco. |
IV. MERILA ZA
DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA |
11. člen |
Za določitev
nadomestila se upoštevajo naslednja merila: |
1. opremljenost
stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in
možnost priključitve na te objekte in naprave, |
2. lega in namembnost
stavbnega zemljišča, |
3. izjemne ugodnosti
v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih, |
4. dotrajanost in
zapuščenost objekta oziroma stavbnega zemljišča, |
5. smotrno
izkoriščanje stavbnega zemljišča, |
6. večje motnje pri
uporabi stavbnega zemljišča, |
7. merila za druge
objekte, |
8. merila za
oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. |
12. člen |
Opremljenost
stavbnega zemljišča |
Opremljenost
stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami
individualne in kolektivne komunalne rabe in možnost priključka na
objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami: |
---------------------------------------------------------------- |
Opremljenost Število točk |
---------------------------------------------------------------- |
1. cesta: –
asfaltna 15 |
–
makadamska 10 |
2.
vodovod 10 |
3.
kanalizacija 20 |
4.
elektrika 10 |
5.
telekomunikacije 10 |
6. javna
razsvetljava 10 |
7. kabelska
televizija 5 |
8. urejeni
pločniki 10 |
9.
plinovod 10 |
---------------------------------------------------------------- |
13. člen |
Šteje se, da ima
stavbno zemljišče možnost priključka na javno cestno, vodovodno,
električno, telefonsko, kanalizacijsko, plinovodno omrežje in kabelsko
televizijo, če je sekundarno omrežje na katerega se je možno priključiti
oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi
dejanska možnost priključitve in koriščenja teh komunalnih objektov in
naprav. |
14. člen |
Lega in namen uporabe
stavbnega zemljišča |
Glede na lego in
namembnost so stavbna zemljišča razvrščena: |
1. na stavbna
zemljišča za stanovanjske namene, |
2. na stavbna
zemljišča za poslovne namene gospodarskih dejavnosti, |
3. na stavbna
zemljišča za poslovne namene družbenih dejavnosti, |
4. na stavbna
zemljišča za počitniške dejavnosti. |
15. člen |
Lega in namen uporabe
stavbnega zemljišča se v dveh območjih ovrednoti z naslednjim številom
točk: |
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------- |
Območje |
---------------------------------------------------------------- |
Lega in namen
1. 2. |
---------------------------------------------------------------- |
1. stanovanjski
namen 200 180 |
2. poslov. namen
gospod. dej. 280 262 |
3. poslov. namen
družb. dej. 180 162 |
4. počitniške
dejavnosti 300 270 |
---------------------------------------------------------------- |
16. člen |
Smotrna izkoriščenost
stavbnega zemljišča |
Za smotrno
izkoriščenost stavbnega zemljišča se stanovanjski objekti razvrstijo v
dva razreda ter se točkujejo z naslednjim številom točk: |
---------------------------------------------------------------- |
Območje |
---------------------------------------------------------------- |
Lega in
namen 1. 2. |
---------------------------------------------------------------- |
1. individualna
stanovanjska hiša 160 144 |
2. stanov. hiša
z gospod. poslopjem 140 126 |
3. objekt z 2–4
stanovanji 120 108 |
4. objekt s 5–10
stanovanji 100 90 |
5. objekt z 11
in več stanovanji 80 72 |
---------------------------------------------------------------- |
17. člen |
Večje motnje pri
uporabi stavbnega zemljišča za stanovanjske in počitniške namene se
določijo kot negativne točke glede na stalen prekomeren hrup (bližina
prometnic, večjih industrijskih, gostinskih in drugih hrupnih objektov),
trajnejšo onesnaženost zraka in moteno dostopnost glede na konfiguracijo
terena. |
Motenost se ovrednoti
z znižanjem naslednjega števila točk: |
---------------------------------------------------------------- |
Motenost Št. točk |
---------------------------------------------------------------- |
– Hrup |
bližina
magistralne, regionalne ceste, železnice |
do oddaljenosti
30 m – 40 |
bližina večjih
industrijskih obratov, |
hrupnih
objektov, diskotek do oddaljenosti 50 m – 40 |
bližina šole,
gostinskih obratov (razen diskoteke) do |
oddaljenosti 30
m – 30 |
---------------------------------------------------------------- |
– Onesnaženost
zraka (prah, smrad in drugi škodljivi |
vplivi) |
bližina farm za
živali (od 50 glav goveje živine, |
od 30 do 100 kom
svinj, od 2000 do 10000 perutnina) |
do oddaljenosti
največ 20 m – 30 |
bližina večjih
farm za živali (nad 100 kom, svinj, nad |
10000 perutnine)
do oddaljenosti največ 300 m – 50 |
bližina
čistilnih naprav, odlagališča odpadkov do |
oddaljenosti
največ 200 m – 50 |
– Dostopnost |
slaba prevoznost
zaradi neurejenega, neutrjenega vozišča – 10 |
---------------------------------------------------------------- |
18. člen |
Izjemne ugodnosti |
Pri posameznih
dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne
ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih.
|
Izjemne ugodnosti v
zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih se ovrednotijo
z naslednjim dodanim številom točk: |
------------------------------------------------------------------------------- |
Dejavnost
Območje |
1. 2. |
------------------------------------------------------------------------------- |
1.
kmetijstvo, lov, gozdarstvo |
(nad 2000 m2 neposrednih proizvodnih |
kapacitet) 200 180 |
2.
ribištvo – ribogojstvo 200
180 |
3.
distrib. elektrike, plina in vode 500 450 |
4.
predelovalne dejavnosti 200 180 |
5.
pridobivanje rudnin. posl. zgradbe |
(gramoza, peska) 400 380 |
6.
gradbeništvo 200 180 |
7.
ravnanje z odpadki 300 270 |
8.
trgovina, popravila motornih vozil in |
izdelkov široke porabe 300 270 |
9.
gostinstvo 300 270 |
10.
promet, skladiščenje in zveze 370 333 |
11.
bančništvo in zavarovalništvo 1000 900 |
12.
poslovanje z nepremičninami, najem |
in poslovne storitve 1000 900 |
13.
izobraževanje 200 180 |
14.
zdravstvo in socialno varstvo 200 180 |
15.
druge javne skupine in osebne |
storitvene dejavnosti 300 270 |
16.
zasebna gospodinjstva z zaposlenim |
osebjem 50 28 |
17.
poštne in telekomunikacijske storitve 700 630 |
------------------------------------------------------------------------------- |
19. člen |
Zapuščenost in
dotrajanost objekta |
Vsi zapuščeni in
dotrajani objekti na stavbnih zemljiščih se dodatno ovrednotijo z
naslednjim številom točk: |
---------------------------------------------------------------- |
Območje Število točk |
---------------------------------------------------------------- |
1. 70 |
2. 60 |
---------------------------------------------------------------- |
Kriteriji za zapuščen
in dotrajan objekt so: |
1. nenaseljen objekt
(brez stanovalcev ali poslovne dejavnosti), |
2. nevzdrževan
zunanji videz objekta ali pripadajočega stavbnega zemljišča,
|
3. nedograjen objekt
več kot 5 let od izdaje gradbenega dovoljenja. |
Objekti na stavbnih
zemljiščih iz tega člena se ovrednoti s pripadajočim številom točk, če
se ugotovita najmanj dva kriterija za stanje objekta. |
20. člen |
Merila za druga
stavbna zemljišča |
Število točk za m2
površine se določi na naslednji način: |
---------------------------------------------------------------- |
Drugi
objekti Število točk |
---------------------------------------------------------------- |
elektro vodi
(primarni) |
–
podzemni 50 |
–
nadzemni 100 |
telekomunikacijski vodi in plinovodi |
–
podzemni 20 |
–
nadzemni 40 |
bencinski
servis 500 |
regionalna
cesta 20 |
železnica 10 |
gramoznice,
peskokopi, deponije peska 50 |
---------------------------------------------------------------- |
Površina za
distribucijo električne energije so površine znotraj ograjenega območja
stikališč in površine transformatorskih postaj. |
Površine na katerih
so zgrajeni podzemni elektrovodi, telekomunikacijski vodi in plinovodi
so površine, ki so potrebne za normalno rabo, kar znaša 1 m2 za 1
dolžinski meter vode. Za površine, na katerih so zgrajeni tovrstni
nadzemni vodi, pa se obračunata 2 m2 za 1 dolžinski meter voda.
|
Pri plinskih
razdelilnih in reducirnih postajah se upošteva dejanska površina le-te
oziroma površina, ki je ograjena. |
Nadomestilo se
izračuna le za primarno elektro, telekomunikacijsko in plinovodno
omrežje. |
Površina za normalno
rabo bencinskega servisa, predstavlja celotno funkcionalno zemljišče
tega objekta. |
Površino magistarlne
ceste predstavlja celotno funkcionalno zemljišče tega objekta, in sicer
širina cestišča krat dolžina ceste. |
Površino železnice
predstavlja celotno funkcionalno zemljišče tega objekta in se upošteva
širina 4 m krat dolžina železniške proge. |
Površina gramoznic in
peskokopov so površine, ki jih zavezanec uporablja za izkoriščanje
rudnin. Površine določi občinska uprava na podlagi dovoljenja za
izkoriščanje rudnin oziroma na podlagi drugih uradnih evidenc. |
V. DOLOČANJE VIŠINE
NADOMESTILA |
21. člen |
Vrednost točke se
določi s sklepom Občinskega sveta občine Hodoš po sprejetju odloka. |
22. člen |
Mesečna višina
nadomestila se določi tako, da se skupno število točk iz 12., 15., 16.,
18., 19., 20. člena tega odloka, zmanjšano za točke 17. člena pomnoži s
površino zavezančevega objekta oziroma s površino zavezančevega
nezazidanega stavbnega zemljišča in vrednostjo točke za izračun
nadomestila. |
Letna višina
nadomestila se določi tako, da se mesečna višina nadomestila iz
prejšnjega odstavka tega člena pomnoži s številom 12 (mesecev).
|
Vsaka sprememba
števila točk in površine se pri odmeri nadomestila zavezancu upošteva
naslednji mesec po nastali spremembi. |
23. člen |
Odmero, pobiranje,
izterjavo, nadziranje in evidentiranje plačevanja nadomestila opravlja
pristojna davčna služba v skladu z zakonom o davčni službi in zakonom o
davčnem postopku. |
24. člen |
Obveznost za plačilo
nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se odmeri letno s tem, da je
zavezanec dolžan obveznosti poravnati po trimesečjih. |
Zavezanci so dolžni
plačati obveznosti v 30 dneh po poteku trimesečja. |
Za neplačane ali
nepravočasno plačane obveznosti se obračunavajo zamudne obresti skladno
z zakonom o davkih občanov. |
25. člen |
Nadomestilo se
zavezancu odmeri na podlagi podatkov, ki jih davčni službi posreduje
uprava Občine Hodoš. Za izračun nadomestila se uprabljajo podatki iz
uradnih evidenc. Občina Hodoš lahko zavezance na krajevno običajen način
pozove, da ji posredujejo vse potrebne podatke za izračun nadomestila.
Na tak način pridobljeni podatki se tudi lahko uvrstijo v uradne
evidence. Zavezanci so dolžni sporočiti v petnajstih dneh po prejemu
obvestila oziroma poziva upravi Občine Hodoš in davčni službi, potrebne
podatke za odmero nadomestila. |
26. člen |
Zavezancem za
plačilo, ki podatkov Občinski upravi občine Hodoš ne sporočijo se odmeri
nadomestilo od površine, ki je za odmerni predmet na razpolago v uradnih
evidencah, oziroma po oceni strokovne službe uprave Občine Hodoš. |
27. člen |
Če občinska uprava
oceni, da se poslovno dejavnost opravlja na večji površini od
prijavljene, se nadomestilo odmeri po podatkih iz uradnih evidenc. Na
zahtevo uprave Občine Hodoš so zavezanci za plačilo nadomestila dolžni v
petnajstih dneh sporočiti točne podatke, potrebne za odmero nadomestila.
Prav tako so zavezanci občinski upravi dolžni sporočiti vse spremembe za
odmero nadomestila v petnajstih dneh po nastanku spremembe. |
28. člen |
Nadomestilo za
uporabo stavbnega zemljišča po tem odloku je prihodek proračuna Občine
Hodoš in se uporabi za izgradnjo komunalnih vodov in naprav v Občini
Hodoš. |
29. člen |
Nadomestilo se ne
plačuje za zemljišča, ki se uporablja: |
– za potrebe obrambe,
|
– za potrebe tujih
držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva
ali v njih stanuje njihovo osebje, |
– za potrebe
mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo le
organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, |
– za potrebe
mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te
organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem
sporazumu drugače določeno, |
– za objekte, ki
imajo status kulturnega spomenika, |
– za objekte, ki so v
lasti Občine Hodoš in so namenjeni za opravljanje njihovih lastnih
dejavnosti, |
– za stavbe, ki jih
verske skupnosti uporabljajo za svojo versko dejavnost (cerkve, kapele,
župnišča), |
– za potrebe
humanitarnih organizacij. |
30. člen |
Na lastno zahtevo so
oproščeni plačila nadomestila za dobo pet let zavezanci, ki so kupili
novo stanovanje ali zgradili, dozidali ali nadzidali družinsko
stanovanjsko hišo, če so bili v ceni stanovanja oziroma družinske
stanovanjske hiše ali v ceni zemljišča za zidavo plačani stroški za
urejanje stavbnega zemljišča. |
Petletna doba
oprostitve plačevanja nadomestila začne teči od dneva vselitve v
stanovanje ali stanovanjsko hišo oziroma največ osem let od izdaje
gradbenega dovoljenja. |
31. člen |
Oprostitev
nadomestila (v celoti ali deloma) lahko uveljavljajo zavezanci:
|
– zaradi elementarnih
ali drugih nesreč na objektih, |
– zaradi socialne
ogroženosti, |
– zaradi drugih
utemeljenih vzrokov. |
Merila za oprostitev
so: |
I. Pri elementarnih
in drugih nesrečah na objektih od katerih se plačuje nadomestilo: |
---------------------------------------------------------------- |
Škoda na objektu
v % Doba oprostitve |
---------------------------------------------------------------- |
30–40 2 leti |
41–60 3 leta |
61 in
več 5 let |
---------------------------------------------------------------- |
II. Pri
socialni ogroženosti: |
– 100% oprostitev
plačila nadomestila lahko uveljavljajo zavezanci, ki prejemajo denarno
pomoč kot edini vir preživetja po zakonu o socialnem varstvu;
|
– 50% oprostitev
plačila nadomestila lahko uveljavljajo zavezanci, ki prejemajo denarni
dodatek; |
– zahtevku za popolno
ali delno oprostitev plačila nadomestila se ne ugodi oziroma se odobrena
oprostitev ukine: |
– kolikor se ugotovi,
da kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost
zavezanca in družinskih članov, ki živijo skupaj z zavezancem, oziroma
oseb, ki jih do zavezanca veže preživninska obveznost; |
– v kolikor se
ugotovi, da z zavezancem živijo osebe, ki niso družinski člani pa
pridobivajo dohodke. |
III. Zaradi drugih
utemeljnih vzrokov o tovrstnih oprostitvah na predlog župana odloča
Občinski svet občine Hodoš. |
32. člen |
Nadomestilo tudi ne
plačujejo fizične osebe od gospodarskih objektov kot so: objekti za rejo
živali, silosi, shrambe za orodje, kozolci, kašče, lope za hrambo krme
in stelje, začasna zavetišča za živino, čebelnjaki, lope za hrambo
kmetijske mehanizacije, kolikor ti objekti služijo zasebni rabi.
|
V primeru, da se
objekti našteti v prejšnjem odstavku uporabljajo v pridobitnih
dejavnostih, se nadomestilo plačuje. |
33. člen |
Zahtevo za popolno
ali delno oprostitev plačila nadomestila lahko zavezanci vložijo pri
upravi Občine Hodoš. |
O popolni ali delni
oprostitvi plačila nadomestila izda odločbo uprava Občine Hodoš v
upravnem postopku ob upoštevanju v tem odloku določenih meril za
oprostitev plačila nadomestila. |
Po prejemu odločbe o
odmeri nadomestila pa lahko zavezanci v zakonitem roku ugovarjajo odmeri
nadomestila pri Davčnem uradu Murska Sobota, izpostava v Murski Soboti. |
VI. KAZENSKA DOLOČBA |
34. člen |
Z denarno kaznijo od
40.000 do 100.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik
posameznik, ki: |
– ne sporoči
pristojnemu organu podatkov, ki so potrebni za odmero nadomestila,
|
– prijavi nepravilne
podatke za odmero nadomestila, |
– ne prijavi
spremembe za odmero nadomestila v petnajstih dneh od dneva nastanka
spremembe. |
Odgovorna oseba
pravne osebe se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno
kaznijo 20.000 SIT. |
Fizična oseba se
kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena z denarno kaznijo od
10.000 do 20.000 SIT. |
VII.
PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI |
35. člen |
Z uveljavitvijo tega
odloka se na območju Občine Hodoš preneha uporabljati odlok o
nadomestilu stavbnega zemljišča na območju Občine Murska Sobota (Uradne
objave, št. 15/87). |
36. člen |
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se s 1.
3. 2001. |
Št. 143/01 |
Hodoš, dne 9. marca
2001. |
Župan |
Občine Hodoš
|
Ludvik Orban l. r. |