Na
podlagi 39. in 43. člena
zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list
SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 in Uradni list RS, št. 29/90, 18/93,
47/93 in 71/93), 22. in 29. člena
zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95,
26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) ter 17. člena
statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99) je
Mestni svet mestne občine Murska Sobota na seji dne 13. 7. 1999 sprejel |
|
O D L
O K |
o
sprejetju ureditvenega načrta za območje gramoznice Krog |
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
|
Sprejme
se ureditveni načrt za za območje gramoznice Krog (v nadaljevanju
besedila: UN), ki ga je izdelal ZEU Družba za načrtovanje in inženiring
Murska Sobota pod št. projekta 2/95-UN/MS oktobra l995. |
2. člen
|
Z UN je,
ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana, podrobneje obdelana v
srednjeročnem družbenem planu občine sprejeta odločitev o urejanju
območja gramoznice Krog za pridobivanje gramoza in za njeno sanacijo
oziroma končno rabo. |
Na
območju UN, velikem približno 40 ha, se načrtujejo: nadaljnja širitev
gramozne jame za ca. 6,5 ha in poglobitev manjšega dela obstoječe;
vzpostavitev naravnega parka-rezervata na približno 14 ha; možnost
ribolova; možnost različnih vodnih športov kot so čolnarjenje, veslanje,
surfanje in podobno s čolnarno in 300 m dolgo veslaško stezo; naravno
kopališče na približno 5 ha z gostinskim lokalom, otroškim ter športnimi
igrišči in urejenimi pikniškimi prostori; prepoved kopanja na območju v
bližini nekdanjega smetišča; ohranitev ribogojnice s prilagoditvijo
predpisom ali njeno odpravo ter ob njej ribjo ali podobno restavracijo z
igrišči nevezanimi na kopanje. |
3. člen
|
UN
vsebuje tekstualni del in grafične priloge v merilih 1:50000, 1:25000,
1:5000, 1:2880, 1:2000, 1:1000 in 1:100, ki se nanašajo na: |
–
prikaze iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana
občine; |
–
prikaze prostorskih pogojev za realizacijo planskih odločitev; |
–
prikaze prostorskih ureditev po posameznih področjih; |
– načrt
gradbenih parcel; |
–
tehnične elemente za zakoličenje objektov in gradbenih parcel; |
– oceno
stroškov za izvedbo načrta; |
– etape
izvajanja načrta. |
UN
vsebuje tudi obrazložitev prostorskih pogojev, soglasja pristojnih
organov, ustanov in podjetij ter odlok o sprejemu UN. |
4. člen
|
S tem
odlokom se določa: |
– mejo
območja; |
–
funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih
posegov v prostor; |
– pogoje
za urbanistično oblikovanje območja ter za arhitektonsko oblikovanje
objektov ali naprav oziroma drugih posegov v prostor na tem območju s
tolerancami; |
– pogoje
glede komunalnega urejanja območja; |
– druge
pogoje, ki so pomembni za izvedbo predvidenih prostorskih ureditev
oziroma posegov v prostor; |
– etape
izvajanja UN; |
– režim
in začasna namembnost zemljišč, ki se ne uredijo v prvih etapah; |
–
obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju UN; |
–
sprotne in končne določbe uporabnikov gramoznice. |
II. MEJA OBMOČJA TER POGOJI ZA POSEGE V
PROSTOR
1. Opis meje območja
5. člen
|
Mejo
območja predstavljajo: |
sverovzhodna in jugovzhodna meja parc. št. 1808 (v nadaljnjem besedilu
tega člena pomenijo kratice strani neba in številke parcelne številke),
JV in JZ meja 1809, meja 1960 proti 1958, SV meje 1959, 1957, 1954 in
1953, JV meja 1953, meja 1960 proti 1951, 1950 in 1949, meje 1961 proti
1949, 1948, 1947/1, 1945 in 1944, SV in JV meja 1962, linija od te meje
preko potoka 1606 do trimeje med 1977, 1976 in 1606, SV in JV meja 1976,
podaljšana linija te meje preko poti 3001 do SV meje 2941, SV meja od
presečišča s to linijo do SV meje 2942, JZ meja 2942, meja 2940 proti
2943, 2944, 2946, 2947 in 2958, linija od te meje preko ceste 1590/10 do
trimeje ceste, 2939 in 282, meje 2939, 282 in 283 proti 1595, SZ meje
1595, 283, 284/1, 284/3, 284/2, 286, 287 in 288, do podaljšane linije
meje 289/1 proti 290, ta linija od 288 do JZ meje 289/1, ta meja proti
290 in meja 189/1 proti 289/2, vse k. o. Krog, ter proti 677 in proti
1253, meja 678 proti 1253 in 679/4, Z meja potoka 1605 do meje te
parcele proti istovrstni parceli 1257/4, ta meja, vse k. o. Satahovci,
meje 2897, 2895 in 1993, vse k. o. Krog, proti 983, 982/1, 981/2, 981/1,
984, 985, 986/1, 987, 988/1 in 989, vse k. o. Satahovci, SZ meje 234,
232 in 233/2, SV meji 233/2 in 233/1, podaljšana linija te meje preko
ceste 1588/3 do SZ meje 266, ta meja od presečišča do meje proti 265, ta
meja, SV meja 267 in linija od te meje preko ceste 1590/10 do trimeje te
ceste, 1805 in 1806, ter meja te ceste proti 1806 in poti 1211/2, vse k.
o. Krog. Za ureditev cestne povezave med Satahovci in cesto Krog-Brod na
Muri, se v ureditveno območje vključita še parceli s št. 230 in 231 v k.
o. Krog. |
2. Funkcije območja s pogoji za izrabo
in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor
6. člen
|
V
severozahodni smeri proti Satahovcem se širi gramozna jama. Najbližjim
hišam se lahko jama približa na razdaljo, ki meri najmanj ca. 160 m.
Končne dejavnosti na območju UN pa lahko segajo do planske meje na
razdalji 55 m od najbližje hiše. Pregrade iz višjega rastlinja med
gramozno jamo in neposredno ob njej ležečimi intenzivno obdelovanimi
kmetijskim površinami se ojačajo na vsaj 30 m široke pasove in na novo
se koplje od teh zemljišč tako daleč, da bo mogoče vzpostaviti tako
širok pas iz zarasti za pregrado. Kopati se sme do globine 12 m pod
obstoječim terenom oziroma do nivoja 178 m nadmorske višine. Naprave
gramoznice se prebarvajo z maskirnimi barvami. Brežine gramoznice, ki so
strme in še niso porasle, razen brežin trenutnega kopa, se morajo
urediti tako, da bo pri morebitnih padcih živali ali ljudi v jamo še
mogoče izlesti iz nje, oziroma možnost padca v jamo se mora preprečiti z
nasipom ali ograjo. |
Južni
del gramoznice se nameni za naravni park – rezervat (v nadaljnjem
besedilu: rezervat) in v njem se izvedejo naslednji ukrepi oziroma
ureditve. Strelišče na glinaste golobe se ukine. Uredi se le utrjene
poti in opazovalnice na primernih mestih ter postavijo se tablice, ki
dajejo podatke o pomembnejših značilnostih rastlin in živali rezervata.
Parkiranje se ne dovoli le v bližini Lovskega doma. Od ostalega dela
gramoznice se rezervat loči s pregrado iz otočkov, ki se jih izdela ob
poglabljanju preostalih delov gramoznice. |
Vse
območje jame izven rezervata se nameni za čolnarjenje, ribarjenje,
jadranje, surfanje, veslanje in podobno. Čolnarna in rampa za spust
plovil v vodo se uredita ob dostopu z glavne ceste na območje
gramoznice. V tej stavbi se urede tudi prostori za potrebe veslaškega in
morebitnih drugih klubov za vodne športe ter sanitarije za kopalce. 300
m dolgi veslaški stezi se nameni pas v bližini meje proti rezervatu.
Obstoječi del gramoznice izven naravnega rezervata se lahko tudi poglobi
do nivoja 178 nadmorske višine. |
Na
vzhodnem delu gramoznice se zaradi neposredne bližine smetišča prepove
kopanje. Območje prepovedi se s pregrado iz otočkov iz naritega
materiala pri poglabljanju loči od ostalih delov gramoznice. Ribogojnica
ostane v rabi, če se dokaže, da je voda primerna za gojenje rib in če si
lastnik pridobi vsa potrebna dovoljenja. Svojo dejavnost lahko tudi
razširi z ribjo restavracijo ali podobno dejavnostjo, ter športnimi
igrišči (tenis, minigolf itd.,ki niso vezana na kopanje). |
Za
kopanje se nameni obalni del bodoče razširitve gramozne jame in
zemljišča do meje območja UN proti Satahovcem ter sosednji manjši
obstoječi deli gramoznice z neurejenimi – nezaraščenimi brežinami. Uredi
se razgibana obala, sončni in senčni deli, plitvine za kopanje otrok in
starejših ter deli za izkušene plavalce, ki so lahko tudi 7 do 9 m
globoki, kot želi investitor kopati. Obale za kopanje smejo biti v
naklonu 1:3 in manjšem do globine 1,4 m za plavalce, plitvine pa morajo
imeti manjši naklon. V sklopu kopališča se uredi gostišče, športna
igrišča (odbojka, odbojka na pesku, nogomet, balinanje, košarka itd.),
otroško igrišče, lahko se postavi tobogan in podobno. Območje za kopanje
se opremi tudi s sanitarijami in opremo za piknike. |
3. Pogoji za urbanistično, arhitektonsko
in krajinsko urejevanje območja s tolerancami
7. člen
|
Teren,
brežine in vegetacija na območju rezervata se ohranijo. Med manjšima
obraslima jamama, ki ležita severno od Lovskega doma in glavno jamo
gramoznice se morajo izvesti ureditve, ki omogočajo stalni preliv vode
med temi jamami. Utrjene poti približno po v UN začrtanih trasah in
morebitni dostopi do vode se izvedejo prilagojeno terenu in iz naravnih
materialov. Za dostop do vode se lahko zgradijo tudi pomoli in na vodi
se lahko namestijo tudi umetni otočki. Določila iz dveh zadnjih stavkov
veljajo tudi za vse ostale dele gramoznice. Opazovalnice se lahko
postavijo tudi na drugih lokacijah, kot je označeno v tem načrtu, če se
kaj takega pokaže kot upravičeno. Lovski dom se lahko dograjuje. Oblike
otočkov na meji rezervata niso točno določene, morajo pa biti približno
na označenih lokacijah. |
Oblike
obal predvidene razširitve gramoznice, kot so prikazane v UN, so
približne. Zalivi in polotočki pa morajo le približno biti na mestih,
kot je določeno s tem načrtom in so lahko drugačne oblike, vendar se ne
smejo površinsko zmanjšati za več ko 10%. Deli gramoznice, kjer je kop
gramoza zaključen, izven rezervata in kopališča, se lahko preoblikujejo,
to je spremene se lahko brežine in teren, odstranijo se lahko v glavno
jamo segajoči bregovi ribogojnice, lahko se izkopljejo smeti ipd. |
Stavbe
se dopuščajo graditi pritlično ali enonadstropno z izrabljenimi
mansardami. Lokacije novih stavb (čolnarna, gostišče in ribja
restavracija) morajo biti približno na mestih in glavne gmote teh stavb
morajo imeti približno smeri, kot so podane v UN. Velikosti stavb po tem
načrtu, in sicer: stavba kopališča 40 m x 12 m + 8 m x 18 m + 25 m x 25
m, čolnarna 14 m x 20 m in novi del ribje restavracije 20 m x 12 m, se
dopuščajo povečati za 30% in zmanjšati za 50%. Podrobne oblike in
velikosti so prepuščene na izbor projektantom in ti lahko namesto v UN
zarisane posamične stavbe predvidijo tudi več stavb. Podobno velja za
igrišča. Izbor igrišč po tem načrtu ni obvezen, predpisana pa je
približno njihova lokacija in usmeritev. Otroško igrišče mora biti delno
kopno in delno vodno. Pikniške ureditve ter sanitarije na kopališču
morajo biti približno v razporedu in na lokacijah kot je zarisano v tem
načrtu. |
Oblikovanje stavb mora izhajati iz tradicionalnega regijskega
oblikovanja javnih stavb in mora imeti parkovni značaj. Kritina mora
biti opečna, lahko je tudi lahka betonska (Bramac) ali lahka kovinska
(Deccra) v obliki in barvi opeke, pa tudi lesena, in mora biti na strehi
naklona 35- 45, ki je simetrična dve- ali štirikapnica. Obstoječe strehe
se morajo rekonstruirati po teh določilih ob zamenjavi kritine. Iz
osnovne oblike lahko izstopajo erkerji, zimski vrtovi, vhodi, poudarjeni
središčni deli ipd. in strehe nad temi deli stavb so lahko drugačne
oblike in iz drugih materialov, kot je zgoraj določeno. Na strehi
gostinske stavbe kopališča mora biti višinski poudarek v obliki
stolpiča, lanterne ali podobnega. Fasadne odprtine se v objekte
postavljajo praviloma v enakomernem ritmu, ki pa se spremeni na
poudarjenih delih fasad, in praviloma morajo biti pokončne oblike.
Dopušča se uporaba zidnih in strešnih vencev, portalov, obrob odprtin,
lizen in drugih elementov tradicionalne regionalne arhitekture.
Praviloma se obilno uporabi les. Izjeme od gornjih določil so dopustne
pri stavbah sanitarij in za pikniško opremo, ki so lahko tudi iz drugih
materialov in drugih oblik ter če ugotovi primernost drugače
oblikovanega projekta katerekoli posamezne stavbe na območju UN od
občine imenovana komisija pretežno sestavljena iz strokovnjakov za
arhitekturo oziroma oblikovanje. Morebitne ograje so lahko iz žive meje,
lesene, lahko pa so tudi kovinske z zidanimi spodnjimi deli in stebri,
vse pod pogojem, da je uporabljen parkovni način oblikovanja. Podobno
velja za izbor svetil in drobne komunalne opreme. Cestna rampa pri
Lovskem domu se nadomesti z vrati in ograjo v eni od zgoraj navedenih
izvedb. |
Okoli
stavb in ureditev se zasadi avtohtono drevje in grmovje ter istovrstno
rastlinje se tudi zasadi v pregradah proti kmetijskim in cestnim
površinam ter parkiriščem. |
4. Komunalno opremljanje
8. člen
|
Za
dostop se uporabijo obstoječe ceste in njivska pot iz Satahovcev, ki se
razširi in asfaltira. Transport z gramoznice se sme opraviti le po
sedanji trasi. Transport uporabnikov končnih dejavnosti se mora, posebno
skozi Satahovce, omejiti s časovnim režimom uporabe oziroma odprtja
igrišč in gostinskega lokala. |
Parkirišča se urede na označenih lokacijah, in sicer za ca. 40 vozil pri
gostinski stavbi kopališča, za ca. 40 vozil pri čolnarni z drugim
dostopom do kopališča, za ca. 20 vozil pri ribji restavraciji in za ca.
15 vozil pri Lovskem domu. Parkirišča so lahko za 30% večja ali pa
manjša, glede na potrebe v posamezni fazi urejanja območja in se
tlakujejo s tlakovci ali travnimi ploščami. Peš poti se urede peščene
ali tlakovane. |
Območje
se naveže na glavni vodovod, ki od črpališča Krog poteka zahodno nedaleč
od gramoznice s cevjo, ki ima premer 110 mm in ob stavbah se namestijo
hidranti. Od tega vodovoda oddaljene stavbe imajo lahko svoja lastna
zajetja, če se v njih nahaja neoporečna voda. Vodovod se izvede tudi do
sanitarnih in pikniških stavbic razmeščenih po celem kopališču. |
Prostozračni kabli na območju UN se nadomestijo s podzemskimi. |
Za
potrebe dodatnih stavb in ureditev se te navežejo na električno in
telefonsko omrežje za obstoječe stavbe, razen za območje kopališča, ki
se naveže na bližnje Satahovce. |
Odpadne
vode se vodijo po vodotesni kanalizaciji v triprekatne vodotesne
greznice na izpraznjevanje, ki so brez iztoka. Padavinske vode se
spuščajo v teren. Odpadne vode iz morebitnih gostinskih kuhinj ter
padavinske vode s tlakovanih parkirišč in z asfaltiranih manipulacijskih
površin se morajo pred iztokom očistiti v lovilcih maščob. Kolikor
obremenitve posameznega sklopa dejavnosti (kopališče; ribja restavracija
s spremljajočimi dejavnostmi) presegajo obremenitev 50 E, se mora
zgraditi čistilna naprava. Obstoječe odvajanje odplak se mora preveriti
in kolikor ni v skladu z zgoraj navedenimi določili, se morajo
kanalizacijske napeljave in greznice sanirati. |
Razdalje
med komunalnimi vodi morajo biti po zahtevah upravljalcev teh vodov.
Kolikor teh razdalj ni mogoče doseči, se morajo izvesti primerne
zaščite. Kanalizacijske cevi morajo biti vsaj 0,5m pod vodovodnimi. |
Za
ogrevanje stavb se morajo uporabiti centralni načini ogrevanja in kot
vir energije se ne sme uporabljati premog ali težko kurilno olje.
Morebitni rezervoarji za lahko kurilno olje morajo biti tako vgrajeni,
da je preprečena možnost izlitja goriva v teren. Priporoča se uporaba
alternativnih virov energije. |
5. Drugi pogoji, ki so pomembni za
izvedbo predvidenih prostorskih ureditev oziroma posegov v prostor
9. člen
|
K vsem
gradnjam in ureditvam, pri katerih se posega v zemeljske plasti na
zemljiščih, ki so zavarovana kot arheološki spomenik, se mora pridobiti
soglasje pristojne institucije za varstvo dediščine. To določilo ne
velja za kmetijsko rabo z običajnim oranjem. |
Soglasje
iste institucije si je potrebno pridobiti tudi k vsem posegom na območju
rezervata, razen k vzdrževalnim delom. |
Za
potrebe interventnih vozil morajo dovozi do stavb imeti nosilnost
najmanj 10 t osne obremenitve, širino najmanj 3 m in predpisane premere
krivin. Vsaka stavba mora biti dostopna najmanj z dveh strani. Hidranti
se morajo namestiti na oddaljenosti, ki je večja od 1/2 višine stavbe
oziroma ki meri najmanj 5 m. Graditi se mora z ognjevarnimi materiali
oziroma v požarnovarnih konstrukcijah. Stavbni prostori, v katerih se
zbira večje število ljudi, morajo imeti vsaj dva izhoda na prosto na
nasprotnih straneh. V bližini stavb se morajo urediti dostopi do vode
gramoznice. |
Zemeljska pregrada med deponijo odpadkov in vodo gramoznice se ojača z
vsaj 1 m debelo glinasto plastjo, ki se z naravnimi materiali
stabilizira proti plazenju. Za tako sanacijo so zadolženi lastniki
zemljišč v območju, ki ga je potrebno sanirati in sedanji koristnik
gramoznice. |
Med
Mokošem in gramozno jamo se vzpostavi tolikšna pregrada, da se potok ne
bo mogel izlivati v jamo. Manjkajočo višjo vegetacijo med njegovo strugo
in jamo se na novo zasadi. Struga potoka in njegove brežine se urede in
očistijo. |
Po
končanem izkopu malih odsekov mora uporabnik gramoza takoj brežine
izdelati v končni obliki, to je s polico nekoliko nad vodno gladino in
zaobljeno z nasipom na vrhu. V podobni obliki mora sanirati strme
neporasle brežine nedavnega kopa. |
Odstraniti se morajo divje deponije odpadkov. |
Dostopi
v javne prostore stavb morajo biti tako izdelani, da jih lahko
uporabljajo tudi osebe z invalidskimi vozički. |
Gradbeno-tehnična dokumentacija za vsako novogradnjo, dogradnjo ali
zunanjo ureditev, mora vsebovati tudi načrt hortikulturnega urejanja
okolice. |
6. Etape izvajanja UN
10. člen
|
Izvajanje gradenj in drugih ureditev za posamezne dejavnosti lahko
potekajo časovno neodvisno od drugih dejavnosti z izjemo na kop gramoza
navezane gradnje čolnarne, rampe za spust plovil v vodo in parkirišča v
njeni bližini ter urejanje kopališča. Zgoraj navedene izjeme se grade in
urejajo po zaključenem kopu obravnavane gramoznice ali vzporedno z
zaključevanjem del na posameznih odsekih kopa. |
Praviloma mora pred gradnjami in drugimi ureditvami biti izvedena zanje
potrebna komunalna oprema. |
7. Režim in začasna namembnost zemljišč,
ki se ne uredijo v prvih etapah
11. člen
|
Kmetijska zemljišča, na katera se predvideva širitev gramoznice, se
ohranjajo v dosedanji kmetijski rabi. Na teh zemljiščih se dopušča
izvajati raziskovalna in pripravljalna dela za kop gramoza in za končne
ureditve predvidene na tem delu območja. Preostala zemljišča se
ohranjajo v sedanjem stanju. Na njih se dopuščajo, če so kmetijska, ta
raba, in druge dosedanje rabe, ki niso v nasprotju s končno ureditvijo
gramoznice, ter pripravljalna dela za to ureditev. Dopušča se le
sanitarni in nujni vzdrževalni posek drevja in grmovja. |
V delu
obravnavanega območja, ki se nameni za rezervat, mora biti takoj po
uveljavitvi tega načrta k vsem posegom, razen k običajni kmetijski
obdelavi zemljišča in stavbnim običajnim vzdrževalnim delom, pridobljeno
soglasje pristojne institucije za varstvo dediščine. To določilo velja
tudi za posek drevja in grmovja, za urejanje parkirnih mest, gradnjo
ograje ter vrat v ograji in podobno. |
8. Obveznosti investitorjev in
izvajalcev pri izvajanju UN
12. člen
|
O
morebitnih najdbah arheoloških ali fosilnih ostankov morajo investitorji
ali izvajalci obvestiti pristojno institucijo za varstvo naravne in
kulturne dediščine in dela, ki bi utegnila ogrožati najdišče, se morajo
ustaviti. |
Za
delavce pri pridobivanju gramoza morajo veljati strogi varnostni ukrepi
glede ravnanja s stroji in gorivi ter mazivi. |
Vzpostaviti se mora stalni nadzor nad stanjem rib v ribogojnici. |
Gradnja
pomožnih objektov se dopušča le v okviru sklopov zgoraj navedenih
dejavnosti in začasno za morebitne prireditve ter za končne dejavnosti,
katerih stavbe ali ureditve (na primer rampa za spust plovil v vodo) še
ni mogoče zgraditi na predvidenih mestih, ker izraba gramoza še ni
zaključena. |
III. SPROTNE IN KONČNE DOLOČBE
UPORABNIKOV GRAMOZNICE
13. člen
|
Uporabnik gramoznice mora: |
– po
končanem izkopu malih odsekov takoj izdelati brežine v končni obliki,
zaobljeno z nasipom na vrhu na celotni gramoznici. Polica, ki je nad
vodno gladino mora biti ustrezno utrjena kot sprehajalna steza v
minimalni širini 2 m oziroma v območju rekreacijske cone v širini 3 m, |
–
lastniki zemljišč morajo v roku enega leta po sprejetju ureditvenega
načrta sanirati deponije odpadkov po sanacijskem projektu, |
– pred
začetkom sanacije deponije odpadkov oziroma v dveh mesecih po sprejemu
UN mora uporabnik gramoznice izvesti kemično analizo vode in izvid
posredovati Mestni občini Murska Sobota, |
– na
severnem robu gramoznice je potrebno urediti cestno povezavo med
Satahovci in cesto Krog-Brod na Muri, |
–
uporabne naprave na gramoznici se morajo prebarvati z maskirno barvo,
neuporabne pa odstraniti iz gramoznice, |
–
zgraditi plavajoče otoke, ki bi ločevali naravni del gramoznice od
ostalega dela. Otočki morajo biti pritrjeni na dno gramoznice in
izvedeni tako, da bodo omogočali gnezdenje pticam, |
– nasip
med Mokošem in gramoznico je treba sanirati tako, da v bodoče ne bo
prihajalo do prelivanja vode iz potoka v gramoznico in obratno, |
–
uporabnik je dolžan ob robu gramoznice zasaditi avtohtono drevje v
območju, ki je prikazano v grafični prilogi. |
14. člen
|
Odstopanja |
Manjša
odstopanja od grafičnih prilog so možna pod pogojem, da ni ogrožena
zdravstvena, ekološka in požarna varnost objektov in ljudi. V takih
primerih je potrebno ponovno preveriti pogoje tega odloka z novo
strokovno podlago pred izdajo lokacijskega dovoljenja. Določbe tega
člena se nanašajo tudi na posege, ki niso bili predvideni in prikazani v
grafičnih prilogah in predstavljajo ustreznejšo rešitev z ekološkega
oziroma tehničnega vidika. |
15. člen
|
UN je na
vpogled občanom na sedežu Mestne občine Murska Sobota – oddelek za
infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe ter
Upravni enoti Murska Sobota. |
16. člen
|
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. |
17. člen
|
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
352-13/95 |
Murska
Sobota, dne 13. julija 1999. |
|
Župan |
Mestne občine Murska Sobota |
Anton Slavic l. r. |
|