|
Na podlagi 57. in
98. člena
Zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, popr. 8/03), 16.
člena
Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 83/09) in prvega
odstavka 95. člena
Poslovnika Občinskega sveta Občine Beltinci (Uradni list RS, št.
63/10) je Občinski svet Občine Beltinci na 7. redni seji dne 18. 6. 2015
sprejel |
|
|
|
O D L O K |
|
o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje v Ižakovcih |
|
|
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
(predmet in podlaga
za podrobni prostorski načrt) |
|
(1) S tem odlokom
se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko naselje v
naselju Ižakovci v Občini Beltinci (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga
je izdelalo podjetje ZEU d.o.o. iz Murske Sobote, junij 2015, pod
številko OPPN-28/13. |
|
(2) Podlaga za
izdelavo OPPN je Odlok o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za
območje Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 40/01, 41/03, 47/05, 78/05
in 37/13). |
|
|
|
2. člen |
|
(vsebina OPPN) |
|
OPPN vsebuje
tekstualni in grafični del: |
|
Tekstualni del
vsebuje: |
|
– območje
podrobnega prostorskega načrta, |
|
– arhitekturne,
krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, |
|
– pogoje in merila
za parcelacijo, |
|
– pogoje glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, |
|
– ohranjanje
kulturne dediščine, ohranjevanje narave ter varstvo naravnih dobrin, |
|
– varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, |
|
– varovanje zdravja
ljudi, |
|
– etapnost izvedbe
prostorske ureditve, |
|
– dopustna
odstopanja od načrtovanih ureditev. |
|
Grafični del
vsebuje: |
|
– Izrez iz
kartografske dokumentacije prostorskega plana, |
|
– Območje
Občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim
stanjem, |
|
– Ureditveno
situacijo, |
|
– Prikaz ureditve
poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo, |
|
– Načrt parcelacije
z zakoličbo. |
|
|
|
II. OBMOČJE
PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
|
|
3. člen |
|
(območje podrobnega
prostorskega načrta) |
|
(1) Ureditveno
območje predstavlja dvoje med seboj nepovezanih območij znotraj naselja
Ižakovci. V obstoječem prostorskem aktu je bilo širše območje predvideno
za izdelavo lokacijskega načrta. Območje predstavlja nepozidano stavbno
zemljišče namenjeno bivanju s spremljajočimi dejavnostmi. V naravi so
kmetijske in travniške površine. Skupna velikost obravnavanega območja
znaša 7,17 ha. |
|
(2) Prvo območje
urejanja je v velikosti približno 5,4 ha in zajema naslednje parcele:
del 1324/5, del 1324/3, 1326, 1327, del 1328, 1329, 1330, 1335, 1340,
del 1342, del 1344, del 1351, del 1355, del 1357, 1356, 1359/1, del
1360, del 1364, del 1365, 1366, 1367/1, 1367/2, 1367/3, del 1368, del
1370, 1372/1, 1375/1, 1376/1, 1377, 1378, 1379, 1380, del 1388, del
1389, del 1392 in del 1395/1. |
|
(3) Drugo območje
urejanja je v velikosti 1,77 ha in zajema naslednje parcele: 1282/1,
1284, 1283/1, 1383/2, 1289/1, 1289/2, 1291/2, 1291/3, 1291/4, 1292/1,
1292/2, 1292/2, 1294/1, del 1297, del 1302 del 1305 in 1308/4 in 1308/5. |
|
(4) Prvo območje
OPPN-ja zavzema manjši del območja predvidenega za izdelavo lokacijskega
načrta. Območje lokacijskega načrta se s tem aktom ukine. Ureditve
znotraj območja predvidenega za izdelavo lokacijskega načrta, ki jih ta
OPPN ne zajema, se urejajo s Prostorsko ureditvenimi pogoji (PUP-om). |
|
|
|
4. člen |
|
(vplivi in povezave
s sosednjimi območji) |
|
(1) Območje OPPN se
nahaja znotraj naselja Ižakovci. Prvo območje je z vseh strani obkroženo
z obstoječo pozidavo. Drugo območje se nahaja na severni strani naselja
Ižakovci in je z ene strani omejeno z gozdno površino. Območje obkrožajo
mešane dejavnosti; stanovanjsko kmetijski objekti in objekti mirne
obrti. |
|
(2) Območje
občinskega podrobnega prostorskega načrta leži izven območij varstva
narave in varstva kulturne dediščine ter poplavnih območij. |
|
(3) Predvidena
prostorska ureditev ne bo imela negativnih vplivov na okolje z vidika
varstva pred požarom, zaščite okolja in ostalega varstva. |
|
|
|
III. ARHITEKTURNE,
KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV |
|
|
|
5. člen |
|
(vrste dejavnosti) |
|
(1) Območje
urejanja predstavlja območja stanovanj s spremljajočimi dejavnostmi. |
|
(2) Prvo območje
OPPN se deli na 3 podenote urejanja S1, S2 in S3 in je sestavljeno iz 38
stavbnih zemljišč namenjeno gradnji samostojnih stanovanjskih objektov z
eno ali dvema stanovanjskimi enotami in na grajeno javno dobro namenjeno
gradnji prometne ter ostale gospodarske javne infrastrukture. |
|
Drugo stanovanjsko
območje OPPN predstavlja podenota urejanja S4, sestavljeno iz 10 novih
stavbnih zemljišč namenjenih gradnji samostojnih stanovanjskih objektov
z eno ali dvema stanovanjskima enotama in na grajeno javno dobro
namenjeno gradnji prometne ter ostale gospodarske javne infrastrukture. |
|
|
|
6. člen |
|
(vrste gradenj) |
|
Na območju urejanja
so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del zahtevnih, manj
zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov: |
|
– gradnja novih
objektov (novi objekti, dozidave, nadzidave), |
|
– rekonstrukcije
objektov, |
|
– odstranitve
objektov ali njihovih delov, |
|
– spremembe
namembnosti objektov ali njihovih delov v sklopu opredeljenih dejavnost
v OPN, |
|
– vzdrževalna dela
na zgrajenih objektih in vzdrževalna dela v javno korist. |
|
|
|
7. člen |
|
(vrste objektov
glede na namen) |
|
V skladu s
predpisom o klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) je na celotnem območju
OPPN dovoljena gradnja naslednjih vrst objektov: |
|
a) Zahtevni in manj
zahtevni objekti |
|
● 11 Stanovanjske
stavbe: |
|
– 11100
enostanovanjske stavbe, |
|
– 11210
dvostanovanjske stavbe, |
|
● 12 Nestanovanjske
stavbe (pod pogojem, da ne presegajo deleža stanovanjske funkcije): |
|
– 123 trgovske
stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti; |
|
12304 stavbe za
storitvene dejavnosti, |
|
– 124 stavbe za
promet in izvajanje komunikacij; |
|
12420 garažne
stavbe |
|
● 21 objekti
prometne infrastrukture |
|
– 211 ceste |
|
● 22 cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi. |
|
b) Nezahtevni
objekti: |
|
– majhne stavbe:
garaža, drvarnica, zimski vrt in podobni objekti, |
|
– pomožni objekt v
javni rabi: objekt za razsvetljavo, drog, spomenik, kip, križ, kapelica,
pomožni cestni objekti, |
|
– objekti za
oglaševanje. |
|
c) Enostavni
objekti: |
|
– majhna stavba kot
dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica,
senčnica, letna kuhinja, savna, zimski vrt, vetrolov in podobni objekti, |
|
– pomožni objekt v
javni rabi: objekt za razsvetljavo, drog, spomenik, kip, križ, kapelica,
pomožni cestni objekti, pomožni cestni objekti, |
|
– ograja, |
|
– rezervoar za
utekočinjeni naftni plin ali nafto, rezervoar za vodo, |
|
– vodnjak, vodomet, |
|
– priključki na
objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja |
|
– vodno zajetje in
objekti za akumulacijo vode in namakanje: bazen, grajen ribnik, vodni
zbiralnik, |
|
– objekti za
oglaševanje, |
|
– pomožni komunalni
objekti, |
|
– pomožni objekti
za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. |
|
|
|
8. člen |
|
(lega objektov,
gradbene linije in odmiki) |
|
(1) Na območju
občinskega podrobnega prostorskega načrta so določeni naslednji
regulacijski in funkcijski elementi: |
|
– grajeno javno
dobro je zemljišče in na njem zgrajeni objekti, namenjeni splošni rabi.
Grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v
omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna
površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba
je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža,
zelena površina in druga javna prometna površina lokalnega pomena,
tržnica, igrišče, parkirišče ipd.; |
|
– stavbno zemljišče
je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih
delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na
katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je
predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu; |
|
– površina za
razvoj objekta je površina na kateri je možna gradnja objektov znotraj
stavbnega zemljišča pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Določena je z
gradbeno mejo in gradbeno linijo ter odmaknjena najmanj 2,00 m od
parcelne meje stavbnega zemljišča in najmanj 4,00 m od parcelne meje
grajenega javnega dobra, Upoštevanje površine za razvoj objekta velja le
za zahtevne in manj zahtevne objekte; |
|
– gradbena meja je
črta, ki jo novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati,
lahko pa se je dotikajo s fasado ali pa so od nje odmaknjeni v
notranjost površine za razvoj objekta. Gradbeno mejo lahko presegajo le
napušči, terase, balkoni, nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča in
manjši oblikovni poudarki posamezne fasade za največ 1,00 m izven
površine za razvoj objekta. Upoštevanje gradbene meje velja le za
zahtevne in manj zahtevne objekte; |
|
– gradbena linija
je črta, na katero morajo biti delno ali v celoti z enim robom – s
fasado, biti postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej
črti. Gradbeno linijo lahko presegajo le napušči, pokrite terase,
balkoni, nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča in manjši oblikovni
poudarki posamezne fasade za največ 1,00 m. Upoštevanje gradbene linije
velja le za zahtevne in manj zahtevne objekte. |
|
(2) Odmiki novih
stanovanjskih objektov od sosednje parcelne meje, gradbene linije in
gradbene meje objektov so razvidni iz grafične priloge: Ureditvena
situacija. |
|
(3) Odmiki
nezahtevnih in enostavnih objektov oziroma njihovih najbolj
izpostavljenih delov od sosednjih parcelnih meja morajo znašati
minimalno 1,0 m. Odmiki lahko znašajo manj, če s tem soglaša lastnik
sosednje parcele. |
|
(4) Odmiki novih
stanovanjskih objektov od sosednje parcelne meje, gradbene linije in
gradbene meje objektov so razvidni iz grafične priloge: Ureditvena
situacija. |
|
(5) Odmiki
nezahtevnih in enostavnih objektov oziroma njihovih najbolj
izpostavljenih delov od sosednjih parcelnih meja morajo znašati
minimalno 1,0 m. Odmiki lahko znašajo manj, če s tem soglaša lastnik
sosednje parcele. |
|
(6) Enostavne in
nezahtevne objekte se postavlja prednostno v notranjosti parcele. Pri
določanju velikosti teh objektov se upošteva navedene velikosti iz
veljavnih predpisov, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. |
|
(7) Odmiki objektov
obstoječih in predvidenih komunalnih vodov in naprav morajo biti
usklajeni z veljavnimi tehničnimi predpisi. |
|
|
|
9. člen |
|
(oblikovanje
objektov in okolice) |
|
(1) Območje
urejanja se po oblikovalski in arhitekturnih pogojih delih na štiri
območja in sicer na S1, S2, S3 in S4. |
|
(2) Oblikovanje
objektov na območju s čisto stanovanjsko dejavnostjo (S1): |
|
– tlorisna oblika
objektov je podolgovata, lahko je lomljena v obliki črke L, T ali U. |
|
– višinski gabarit:
največ P+M. Višina kolenčnega zidu ob cestni gradbeni liniji je lahko
največ 1,60 m. Objekti so lahko podkleteni v kolikor to dopušča višina
podtalnice. Podkletene stavbe je treba načrtovati in graditi ob
upoštevanju možnosti nastopa visoke gladine podtalnice. Višinska kota
pritličja minimalno 0,20 m nad koto nivelete nove ceste. |
|
– streha:
simetrične dvokapnice z nakloni od 30º do 40º, s smerjo slemena po
daljši stranici objekta in vzporedno z gradbeno linijo. Ravna streha je
dovoljena pod pogojem, da ne presega deleža dvokapne strehe in mora biti
nižja od slemena dvokapnice. Dvokapna streha je obvezna ob ulični
gradbeni liniji. Dovoljene so frčade z dvokapno ali ravno strešico Ravna
in enokapna streha je dovoljena tudi na nestanovanjskih objektih ter na
vseh nezahtevnih in enostavnih objektih. Na strehah je dopustna
namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju
obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. |
|
– fasade: klasično
ometana, obarvana v nežne odtenke. Lahko se kombinira s kamnom, lesom
ali fasadnimi ploščami, katerih delež ne sme presegati klasično ometane
fasade. Izjema so nestanovanjski objekti, nezahtevni in enostavni
objekti. |
|
(3) Oblikovanje
objektov na območju s čisto stanovanjsko dejavnostjo (S2): |
|
– tlorisna oblika
objektov je podolgovata, lahko je lomljena v obliki črke L, T ali U. |
|
– višinski gabarit:
največ P+1. Objekti so lahko podkleteni v kolikor to dopušča višina
podatalnice. Višinska kota pritličja minimalno 0,20 m nad nivojem
obstoječega terena. |
|
– streha: obvezno
ravna streha (max. 5 stopinj naklon). |
|
– fasade: klasično
ometana, obarvana v nežne odtenke. Lahko se kombinira s kamnom, lesom
ali fasadnimi ploščami, katerih delež ne sme presegati klasično ometane
fasade. Izjema so nestanovanjski objekti. |
|
(4) Oblikovanje
objektov na območju s čisto stanovanjsko dejavnostjo (S3): |
|
– tlorisna oblika
objektov je podolgovata, lahko je lomljena v obliki črke L ali T. |
|
– višinski gabarit:
največ P+M. Višina kolenčnega zidu je lahko največ 1,60 m. Objekti so
lahko podkleteni v kolikor to dopušča višina podtalnice. Podkletene
stavbe je treba načrtovati in graditi ob upoštevanju možnosti nastopa
visoke gladine podtalnice Višinska kota pritličja minimalno 0,20 m nad
koto nivelete nove ceste. |
|
– streha: štiri ali
več kapnice, z nakloni od 30º do 40º, s smerjo slemena po daljši
stranici objekta. Dovoljene so frčade z dvokapno ali ravno strešico in
zidcem ob straneh. Ravna streha na stanovanjskem objektu je dovoljena
pod pogojem, da ne presega deleža večkapne in mora biti nižja od slemena
večkapnice. Večkapna streha je obvezna ob ulični gradbeni liniji. Ravna
in enokapna streha je dovoljena tudi na nestanovanjskih objektih ter na
vseh nezahtevnih in enostavnih objektih. Na strehah je dopustna
namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju
obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. |
|
– fasade: klasično
ometana, obarvana v nežne odtenke. Lahko se kombinira s kamnom, lesom
ali fasadnimi ploščami, katerih delež ne sme presegati klasično ometane
fasade. Izjema so nestanovanjski objekti, nezahtevni in enostavni
objekti. |
|
(5) Oblikovanje
objektov na območju s čisto stanovanjsko dejavnostjo (S4): |
|
– tlorisna oblika
objektov je podolgovata, lahko je lomljena v obliki črke L, T ali U. |
|
–
višinski gabarit:
do P+M. Objekti so lahko podkleteni v kolikor to dopušča višina
podatalnice. Podkletene stavbe je treba načrtovati in graditi ob
upoštevanju možnosti nastopa visoke gladine podtalnice. Višinska kota
pritličja minimalno 0,20 m nad koto nivelete nove ceste.
– višinski gabarit: do P+1. Objekti so lahko podkleteni kolikor to
dopušča višina podtalnice. Podkletene stavbe je treba načrtovati in
graditi ob upoštevanju možnosti visoke podtalnice. Višinska kota
pritličja mora biti minimalno 0,20 m nad koto nivelete ceste. |
|
– streha: dvo,
štiri ali več kapnice, z nakloni od 30º do 40º, s smerjo slemena po
daljši stranici objekta. Dovoljene so tudi ravne strehe (naklon do 5
stopnij). Dovoljene so frčade z dvokapno ali ravno strešico. Na strehah
je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih
zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena
streh. |
|
– fasade: klasično
ometana, obarvana v nežne odtenke. Lahko se kombinira s kamnom, lesom
ali fasadnimi ploščami, katerih delež ne sme presegati klasično ometane
fasade. Izjema so nestanovanjski objekti nezahtevni in enostavni
objekti. |
|
(6) Okolico
objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Možno je delno nasutje
terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod
padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
Gradbeno inženirske objekte (cevovode, komunikacijska omrežja in
elektroenergetske vode) se izvede podzemno. |
|
(7) Posamezna
parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji,
če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti je lahko
največ 1,20 m, višina medsoseske ograje pa največ 1,80 m. Ograje ob
cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi
tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. |
|
(8) Spominska
obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne
zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih
tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad
pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev
na fasade ni dopustna. Pri oblikovanju pomožnih objektov se upošteva
oblika in obdelava obstoječih objektov na parceli. |
|
|
|
IV. POGOJI IN
MERILA ZA PARCELACIJO IN VPLIVNO OBMOČJE |
|
|
|
10. člen |
|
(parcelacija) |
|
Velikost in oblika
novih zemljiških parcel, na katerih so stavbe ali se bo na njih izvajala
gradnja, je razvidna iz grafičnega prikaza: Ureditvena situacija (m
1:500). Parcelacija je pravokotna na nove ulice. Vsaka samostojna
gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na
javno cesto morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih
cestah. |
|
|
|
11. člen |
|
(vplivno območje) |
|
Vplivno območje
predvidenih ureditev je območje podrobnega prostorskega načrta in
koridorji priključnih vodov gospodarske javne infrastrukture, ki
potekajo v javnih prometnih površinah. |
|
|
|
V. PRIKLJUČEVANJE
NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
|
|
12. člen |
|
(splošni pogoji) |
|
(1) Gospodarska
javna infrastruktura se načrtuje v območju in izven območja občinskega
podrobnega prostorskega načrta. |
|
(2) Detajlni pogoji
za priključitev na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo se
določijo v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja
posameznega objekta v skladu s pozitivnim mnenjem. |
|
(3) Točen potek
tras se določi na podlagi posebne projektne dokumentacije. |
|
(4) Gospodarska
javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno načrtovano
kapaciteto območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
|
|
|
13. člen |
|
(prometna
infrastruktura) |
|
(1) Uvoz na
ureditveno območje se uredi s treh strani in sicer se na jugovzhodnem
delu priključuje na lokalno cesto Ižakovci – Beltinci, na severovzhodnem
delu in jugozahodnem delu pa na lokalno dovozno pot. |
|
(2) Širina vozišča
osrednje interne ceste znaša 5,5 m, lahko tudi manj, če za to obstajajo
utemeljeni razlogi s tehničnega, prometnega in prostorskega vidika. |
|
(3) Uvozi na
parcelo morajo biti široki najmanj 2,5 m. |
|
(4) Pri umestitvi
nove ceste je potrebno upoštevati: |
|
– vso veljavno
zakonodajo, |
|
– zasaditev ob
cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti
ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme, |
|
– zagotovljeno mora
biti varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu, |
|
– upoštevati
obstoječe in načrtovane komunalne vode, |
|
– preprečiti je
potrebno odtekanje površinskih padavinskih voda z utrjenih površin na
javne ceste. |
|
|
|
14. člen |
|
(oskrba z vodo) |
|
(1) Na prvem
območju OPPN se izvede novo sekundarno vodovodno omrežje, ki se
priključi na obstoječe vodovodno omrežje na obrobju OPPN. |
|
(2) Pri načrtovanju
sekundarnega vodovoda je je potrebno upoštevati izdelan idejni projekt
IDP – Sekundarno vodovodno omrežje v občini Beltinci, št. projekta
10064, september 2010, ki ga je izdelal ATRIJ Gradbeni inženiring
d.o.o.. Trasa javnega vodovoda mora biti vodena v javni površini, v robu
predvidenih javnih poti – v bankini zunaj asfalta. |
|
(3) Za oskrbo
drugega območja OPPN (enota urejanja S4) je v javni poti št. 3253 k.o.
Ižakovci izgrajen obstoječ javni sekundarni vodovod, ki omogoča
priključevanje objektov, ki se bodo gradili vzdolž tega javnega
vodovoda. Na vzhodnem delu drugega območja je obstoječemu vodovodu iz PE
DN 40 in PE DN 50 pretekla amortizacija in ga je potrebno obnoviti s
cevmi PE DN 90. |
|
(4) Vse objekte,
kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, se priključi na javno
vodovodno omrežje. Vsi objekti se priključujejo na javni vodovo s
samostojnimi vodovodnimi priključki z vodomernim jaškom na zemljišču
parcel objektov. |
|
(5) Na območju OPPN
se izvede tudi hidrantno omrežje. Hidranti morajo biti postavljeni na
javnih površinah, da bodo vidni in enostavno dostopni in hkrati
zaščiteni pred morebitnimi poškodbami z vozili. Hidrantna mreža mora
biti izvedena brez slepih cevovodov, tako da bo v celoti pretočna. |
|
|
|
15. člen |
|
(odvodnja
padavinskih voda) |
|
(1) Padavinske vode
očiščene skladno s predpisi s področja varstva okolja se odvaja v
meteorno kanalizacijo z iztokom v ponikovalni jarek, katerega lokacija
je razvidna iz grafične priloge. Padavinske vode s streh se lahko zbira
tudi v zbiralnikih deževnice in uporablja za zalivanje ali druge potrebe
(sanitarna voda). Očiščena padavinska voda se lahko odvaja tudi v
ponikovalnico locirano na zemljišču investitorja, če je iz
hidrogeološkega poročila razvidno, da je pod dnom ponikovalnice plast
nemočenih sedimentov ali kamnin debeline najmanj 2,0 m nad gladino
srednje visokega nivoja podtalnice. |
|
(2) Odvajanje
padavinske vode z utrjenih površin se predvidi tako, da se v največji
možni meri zmanjša hipni s površin, kar pomeni, da se predvidi
zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik). Z večjih
utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja, se meteorne vode
odvede preko lovilcev maščob. |
|
(3) Meteorna voda s
cestišč in javnih utrjenih površin se odvaja preko meteorne kanalizacije
v ponikovalni jarek. |
|
(4) Odvodni jarek
mora biti posebej obdelan v projektni dokumentaciji na podlagi
hidrogeološkega poročila in dimenzioniran na končno načrtovano
kapaciteto območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. Lokacija
in velikost ponikovalnega jarka je lahko drugačna od načrtovanega, v
kolikor se na podlagi hidrogeološkega poročila to izkaže kot boljša
rešitev. |
|
|
|
16. člen |
|
(odvodnja fekalnih
voda) |
|
(1) Prvo območje
OPPN-ja se opremi s kanali javne sekundarne fekalne kanalizacije, ki se
priključi na obstoječe fekalno omrežje zunaj območja OPPN. Vsi fekalni
kanali predvidene sekundarne kanalizacije morajo potekati v območju
obstoječih in predvidenih javnih poti. |
|
(2) Vsi predvideni
stanovanjski objekti na prvem območju OPPN se morajo priključit na
predvideno sekundarno fekalno kanalizacijo. Priključitev je možna samo
za vsak objekt posebej in samo preko kanalizacijskega jaška, ki se mora
za vsaj posamezni objekt predvideti 1 m znotraj parcelne meje. |
|
(3) Za odvajanje
komunalne odpadne vode iz predvidenih objektov znotraj drugega območja
urejanja je v javni poti 3253 k.o. Ižakovci izgrajena obstoječa fekalna
kanalizacija iz katere so že izvedeni kanalski priključki s priključnimi
jaški na določene zazidalne parcel. Predvideni objekti se na javno
kanalizacijo priključujejo preko pripadajočega priključnega jaška
oziroma se za potrebe priključevanja objektov na parcele iz obstoječe
javne kanalizacije dogradijo potrebni priključni kanali z jaški, tako da
ima vsak objekt svoj priključni jašek. |
|
(4) V fekalno
kanalizacijo je prepovedano odvajati padavinske odpadne vode. Eventuelne
tehnološke odpadne vode je potrebno v objektih voditi ločeno ter pred
odtokom v javno kanalizacijo prečistiti in obdelati do stopnje, ki jo
zahtevajo predpisi za priključitev na javno kanalizacijo. |
|
|
|
17. člen |
|
(oskrba z
električno energijo) |
|
(1) V skladu s
strokovno podlago, Ureditev EE omrežja za stanovanjsko naselje v
Ižakovci v Občini Beltinci, št. 222/14-MS, Elektro Maribor d.d., julij
2014 se za napajanje objektov z električno energijo zgradi nov
nizkonapetostni 0,4 kV razvod iz obstoječe trafo postaje t-353 Ižakovci
2 za prvo območje OPPN in iz trafo postaje Ižakovci Kapela t-760 za
drugo območje OPPN. |
|
(2) Na območju OPPN
potekata obstoječa 20 kV daljnovoda, DV 20kv d-337 Nemščak–Ižakovci in
DV 20 kv d-336 Ižakovci2. V varovalnem pasu obstoječega daljnovoda (2 x
10 m) ni dovoljena gradnja objektov, razen gradbeno inženirskih
(cevovodi, ceste itd.) in nezahtevnih ter enostavnih objektov, ki niso
namenjeni prebivanju. |
|
(3) Varnostna
oddaljenost obstoječih oporišč od prometnih cest in dovozov mora znašati
minimalno 2,0 m. Temelji obstoječih oporišč morajo biti od predvidenih
prometnih cest in dovozov biti oddaljeni minimalno 1,0 m. Varnostna
višina obstoječih vodnikov mora znašati minimalno 6,6 m nad predvidenimi
cestmi in dovozi. Varnostna oddaljenost morebitnih obcestnih svetilk
javne razsvetljave v varovalnem pasu daljnovoda mora znašati minimalno
2,6 m od vodnikov DV 20 kV. |
|
(4) Objekte se
priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v
svojem soglasju. Za napajanje predvidenih stanovanjskih objektov na
prvem delu OPPN je potrebno zgraditi nov nizkonapetostni 0,4 kV iz
obstoječe TP t-353 Ižakovci 2. Napajanje drugega dela OPPN bo izvedeno
preko obstoječega NN 0,4 kV iz obstoječe TP t-760 Ižakovci Kapela.
Obstoječi NN 0,4 kV izvod bo potrebno ustrezno rekonstruirati in izvesti
nov NN 0,4 kV razvod zaradi priključitve novih odjemalcev. |
|
(5) Objekte se
priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v
svojem soglasju. |
|
(6) Pri oskrbi
objektov z energijo se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov
energije, v ta namen je na strehah objektov možna namestitev sončnih
kolektorjev. |
|
(7) Vse priključke
na gospodarsko javno infrastrukturo se izvede zemeljsko. Priključka
elektrike se izvede v zaščitnih ceveh. Odmiki elektrike od ostalih
zemeljskih vodov morajo znašati najmanj 60 cm, odmik med kanalizacijo in
vodovodom pa najmanj 1 m. Vertikalni odmiki med posameznimi vodi morajo
znašati najmanj 50 cm. |
|
|
|
18. člen |
|
(telekomunikacije) |
|
(1) Na delu območja
poteka zemeljsko krajevno in razvodno tk omrežje. Na mestih predvidene
gradnje je potrebno izvesti prestavitev oziroma zaščito obstoječih tk
vodov. Pred začetkom vseh del na območju urejanja je potrebno naročiti
zakoličbo zemeljskega tk omrežja ter naročiti zaščito oziroma
prestavitev tangiranega tk omrežja. |
|
(2) Za zaščito
oziroma prestavitev TK omrežja (tk kablov) se na področju urejanja
predvidijo in položijo cevi 2 x fi 110 mm, z pripadajočimi kabelskimi
jaški dimenzije fi 120 cm. V voznih površinah se predvidijo TK jaški s
težkimi LŽ pokrovi. Obstoječi tk kabli se po potrebi zaščitijo s
polcevmi in obbetoniranjem. |
|
Za potrebe novih
telekomunikacijskih priključkov se izvede enocevna tk kanalizacija (cev
1x fi 110 mm in TK jaški dimenzij fi 60 cm). Do posameznih objektov se
iz tk jaškov predvidijo in položijo cevi AC fi 50 mm. |
|
(3) V neposredni
bližini obravnavanega območja se nahaja omrežje kabelske televizije. Za
zagotovitev celovite komunalne opremljenosti se predvidi izgradnja
omrežja kabelske televizije v koridorji komunalne infrastrukture. |
|
(4) Za potrebe
kabelske televizije se predvidijo cevi 1 x PVC 110 mm na eni strani
dovozne poti. Na mejah parcel se predvidi postavitev jaškov dimenzij 80
x 80 x 100 z LTŽ pokrovi. |
|
(5) Objekte se
priključi na tk omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem
soglasju. |
|
|
|
19. člen |
|
(plinovodno
omrežje) |
|
(1) V območju OPPN
je delno že zgrajeno plinovodno omrežje. Novo plinovodno omrežje se
predvidi ob vsej javnih cestah in se poveže z obstoječim. |
|
(2) Vsi predvideni
objekti naj se priključijo na omrežje zemeljskega plina. Plin naj se
uporablja za kuhanje, ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode,
tehnologijo in hlajenje. |
|
|
|
20. člen |
|
(ravnanje s
komunalnimi odpadki) |
|
Zbiranje, odvoz in
odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih predpisih in jih
izvaja pristojna komunalna organizacija. Dovoljeno je zbiranje manjših
količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost.
Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako, da niso
vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje
posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in
ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja. |
|
|
|
VI. CELOSTNO
OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN
NARAVNIH DOBRIN TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
|
|
21. člen |
|
(območja režimov) |
|
(1) V obravnavanem
območju ni objektov ali površin kulturne dediščine. Območje leži izven
območij varstva narave. Posebni ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine
in varstva narave niso predvideni. |
|
(2) Obravnavano
območje je tudi izven poplavnih območij ali območij drugih režimov. |
|
|
|
22. člen |
|
(požarna varnost) |
|
(1) Požarno varstvo
vseh objektov na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta mora
biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. |
|
(2) Do vseh
objektov mora biti omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do
objektov. Delovne površine za intervencijska vozila se zagotovijo na
prometnih površinah in manipulativnih površinah ob objektih. |
|
(3) Na območju
občinskega podrobnega prostorskega načrta se zgradi hidrantno omrežje z
nadzemnimi hidranti, ki mora zagotavljati zadostne količine požarne
vode. |
|
(4) Zaščita pred
širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti
požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se
izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru
eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega
materiala. |
|
|
|
VII. POGOJI GLEDE
VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI |
|
|
|
23. člen |
|
(varovanje zdravja) |
|
(1) Lega in
velikost objektov mora zagotavljati, da bo za bivalne objekte in
objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, celoletna osončenost
bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov
mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo
stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski
enoti. |
|
(2) Pri vseh
posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z
agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo prekomerne emisije v zrak, se
upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka. |
|
(3) Na podlagi
predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in predpisov o
ocenjevanju hrupa v okolju se območje uvrsti v območje III. stopnje
varstva pred hrupom. Pri gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in
vseh ostalih ureditev je treba upoštevati predpisane ravni hrupa, ki ne
smejo biti prekoračene. |
|
|
|
24. člen |
|
(tehnični pogoji
gradnje objektov) |
|
(1) Pri gradnji in
prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na posamezni
parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno
razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne
gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov pa zmanjšati
stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se
uporablja obnovljive vire energije (zbiralniki sončne energije, izraba
padavinske vode, izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni
sistemi). Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene. |
|
(2) Pri
projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje
občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma
v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. |
|
|
|
VIII. ODSTOPANJA |
|
|
|
25. člen |
|
(odstopanja) |
|
(1) Odstopanja v
namembnosti območja niso dopustna. |
|
(2) Dopustna so
odstopanja od poteka načrtovanih tras in objektov oziroma tehničnih
rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture
v primeru, da se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva
zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko –
geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih
utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi
interesi. Z rešitvami razvidnimi iz projektne dokumentacije morajo
soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, v
katerih delovno področje spadajo odstopanja. |
|
|
|
IX. ETAPNOST |
|
|
|
26. člen |
|
(etapnost) |
|
(1) Pred začetkom
gradenj na območju OPPN je potrebno v skladu s pogoji tega Odloka
izvesti parcelacijo, v celoti ali fazno. |
|
(2) Časovna izvedba
parcelacije in gradnje, kakor tudi zaporedje izvedbe posamezne etape je
odvisna od izkazanega interesa investitorjev. |
|
(3) Pred začetkom
gradnje zahtevnih oziroma manj zahtevnih objektov je potrebno izvesti
ponikovalni jarek za meteorne vode, razen če je možna izvedba
ponikovalnice locirane na zemljišču investitorja pod pogoji 15. člena
tega Odloka. |
|
|
|
X. POSEBNI POGOJI |
|
|
|
27. člen |
|
(posebni pogoji) |
|
Prostorski
izvedbeni pogoji za ureditev v kompleksu so podlaga za izdajo dovoljenj
za gradnjo. Pri načrtovanju objektov in ureditev in pri izvajanju del je
treba upoštevati tudi vse pogoje iz smernic pristojnih organov in
organizacij, pridobljenih k podrobnemu prostorskemu načrtu. |
|
|
|
XI. KONČNA DOLOČILA |
|
|
|
28. člen |
|
(hramba in vpogled) |
|
Občinski podrobni
prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti pri pristojnem
občinskem organu za urejanje prostora Občine Beltinci. |
|
|
|
29. člen |
|
(veljavnost) |
|
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
Št.
032-1/2015-7/52/VI |
|
Beltinci, dne 18.
junija 2015 |
|
|
|
Župan |
|
Občine Beltinci |
|
Milan Kerman l.r. |
|
|
|
Odlok o spremembah in
dopolnitvah Občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko
naselje v Ižakovcih (Uradni list Republike Slovenije, št. 82/2015)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
2. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|