|
|
|
|
|
O D L O K
|
|
|
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj za:
|
|
|
- odsek hitre ceste Hajdina - Ormož na območju Mestne občine Ptuj ter navezovalno in priključne ceste mesta Ptuj |
|
|
- center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji
|
|
|
1. člen
|
|
|
|
(Uvodna določba)
|
|
|
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj, ki se nanašajo na:
|
|
|
- odsek hitre ceste Hajdina - Ormož na območju Mestne občine Ptuj ter navezovalno in priključne ceste mesta Ptuj
|
|
|
- center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji.
|
|
|
Prostorske sestavine dolgoročnega plana za območje Mestne občine Ptuj so opredeljene v Dolgoročnem planu občine Ptuj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88, 2/90, 12/93, 16/94) ter v odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje 1986 - 2000 za območje Mestne občine Ptuj, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/97; v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan).
|
|
|
Prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj so opredeljene v Družbenem planu občine Ptuj za obdobje 1986 - 1990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/86, 28/86, 12/87, 28/90, 32/90, 25/91, 12/93, 16/94) ter v odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986 - 1990 za območje Mestne občine Ptuj, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/97; v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan).
|
|
|
|
2. člen
|
|
|
|
(Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana)
|
|
|
Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana se nanašajo na spremembe kart v merilu 1 : 5000 in 1 : 25000, in sicer na zasnovo primarne rabe prostora, zasnovo sanacij (zasnovo razmestitve odlagališč odpadkov) in zasnovo prometnega omrežja.
|
|
|
|
3. člen
|
|
|
|
(Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana)
|
|
|
Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana so naslednje:
|
|
|
- V točki 5.1.12. se v prvem odstavku spremeni tabela ureditvenih območij tako, da se za predzadnjo vrsto tabele (ki se glasi: »S2 Spuhlja II 2,16 SKP PUP«) vstavi nova vrsta, ki se glasi: »D2 Gajke v Spuhlji 10,78 ha center za ravnanje z odpadki UN«. Kratica UN pomeni ureditveni načrt.
|
|
|
- V točki 5.2. Prostorski izvedbeni načrti se v prvem odstavku črta alinea, ki se glasi: »- P11, P12 - Obvoznice mesta Ptuj«.
|
|
|
- V točki 5.2. Prostorski izvedbeni načrti se v prvem odstavku črta alinea, ki se glasi: »- P11, P12, P13 magistralna cesta Hajdina - Ormož LN« in se nadomesti z novo alineo, ki se glasi: »- P11, P12 Odsek hitre ceste Hajdina - Ormož na območju Mestne občine Ptuj ter navezovalna in priključne ceste mesta Ptuj LN«. Kratica LN pomeni lokacijski načrt.
|
|
|
- V točki 5.2. Prostorski izvedbeni načrti se za zadnjo alineo prvega odstavka doda nova alinea, ki se glasi: »-P12-D2 Center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji UN«. Kratica UN pomeni ureditveni načrt.
|
|
|
- V točki 5.2. Prostorski izvedbeni načrti se črta celotno besedilo podtočke 5.2.11. P11, 12 - Obvoznica mesta Ptuj.
|
|
|
- V točki 5.2. Prostorski izvedbeni načrti se črta celotno besedilo podtočke 5.2.29. P11, P12, P13 Magistralna cesta Hajdina - Ormož in se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
|
|
|
» 5.2.29. P11, P12 Odsek hitre ceste Hajdina - Ormož na območju Mestne občine Ptuj ter navezovalna in priključne ceste mesta Ptuj.
|
|
|
PROGRAMSKE ZASNOVE ZA LOKACIJSKI NAČRT ZA ODSEK HITRE CESTE HAJDINA - ORMOŽ NA OBMOČJU MESTNE OBČINE PTUJ TER NAVEZOVALNO IN PRIKLJUČNE CESTE MESTA PTUJ
|
|
|
|
I. PISNI DEL
|
|
|
|
Programske zasnove obravnavajo odsek hitre ceste Hajdina-Ormož na območju Mestne občine Ptuj ter navezovalno cesto mesta Ptuj na hitro cesto z vsemi priključnimi cestami in vsemi pripadajočimi ureditvami prostora.
|
|
|
|
Programske zasnove podrobno opredeljujejo predviden poseg in določajo:
|
|
|
- območje po parcelnih številkah
|
|
|
- tehnološke pogoje in omejitve
|
|
|
- organizacijo dejavnosti
|
|
|
- podrobnejšo namensko rabo površin
|
|
|
- infrastrukturna omrežja, objekte in naprave
|
|
|
- usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
|
|
|
- usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine ter značilnih kakovostnih prvin krajine
|
|
|
- usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
|
|
|
- usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito.
|
|
|
|
1. OBMOČJE PO PARCELNIH ŠTEVILKAH
|
|
|
|
Programske zasnove obsegajo naslednje območje:
|
|
|
|
katastrska občina Ptuj:
|
|
|
Parcele oziroma deli parcel: 2100/1, 2097/4, 2097/3, 2097/2, 2097/1, 2095, 4063, 2265, 2264, 2263, 4065/2, 2256, 2253, 2341, 2340, 2311/2, 2310/1, 2310/2, 2303, 2304, 2307, 2308, 2309, 4140, 4134, 4141, 2436, 2437, 2766, 2761/2, 2761/1, 2762/4, 2762/5, 2762/1, 2762/2, 2767/1, 2767/2, 2757/1, 2758, 2759, 4066/1, 2705, 2690, 2691/1, 2691/2, 2710/3, 2692, 2684, 2688, 2689, 3966/1, 3967, 3966/15, 2515/13, 2515/4, 2467/1, 2515/1;
|
|
|
3322, 3321/2, 3321/1, 3305, 3304, 3303, 3302, 3971, 3297, 3296, 3301, 3969/1, 3161, 3970, 3264, 3265, 3160, 4076, 3167, 3162, 3163, 3166, 3165, 3164, 3250, 3251, 3252, 3253, 3254/1, 3254/2, 4077, 3244, 3243, 3242, 3249;
|
|
|
4075, 3133/1, 3137/1, 3136, 3135, 3142, 3143, 4069/1, 3140, 2679/1, 2679/2, 2680, 2515/8, 2515/6, 3966/3, 2515/5, 4058/3;
|
|
|
2637, 2634, 2558/1, 2562/6, 2561, 2562/4, 2563, 2564, 2560, 2575, 2559/9, 2559/7, 2559/8, 4169/2, 4169/1, 1746, 1745, 4173, 1744/1, 1743/1, 1742/4, 4171, 1742/1, 1741/1, 1739, 1738,
|
|
|
1586, 1581/1, 1580/4, 1579/2, 1579/1, 1580/1, 1584/1, 1584/2, 4055/1, 1574, 1578/1, 1578/5, 1575, 1578/26, 1578/4, 1578/2, 4055/2, 1573, 2646/3, 2650/2, 2646/1, 2647, 4068/1, 2648, 2628, 4177/11, 2655, 4177/12, 2630, 2567, 2569/1, 2569/3, 4177/13, 4177/9, 4177/10;
|
|
|
|
katastrska občina Brstje:
|
|
|
Parcele oziroma deli parcel: 713/2, 707/5, 833/1, 712/7, 712/1, 712/3, 718/1, 719, 721, 717, 716, *35, 826/2, *145, 723/5, 727, *38/1, 805/7, 828/11, 805/1, 737/51, 737/1, 737/53, 737/40, 737/12, 737/11, 712/1, 707/4, 711/2, 711/1, 711/3, 711/4, 711/5, 711/6, 707/10, 705/1, 702/1, 833/2, 708, 701/1, 701/2, 702/5, 844, 691, 688, 686/8, 686/7, 686/1, 686/3, 686/4, 686/5, 685/1, 684/3, 685/6, 838/1, 838/7, 534/1, 533/1, 831, *76, 685/3, 685/7, 646/2, 644/2, 643/1, 646/1, 645/1, 644/1, 643/2, 634/2, 533/2, 536/1, 536/2, 532/1, 538/1, 538/2, 538/3, 542;
|
|
|
471, 468, 466/1, 466/2, 463, 460, 457, 449, 447, 444, 443, 442, 438/2, 439/2, 439/1, 438/1, 435/2, 435/1, 436;
|
|
|
851, *224, 436/3, 435/3, 435/4, 435/5, 429, 425/1,424/2, 423, 422, 419, 418, 416;
|
|
|
|
katastrska občina Spuhlja:
|
|
|
Parcele oziroma deli parcel: 712/1, 713, 714, 716, 710, 707/2, 709, 666/1, 831/3, 831/1, 665, 661/2, 654/2, 654/6, 654/8, 653/9, 653/10, *138, 653/5, 653/13, 653/14, 555/67, 555/66, 555/69, 555/70, *160, 555/183, 555/212, 555/217, 555/215, 555/124, 555/72, 666/4,
|
|
|
661/1, 662, 654/1, 657/1, 658, 659, 655, 638, 637, 634, 630/2, 633, 832, 246/1, 246/3, 247/2, 250, 223, 220/2, 254, 220/1, 253, 219/4, 219/2, 255, 219/3, 218/3, 218/5, 258/1, 213/2, 214/2, 213/1, 218/4, 214/1, 834/6, 834/3, 177, 179, 834/7;
|
|
|
175, 174/1, 174/5, 174/4, 181/1, 181/2, 183/1, 185/1, 186/1, 186/7, 188/1, 208/2, 207, 206/2, 206/1, 189/1, 190/1, 190/3, 190/4,
|
|
|
324/1, 323, 322, 211/7, 211/1, 211/2, 211/9, *78/1, 278, 282/5, 281;
|
|
|
211/6, 211/8, 211/10, 318/3, 319/1, 319/3, 319/4, 324/2, 838, 445/2, 444/2, 443/2, 443/4, 442/2, 441/4, 441/2, 440/2, 439/5, 439/3, 439/1, 438/1, 438/3, 438/2, 839/1, 499, 502, 505, 506, 515, 517, 507, 518/1, 432/2, 432/4, 432/3, 431/2, 430/5, 430/4, 428.
|
|
|
Površina območja programskih zasnov je 40 ha.
|
|
|
|
2. TEHNOLOŠKI POGOJI IN OMEJITVE
|
|
|
|
Trase vseh predvidenih cestnih povezav bodo potekale po ravninskem svetu Dravskega in Ptujskega polja v neposredni bližini reke Drave, ki ju na severu zapira gričevje Slovenskih goric, na jugu pa hrbet Savinskega in Haloze. Reka Drava je s spreminjanjem in poglabljanjem struge na obeh bregovih oblikovala širši obvodni svet v značilne 2-4 m visoke in različno široke Dravske terase. Relief pa dopolnjujejo še številni ostanki nekdanjih meandrov, ohranjene mrtvice in nova akumulacija Ptujskega jezera z vzporednimi strugami potokov Turniški potok, Studenčnica, Grajena in Rogoznica.
|
|
|
Geološko osnovo tega dela Dravskega in Ptujskega polja tvorijo srednje miocenski peščeni laporji, ki izdanjajo v Halozah in Dravinjskih goricah. Mešani so s konglomeratiziranimi prodi in peščenjaki. Nad temi se nahajajo plasti pleistocenskih in holocenskih rečnih nanosov, odloženih v značilnih slojih, ki so sooblikovali Dravske terase. Debeline teh nanosov so različne; ob reki in na najnižji Dravski terasi le nekaj metrov, na najvišjih terasah in ob robu ravnine pa lahko več 10 m. Površinsko humunisirana plast je debeline okrog 30 cm. Na poplavnih področjih pa je površinska plast melj in meljna glina.
|
|
|
Na območju predvidenih cestnih povezav je reka Drava urejen vodotok, zajet v elektroenergetski sistem sistem SD2, ki ga poleg urejenih brežin gorvodno od akumulacije Ptujskega jezera tvori še sama akumulacija z zajezitvijo reke Drave, nasipi in drenaže za pobiranje zalednih vod ter dovodni in odvodni kanal HE Formin. Urejeni pritoki na levem bregu Drave, regulirani pretežno na desetletne visoke vode in za ureditev predvideni urejeni ter delno urejeni pritoki na desnem bregu Drave povzročajo manjše lokalne poplave. Drava pod jezom v Markovcih odvaja dveletne visoke vode, ki presegajo pretok elektrarne. Višje vode pa poplavljajo indunacijsko površino, ki sega vse do kanala HE Formin.
|
|
|
|
Visoka vodopropustnost talnih sedimentov pogojuje visok nivo podtalnice. Debeline vodonosnih plasti so med 3-12 m. Nivo podtalnice je na zgornji terasi Dravskega polja 10 m pod koto terena, na spodnji terasi v Šturmovcu pa le 1 m pod koto terena. Na Ptujskem polju je nivo podtalnice višji, le 5 metrov pod površino na zgornji terasi in okrog 2 m na spodnji terasi. Podtalnica Dravskega in Ptujskega polja je pomemben vir oskrbe s pitno vodo v Sloveniji.
|
|
|
|
Širše območje leži v zmernem celinskem podnebju. Najvišje letne temperature so okrog 35°C, najnižje zimske pa okrog –20°C. Tla zamrznejo približno tri mesece v letu do globine 70 cm.
|
|
|
|
3. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI
|
|
|
Programske zasnove obravnavajo odsek hitre ceste Hajdina - Ormož ter navezovalno cesto mesta Ptuj na hitro cesto z vsemi priključnimi cestami in vsemi pripadajočimi ureditvami prostora na območju Mestne občine Ptuj.
|
|
|
|
Obravnavani odsek hitre ceste Hajdina - Ormož pomeni spremembo dela trase hitre ceste, določene v programskih zasnovah za lokacijski načrt magistralne ceste Hajdina-Ormož za območje P11, P12, P13. Spremenjeni odsek hitre ceste se bo v Dražencih priključil na načrtovano avtocesto A4 Fram-Podlehnik. Od priključitve oziroma od občinske meje bo potekal v premi, v smeri severovzhoda, južno od gradu Turnišče in severno od 110 kV daljnovoda, kjer bo novo cestno vozlišče, v katerem bo na to cesto priključena navezovalna cesta mesta Ptuj-jug. V desnem zavoju bo nadaljevala proti vzhodu. Konec obravnavanega odseka je, kjer se predvideni odsek priključi na traso, obravnavano v navedenih programskih zasnovah. Hitra cesta od mesta priključitve naprej bo potekala po nespremenjeni trasi že sprejetih programskih zasnov.
|
|
|
Navezovalna cesta Ptuj-jug bo v opisanem vozlišču za Turniškim gradom v km 1+500 priključena na spremenjeni odsek hitre ceste Hajdina–Ormož. Iz te točke bo zavijala proti severu in prečkala Turniške travnike vzhodno od objektov Perutnine, kjer se ji bo priključila novozgrajena priključna cesta med starim in novim mostom. Od tu bo v blagem zavoju z objektom (južnim - Puhovim mostom) prečkala strugo Studenčnice in reke Drave na mestu, kjer se urejen vodotok razširja v Ptujsko jezero. Po prečkanju reke Drave trasa zavija proti vzhodu, južno od veterinarske postaje. Za trgovskim centrom bo odcep nove priključne ceste, do sedanje Ormoške ceste, ki se bo v prihodnosti nadaljevala v Puhovo cesto. V nadaljevanju bo potekala skoraj vzporedno z glavno cesto GI-2, južno od pozidave »Budine«, z objektom prečkala potok Rogoznica ter med »Budino« in Spuhljo še glavno cesto G1-2. Takoj zatem se bo dvignila na višjo Dravsko teraso in v blagem desnem zavoju po severni strani zaobšla naselje Spuhlja, do novega cestnega vozlišča glavne ceste GI-2, sedanje cestne povezave med glavno cesto GI-2 in regionalno cesto RIII-713 Ptuj-Ljutomer ter nove navezovalne ceste Ptuj-jug. Iz vozlišča bo nova navezovalna cesta Ptuj-jug v zavoju po vzhodni strani zaobšla naselje Spuhlja, ter se takoj za njim zaključila na regionalni cesti RI-228 Spuhlja-Zavrč. Konec obravnavanega odseka navezovalne ceste Ptuj-jug pa je že na občinski meji z občino Markovci.
|
|
|
Na obravnavanem območju so predvidene:
|
|
|
- odsek hitre ceste v približni dolžini 1600 m od občinske meje z občino Hajdina do priključitve na sprejeto traso, z mostom čez Turniško Studenčnico;
|
|
|
- odsek navezovalne cesta Ptuj-jug od vozlišča s hitro cesto za Turniškim gradom do občinske meje z občino Markovci, v dolžini 6,150 km, z mostovi čez Dravo, Studenčnico, Grajeno in Rogoznico;
|
|
|
- priključna cesta od novega križišča na Rogaški cesti do priključka na navezovalno cesto Ptuj-jug vzhodno od objektov Perutnine Ptuj, v približni dolžini 1,600 km, s podvozom pod železniško progo Ptuj-Pragersko in mostom čez Studenčnico;
|
|
|
- priključna cesta od novega križišča vzhodno od objektov Perutnine na navezovalni cesti Ptuj-jug do območja čistilne naprave v dolžini 0,400 km;
|
|
|
- odsek Puhove kot priključna cesta od novega križišča za trgovskim centrom na navezovalni cesti Ptuj-jug do »stare« Ormoške ceste v dolžini 0,280 km, z novim križiščem na Ormoški cesti in predvidenimi deviacijami v dolžini 0,250 km;
|
|
|
- deviacije GI-2 na križišču te ceste z navezovalno cesto Ptuj-jug pred »Budino«, v dolžini 0,550 km;
|
|
|
- deviacije GI-2 na križišču te ceste z navezovalno cesto Ptuj-jug v Spuhlji, v dolžini 0,500 km;
|
|
|
- vsi ostali spremljajoči objekti, deviacije ostalih cest, mostovi, prepusti;
|
|
|
- vsi priključki na obstoječe cestno omrežje;
|
|
|
- protihrupne zaščite v Turnišču, Ptuju, »Budini« in Spuhlji;
|
|
|
- vodnogospodarske ureditve vseh vodotokov, ki jih trase prečkajo.
|
|
|
Zaradi izgradnje odseka hitre ceste in omrežja navezovalnih in priključnih cest bo potrebno porušiti več objektov v Ptuju, »Budini« in Spuhlji.
|
|
|
|
4. PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA POVRŠIN
|
|
|
Trase predvidenih cest potekajo po ravnem terenu Dravskega in Ptujskega polja, v neposredni bližini reke Drave in mesta Ptuja, večinoma po kmetijskih zemljiščih I., II., III. in IV. kategorije, ki so trajno namenjena kmetijski proizvodnji. Površine na ravnem terenu, z ustreznejšo geološko osnovo predstavljajo I. in II. kategorijo kmetijskih zemljišč, površine na aluvialnih nanosih s povečano vlažnostjo pa III. in IV. kategorijo kmetijskih zemljišč.
|
|
|
Odsek hitre ceste Hajdina-Ormož, obravnavan s programskimi zasnovami, poteka od občinske meje po prostorsko planski enoti P11-R10, namenjeni za rekreacijo, katere dejanska raba pa je kmetijska, preseka ožji pas gozdov na robu dravske terase in se na komasiranih kmetijskih zemljiščih priključi že sprejeti trasi.
|
|
|
Navezovalna cesta Ptuj-jug poteka od prometnega vozlišča na hitri cesti preko kmetijskih zemljišč in skozi prostorsko plansko cono P11-P3, namenjeno poslovnim dejavnostim do desnega brega Drave. Dravo kot posebno plansko cono R11 prečka z objektom in vstopa na levi breg na robu planske enote P11-P1, namenjeno poslovnim dejavnostim. V nadaljevanju poteka po kmetijskih površinah ob južnem robu »Budine«, tik ob objektih prečrpališča in seka južne izrastke prostorsko planske enote P11-S14/1, namenjene stanovanjski dejavnosti. Za križiščem z GI-2 poteka skozi vzhodni rob varovalnega gozda in za njim po kmetijskih površinah, ob severnem robu naselja Spuhlja, čez križišče z GI-2 v Spuhlji, do konca odseka oziroma do priključitve na RI-228.
|
|
|
Priključna cesta od novega križišča na Rogaški cesti do priključka na navezovalno cesto Ptuj - jug vzhodno od objektov Perutnine Ptuj poteka do križanja z železniško progo Ptuj-Pragersko po kmetijskih zemljiščih, nato prečka plansko enoto P11-P3, namenjeno poslovnim dejavnostim, v nadaljevanju pa se čez kmetijska zemljišča priključi v križišče za Perutnino.
|
|
|
Ostali predvideni priključki, razen predvidenega novega odseka »Puhove« ceste, predstavljajo le deviacijo obstoječih cest zaradi predvidenih rekonstrukcij križišč in se izvajajo v obstoječih planskih enotah. Predvideni odsek »Puhove« pa se iz križišča za blagovnim centrom preko planske enote P11-S14/1 priključi na staro »Ormoško« cesto.
|
|
|
Območje kompleksnega urejanja cestnega omrežja po programskih zasnovah obsega izključno rabo hitre ceste, navezovalne ceste, priključnih cest in deviacij, območje priključkov in križišč, območje predvidenih ureditev prečkanja vodotokov ter prečkanja obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav.
|
|
|
Namenska raba prostora v območju kompleksnega urejanja je prikazana na karti št. 2 v grafičnem delu programskih zasnov.
|
|
|
|
5. INFRASTRUKTURNA OMREŽJA, OBJEKTI IN NAPRAVE
|
|
|
|
Vodovodno omrežje
|
|
|
|
Predvideno cestno omrežje prečka obstoječe in predvidene vodovodne cevovode. Križanja morajo biti izvedena v zaščitnih kinetah z obojestranskimi jaški, po potrebi pa bodo izvedene prestavitve in zgrajeni novi odseki cevovodov. Pri prečkanju vodotokov je potrebno v mostni konstrukciji zagotoviti prostor za možnost novih cevovodnih povezav.
|
|
|
Kanalizacijsko omrežje
|
|
|
Predvideno cestno omrežje prečka obstoječe in predvidene kanalizacijske cevovode na levem in desnem bregu Drave. Na desnem bregu Drave navezovalna cesta Ptuj - jug in priključna cesta na navezovalno cesto iz smeri Rogaške ceste prečkata kanalizacijski kolektor iz Kidričevega, predvideno cestno omrežje pa prečka še več zbiralnih vodov, ki potekajo proti čistilni napravi.
|
|
|
Na levem bregu Drave navezovalna cesta Ptuj-jug in »Puhova« prečkata več zbiralnih vodov, ki zbirajo odpadne vode iz levega brega Ptuja v prečrpovalnici za čistilno napravo.
|
|
|
Križanja ali morebitne prestavitve cevovodov morajo biti izvedene v skladu s predpisi.
|
|
|
Elektroenergetsko omrežje
|
|
|
Trase predvidenih cest bodo potekale vzporedno z visoko napetostnim 110 kV daljnovodom in ga dvakrat križale. Potekale bodo tudi v območjih srednjenapetostnih 20 kV daljnovodov, kablovodov in nizkonapetostnih omrežij ter omrežij javne razsvetljave.
|
|
|
Križanja, vključno z nadvišanji stebrov, prestavitvami stebrov oziroma odmiki tras, bodo izvedena v skladu s predpisi. Pri prečkanju Drave bo potrebno v mostni konstrukciji zagotoviti prostor za možnost novih kablovodnih povezav.
|
|
|
Plinovodno omrežje
|
|
|
Navezovalna cesta Ptuj-jug in priključna cesta na navezovalno cesto iz smeri Rogaške ceste ter odsek »Puhove« prečkajo oziroma potekajo vzporedno z magistralnim plinovodom DN-250 Kidričevo-Ptuj-Ljutomer. Križanje plinovoda s predvidenim cestnim omrežjem bo izvedeno z ojačano izolacijo in zaščito plinovoda z armirano betonskimi ploščami. V območjih, kjer se cesta približa plinovodu, bodo pri delu upoštevani varnostni ukrepi za delo v varnostnem pasu plinovoda.
|
|
|
Telekomunikacijsko omrežje
|
|
|
Predvideno cestno omrežje bo prečkalo več kabelskih in prostih medkrajevnih in krajevnih vodov telekomunikacijskega omrežja. Na mestih križanja bo izvedena zaščita TK kablov s cevmi, prostovodne TK povezave pa se na mestih križanja kablirajo.
|
|
|
Infrastrukturna omrežja, objekti in naprave v območju kompleksnega urejanja so prikazani na karti št. 3 v grafičnem delu programskih zasnov.
|
|
|
|
6. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
|
|
|
|
Predvideno cestno omrežje bo predstavljalo niz posegov v občutljivo kulturno krajino. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje morajo predvideti izvedbo posegov skladno z urbano in krajinsko rabo prostora.
|
|
|
Urbani prostor:
|
|
|
- predvideno cestno omrežje, vključno s križišči in navezavo na obstoječe prometno omrežje, bo prilagojeno obstoječemu urbanemu prostoru in predvidenemu urbanemu razvoju;
|
|
|
- del omrežja, ki poteka po obstoječem urbanem prostoru in njegovi predvideni širitvi bo izveden kot del urbanega prometnega omrežja z dodatnimi obojestranskimi zelenicami ter kolesarskimi in pešaškimi povezavami v predvidenem profilu 18,30 m;
|
|
|
- objekti na predvidenem omrežju v tem prostoru, to je mostovi, nadvozi, podvozi, bodo izvedeni brez obojestranskih zelenic, to je v predvidenem profilu 14,30 m;
|
|
|
|
- zaradi posegov v razdelitev poseljenih območij in posestnih struktur bodo urejene nove povezave s funkcionalnimi prehodi, ohranjanjem obstoječih povezav in oblikovalskimi rešitvami predvidenega omrežja in kontaktnega območja;
|
|
|
- izvedba zaščite za omilitev hrupa in onesnaženja zraka mora biti izvedena z oblikovalsko ustreznimi rešitvami in obsaditvijo zaščitnih barier.
|
|
|
|
Odprti prostor:
|
|
|
|
- del omrežja, ki poteka po odprtem prostoru, bo izveden brez kolesarskih in pešaških povezav, vendar s širokimi bankinami v predvidenem profilu 10,70 m, enako tudi objekti v tem prostoru;
|
|
|
- večji useki in nasipi morajo biti skrbno oblikovani in z ustreznimi ozelenitvami, ki bodo omilile vizualne in hrupne vplive na okolje;
|
|
|
- pri stikih predvidenega cestnega omrežja s kmetijskimi površinami bo potrebno reorganizirati kmetijski prostor, vključno z dostopi na zaledna kmetijska zemljišča in morebitnimi posebnimi prometnimi površinami za kmetijsko mehanizacijo;
|
|
|
- ureditve vodotokov zaradi gradnje predvidenega cestnega omrežja bodo izvedene z upoštevanjem urbane in odprte krajinske tipike, ki pa mora zagotavljati nemoteno delovanje habitatov;
|
|
|
- vse zasaditve v odprtem prostoru bodo upoštevale izbor sadik iz vrst avtohtone vegetacije.
|
|
|
|
Vsi objekti bodo arhitektonsko oblikovani in izvedeni tako, da bodo usklajeni z urbano in krajinsko podobo in značilnostmi prostora.
|
|
|
|
7. USMERITVE ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER ZNAČILNIH KAKOVOSTNIH PRVIN KRAJINE
|
|
|
|
Predvideno cestno omrežje bo posegalo v naslednja zavarovana območja naravne in kulturne dediščine:
|
|
|
- odsek hitre ceste Hajdina-Ormož ne bo posegal na zemljišča, ki bi bila zavarovana kot naravna in kulturna dediščina, posegal pa bo v območje obveznega naravovarstvenega izhodišča, in sicer v območje naravnega spomenika Turniška Studenčnica. V 100 m pasu severno od načrtovanega odseka je zavarovani spomenik oblikovane narave okrog gradu Turnišče (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14/79), v katerem se nahaja tudi umetnostni in arhitekturni spomenik grad Turnišče (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/89). V 400 m pasu južno od načrtovane trase pa je zavarovano arheološko območje s prazgodovinskim, rimskim in slovanskim grobiščem (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/89).
|
|
|
- navezovalna cesta Ptuj-jug na desnem bregu Drave ne bo posegala v zemljišča, ki bi bila zavarovana kot naravna in kulturna dediščina. Nato pa s prečkanjem Ptujskega jezera z novim mostom posega v obvezno naravovarstveno izhodišče naravni spomenik Ptujsko jezero. Na levem bregu Drave bo njena trasa potekala skozi območje varovalnega gozda, zavarovanega v sklopu zelenega pasu mesta Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14/79).
|
|
|
Pri posegih v območja naravne in kulturne dediščine bodo upoštevani splošni predpisi o varovanju te dediščine ter pogoji in smernice pristojnih služb, saj odlok o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj predpisuje le varovalne ukrepe.
|
|
|
|
Vsi potrebni ukrepi za varovanje naravne in kulturne dediščine in značilnih kakovostnih prvin krajine bodo dodatno opredeljeni v poročilu o vplivih na okolje.
|
|
|
|
8. USMERITVE ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA
|
|
|
|
Za zaščito pred prekomernim hrupom bodo zgrajene protihrupne bariere na odsekih, kjer bodo preseženi dopustni nivoji hrupa v stanovanjskem in urbanem okolju.
|
|
|
Usmeritve s področja gospodarjenja z vodami:
|
|
|
- Pri vseh prečkanjih naravnih in grajenih vodotokov in odvodnikov je potrebno načrtovati hidravlično in hidrološko ustrezne premostitvene objekte za zagotovitev neoviranega pretoka in odtoka voda s primerno varnostjo;
|
|
|
- premostitev reke Drave oziroma Ptujskega jezera mora biti načrtovana tako, da se ne okrni vodni prostor ter da se zagotovi neoviran pretok voda in plavin, zlasti pa visokih vod z ustrezno varnostjo ob upoštevanju najnovejših hidroloških podatkov. Zagotovljena mora biti osnovna namembnost akumulacijskega jezera, izraba vodne energije in izravnava vodnega režima obratovanja verige dravskih elektrarn.
|
|
|
Vsi potrebni ukrepi za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja bodo dodatno opredeljeni v poročilu o vplivih na okolje.
|
|
|
|
9. USMERITVE ZA RABO PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO
|
|
|
Cestno omrežje mora v delu, ki bo posegal v poplavno območje, zagotavljati varnost pred visokimi vodami in poplavami.
|
|
|
Vsi nasipi in vkopi ter ureditve vodotokov bodo izvedeni tako, da bodo preprečevali erozijske procese.
|
|
|
Za zagotovitev požarne varnosti objektov bodo zagotovljeni dovozi za intervencijska vozila. Požarna varnost zaradi ureditev vodotokov ne sme biti ogrožena.
|
|
|
|
10. DOVOLJENA ODSTOPANJA IN ZASNOVA ZAPOREDNOSTI IZVEDBE
|
|
|
|
Vsi s programskimi zasnovami načrtovani posegi bodo podrobno opredeljeni v prostorskem izvedbenem načrtu. Izgradnja predvidenega prometnega omrežja se lahko izvaja v večih fazah. Vsaka faza pa mora biti funkcionalno zaključena celota.
|
|
|
Pri upoštevanju določil programskih zasnov so dopustna odstopanja, v kolikor bodo do izvedbe predlagane tehnično, okoljevarstveno ali oblikovalsko ustreznejše rešitve prometnega omrežja. Predlagane rešitve pa ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
|
|
|
|
II. GRAFIČNI DEL:
|
|
|
|
1. situacija obstoječega parcelnega stanja z mejo območja kompleksnega urejanja (merilo 1 : 5000)
|
|
|
2. namenska raba prostora v območju kompleksnega urejanja (merilo 1 : 5000)
|
|
|
3. komunalna in energetska infrastruktura (merilo 1 : 5000).
|
|
|
|
- V točki 5.2. Prostorski izvedbeni načrti se za podtočko 5.2.29. doda naslednja podtočka, ki se glasi:
|
|
|
» 5.2.30. P12-D2 Center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji
|
|
|
PROGRAMSKE ZASNOVE ZA UREDITVENI NAČRT ZA OBMOČJE P12-D2 CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI GAJKE V SPUHLJI
|
|
|
Center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji bo v nadaljevanju navajan kot CERO Gajke.
|
|
|
Približno 71.000 prebivalcev živi v prispevnem območju predvidene deponije odpadkov. To je v bistvu seštevek prispevnih območij vseh današnjih petnajstih občin, nastalih iz območja nekdanje Občine Ptuj. Pri pričakovanem trendu naraščanja količine odpadne gospodinjske embalaže ter ob upoštevanju sortiranja odpadkov in z zmanjševanjem deleža odloženih biorazgradljivih odpadkov, bo kapaciteta novega odlagališča "Gajke" zadoščala za obdobje sedemindvajsetih let.
|
|
|
Natančneje so prognoze količin odpadkov, določitev potrebne prostornine za njihovo odlaganje, tehnološke in tehnične rešitve odlaganja odpadkov, varovanje okolja in nadzorni ukrepi, podane v idejno tehnični in tehnološki zasnovi ureditve centra za ravnanje z odpadki "Gajke" v Spuhlji (idejno študijo je izdelala Drava Vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.d., pod izdelavno številko projekta 19-ID/01). Navedena študija je tudi osnova za izdelavo ureditvenega načrta predvidenega centra.
|
|
|
Predvidena lokacija CERO Gajke leži vzhodno od obstoječe aktivne deponije Brstje in od nje oddaljena cca 500 m. Dovozne povezave ostajajo torej enake in utečene.
|
|
|
Za CERO Gajke se bodo poleg površin obstoječe opuščene gramoznice uporabile najnujnejše površine mejnih sosednjih zemljišč za ureditev varovalnih robnih zemljišč.
|
|
|
Po končanem odlaganju na posameznem polju se bodo te površine sanirale in rekultivirale.
|
|
|
1. POVRŠINA, MEJE OBMOČJA IN OBODNA PARCELACIJA
|
|
|
Površina celotnega območja P12-D2 CERO Gajke meri cca 10,78 ha.
|
|
|
Območje deponije meji na kmetijske površine. Povezovalna cesta Spuhlja - Gajke poteka vzdolž vzhodne meje deponije, so pa na nasprotni strani ceste tudi že kmetijske površine.
|
|
|
Obodna parcelacija območja P12-D2 je sledeča:
|
|
|
Izhodišče je na jugu, na stičišču štirih parcel št. 215/1, 215/2, 215/5 in 215/4. S tega izhodišča poteka obodna parcelacija v smeri juga po skupni meji parcel št. 215/1 in 215/4 v dolžini 6 m (dobljena pozicija je označena z "A"); na tem mestu se parcelacija obrne v približni smeri zahoda in poteka v ravni črti na skrajno jugozahodno točko parcelacije (označena je z "B1"). Ta točka je dobljena tako, da od skupnega stičišča treh parcel št. 19, 21/1 in 21/2 v južni smeri odmerimo razdaljo 16 m, potekajočo po skupni meji parcel št. 19 in 21/1.
|
|
|
Na svoji poti od točke "A" do točke "B1" linija seka meje parcel 215/1, 214/1, 218/4, 218/1, 255, 291/1, 254, 220/2, 223, 224, 227, 228, 229, 232 in 21/1. Na delu, kjer seka parcele št. 224 in 227 se meja parcelacije prestavi v smeri juga za razdaljo cca 31 m oziroma cca 24 m, tako da dodatno zajame še celotni južni devastirani površini teh dveh parcel.
|
|
|
Od točke "B1" poteka obodna parcelacija v približni smeri severozahoda do točke "B2" in v tej smeri seka parceli št. 19 in 18/2. Točka "B2" pa je presečišče južne meje parcele št. 17 z linijo, ki je vzporednica vzhodni meji parcele št. 16 in je od nje (v smeri zahoda) oddaljena 15 m.
|
|
|
V točki "B2" se obodna parcelacija obrne približno v smeri severa in (po liniji zgoraj navedene vzporednice vzhodni meji parcele št. 16) preseka parcele št. 17, 16, 834/2 ter manjši jugozahodni del parcele št. 2, do presečišča z linijo, ki teče vzhodno in vzporedno osi plinovoda in od nje oddaljena 4,5 m. Dobljeno presečišče je označeno s "C".
|
|
|
Vse do sedaj naštete parcele ležijo v katastrski občini Spuhlja.
|
|
|
Od točke "C" poteka meja vzporedno liniji položenega plinovoda, na njegovi vzhodni strani in na približni oddaljenosti 4,5 m. V tej smeri seka parceli št. 2 in 1/1, oboje k.o. Spuhlja in nato v isti smeri še parcelo št. 220/2 k.o. Brstje.
|
|
|
|
Na presečišču plinovodu vzporedne linije s severno mejo parcele št. 220/2 (točka "D") se meja obrne proti vzhodu in poteka dalje po severni meji parcele št. 220/2 in 221, oboje k.o. Brstje, in v tej isti smeri tudi po severnih mejah parcel št. 1/3, 1/2, 29 in 30, vse k.o. Spuhlja.
|
|
|
V severni točki meje parcele št. 30 k.o. Spuhlja preide meja v katastrsko občino Rogoznica. S te točke (to je tudi s parcelama št. 650 in 651) poteka meja v smeri severa po zahodni meji parcele št. 650 do republiške ceste Ptuj - Dornava (parcela št. 883/6). Nato poteka v smeri vzhoda po celotni severni meji parcele št. 650, do stičišča treh parcel št. 649, 650 in 883/6.
|
|
|
V dobljeni točki se meja obrne v približni smeri juga in poteka po vzhodni meji parcele št. 650 (v k.o Rogoznica) ter v tej isti smeri preči še parcelo št. 31/6 (v k.o. Spuhlja) - od sedaj naprej so vse parcele spet v k.o. Spuhlja - vse do presečišča s skupno mejo parcel št. 31/6 in 31/5 (to presečišče je po skupni meji, pričevši od severa v smeri juga, oddaljeno 55 m; dobljena točka ima oznako "E").
|
|
|
Od točke "E" poteka meja v južni smeri po skupni meji dveh parcel št. 31/6 in 31/5, v dolžini 102 meter se tako približa varnemu robu obstoječe gramoznice na razdaljo 10 m. Od tu se obodna parcelacija obrne proti vzhodu, v ravni liniji na točko, ki je od skupnega stičišča parcel št. 35/5, 37/3 in občinske ceste (parcela št. 834/1), v smeri severa oddaljena 8 m. Na svoji poti ta linija seka parcele št. 31/5, 31/1, 31/2, 31/3, 31/4, 32/3, 32/2, 32/1, 34, 37/1, 37/2 in 37/3.
|
|
|
Na presečišču te ravne linije z zahodno mejo ceste Spuhlja - Gajke (parcela št. 834/1) se meja obrne v smeri juga. V tej smeri poteka nato po zahodni meji navedene ceste št. 834/1 vse do izhodišča parcelacije.
|
|
|
Pretežna večina naštetih parcel se nahaja v katastrski občini Spuhlja, le manjši del pa v k.o. Brstje in v k.o Rogoznica.
|
|
|
2. NAMENSKA RABA
|
|
|
Tehnologija obdelave odpadkov in način sanacije obstoječega deponijskega telesa pogojujeta namensko rabo površin in prostorsko razmestitev objektov.
|
|
|
Predvidena lokacija CERO Gajke leži vzhodno od obstoječe aktivne deponije Brstje in od nje oddaljena cca 500 m. Dovozne povezave ostajajo torej enake kot za trenutno deponijo.
|
|
|
Območje predvidenega CERO Gajke je danes opuščena gramoznica. V njeni neposredni okolici so kmetijske površine; v bližini je tudi nekaj gozdnih zemljišč in lovski dom. Površine gramoznice so pretežno v naključnem zaraščanju, so pa tudi nekatere parcele na obodu jame namenoma zasajene z borom in hrastom.
|
|
|
Območje P12-D2 CERO Gajke je namenjeno ureditvi sodobnega centra za ravnanje odpadki. V centru bo potekal sprejem, ločevanje in izločanje uporabnih odpadkov, nato obdelava in odlaganje odpadkov, vse pa v skladu z veljavno zakonodajo.
|
|
|
Za CERO Gajke se bodo poleg površin obstoječe opuščene gramoznice uporabile najnujnejše površine mejnih sosednjih zemljišč za ureditev varovalnih robnih nasipov in vizualnih barier ter na severu za postavitev sprejemnega dela in obdelavo odpadkov. Sama odlagalna polja bodo urejena le na območju sedanjega poglobljenega dela gramoznice.
|
|
|
Na obstoječem odlagališču Brstje se že sedaj izvaja kompostiranje bioloških in zelenih odpadkov, vendar bo v bodoče potrebno dosledneje ločevati odpadke in tako zagotoviti poleg nevtralizacije biološke frakcije tudi izločitev vseh uporabnih sekundarnh surovin in na ta način postopno zmanjševati količine ostankov odpadkov, ki jih je treba odlagati.
|
|
|
Projekcija letnih količin odpadkov v obdobju naslednjih trideset let nakazuje trend rasti v prvih nekaj letih, nato pa postopen upad količin ostankov odpadkov v obdobju do leta 2020 (tako bi naj bila letna količina preostalih odloženih odpadkov s sedanjih cca 22.000 m3 zmanjšana na cca 15.000 m3 v letu 2020). Po tem letu se bodo količine preostanka odpadkov stabilizirale.
|
|
|
Po končanem odlaganju se bodo posamezna polja prekrila in rekultivirala. Nadzor nad vplivi na okolje bo tudi po zaprtju odlagališča urejen v skladu z veljavno zakonodajo in bo trajal tako dolgo, dokler se bodo pri rezultatih meritev ti vplivi zaznavali.
|
|
|
3. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
|
|
|
Sodoben center za ravnanje z odpadki ni le odlagališče, temveč naj bi bil - zraven ekološko varne odlagalne površine - opremljen še z objekti za reciklažo in drugimi objekti, namenjenimi obdelavi in nevtralizaciji odpadkov. Center bo opremljen tudi z objekti in ustrezno opremo za zajem in primeren tretman izcednih in čistih vod ter plinov. Dodani bodo tudi objekti in naprave, ki bodo omogočali nadzor nad vplivi na okolje.
|
|
|
Center naj bi sestavljale sledeče funkcionalne enote:
|
|
|
- sprejemni del: dovozna cesta, ograja in vhodna dostopna zapora, tehtnica s kontrolnim objektom, upravna stavba z laboratorijem, zbirni center za individualni dovoz vseh frakcij komunalnih odpadkov v skladu z veljavno zakonodajo. Predpisan sprejem odpadkov se vrši s tehtanjem, vizualnim pregledom in s strokovno kontrolo spremnih listin pripeljanih odpadkov.
|
|
|
- obdelava odpadkov: sortiranje odpadkov in izločanje sekundarnih surovin - za demontažo kosovnih odpadkov je potrebna nadstrešnica; stiskanje in baliranje izločenih surovin in tudi preostanka odpadkov; kompostarno tvorijo objekt za zbiranje in mletje materiala, nadstrešnica za mešanje komposta, plato ali nadstrešnica za zorenje komposta, nadstrešnica za sejanje, skladiščenje in pakiranje komposta. H kompostarni sodi še lovilni bazen za izcedne vode s kompostarne, ki se porabljajo za vlaženje kompostnih kupov.
|
|
|
- odlaganje odpadkov: večino območja bo zavzemalo deponijsko telo. Na pripravljena odlagalna polja, opremljena z vso potrebno funkcionalno infrastrukturo, se zlagajo balirani odpadki po zaporedju in v višino, določeno s tehnološkim načrtom. Po zapolnitvi dela polja, oziroma po končanem odlaganju ostanka odpadkov na posameznem polju, se bodo zaključene površine postopoma sanirale v zelene travnate površine in/ali v gozdne površine.
|
|
|
K deponiji pa prištevamo tudi vse utrjene transportne in manipulacijske površine, zunanja (javna) in notranja (interna) parkirišča, garaže za transportna vozila, objekte za servisiranje tehnološke opreme, pralnice za vozila ter vse druge spremljevalne objekte in objekte za nadzor.
|
|
|
Zagotoviti bo potrebno, da bodo objekti, potrebni za normalno funkcioniranje centra, locirani na vidno neizpostavljenih točkah, pa vendar blizu prometne in komunalne infrastrukture. Zagotoviti je potrebno ustrezne gabarite objektov in takšno obdelavo fasad, da bodo objekti dejansko čim manj vidni.
|
|
|
Mikrolokacija posameznih funkcionalnih enot bo dodatno preverjena v postopku izdelave ureditvenega načrta. Vsi tridimenzionalni funkcionalni objekti so praviloma utilitarni, zato vrhunskega oblikovanja ni možno pričakovati. Njihova tehnološka uporabnost določa posamezne velikosti, oblike in izvedbe. Težiti pa je seveda potrebno k njihovi čim večji medsebojni usklajenosti. Center za ravnanje z odpadki bo vzorčen tod okoli in bo zato predvidoma deležen velike medijske pozornosti.
|
|
|
Ureditveni načrt določi podrobnejše pogoje za predvidene posege na območju centra.
|
|
|
4. USMERITVE ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER ZNAČILNIH KAKOVOSTNIH PRVIN KRAJINE
|
|
|
Na devastiranem območju gramoznice, kjer je predvidena izgradnja deponije, ni (več) varovanih objektov in/ali krajine. Vzdolž Dornavske ceste je območje varovano kot arheološko najdišče Rogoznica - evidenčna št. 6462 (na delu tega varovanega območja je predvidena ureditev dovozne ceste in postavitev zbirnega centra za ločene frakcije komunalnih odpadkov).
|
|
|
Varuje se tudi tipologija krajinskih prvin - ravninski svet Ptujskega polja, kjer vsako linijsko horizontalno nadvišavanje terena hitro povzroča vedutno motnjo.
|
|
|
Ohraniti je potrebno vsa obstoječa kvalitetna drevesa na obodu deponije in jih vključiti v predvideno gozdno vegetacijo.
|
|
|
Pri proučevanju vidnosti objektov in izvedenih končnih nasipov odlagališča odpadkov je potrebno upoštevati smeri dominantnih pogledov na mesto Ptuj in ostala bližnja naselja. CERO Gajke je v izraziti ravnini in je zato vsako nasipavanje materiala nad obstoječi nivo okolice praviloma manj sprejemljivo. Ker z idejno zasnovo predvideno nadvišavanje obodnega varovalnega nasipa nad obstoječim okoliškim terenom znaša 3,00 m (2x1,50 m) in ker je najvišja točka nasipanega materiala na koti cca + 4,50 m nad terenom, je ustrezna vidna zaščita še posebej pomembna. Če ta višinska rešitev ne bo zadovoljila, je potrebno poiskati ustreznejšo.
|
|
|
Pravočasen pričetek sajenja avtohtone grmovne in drevesne gozdne vegetacije z močnejšim koreninskim spletom je zelo pomemben. Zasnovan oziroma ustvarjen mora biti tudi oblikovno naraven gozdni rob, z mehkimi prehodi v kmetijske površine.
|
|
|
V skladu z določili podanih predhodnih pogojev za izdelavo ureditvenega načrta bo morda potrebno k celoti ali samo k posameznim posegom pridobiti soglasje pristojnega zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine.
|
|
|
5. USMERITVE ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA
|
|
|
Podana lokacija deponije je ugodna tudi zato, ker je na območju z radialno razdaljo 300 m od roba deponije le en bivalni objekt, na območju z radialno razdaljo 500 do 600 m od roba odlagališča pa leži del strnjenega naselja Spuhlja.
|
|
|
Ob izvedbi in pri obratovanju centra za ravnanje z odpadki je potrebno ohraniti sedanjo kvaliteto bivanja v objektih, ki so v vplivnem območju centra, oziroma zagotoviti, da bodo vsi pričakovani vplivi na okolje ostali v okviru zakonskih določil.
|
|
|
Pri načrtovanju posegov v prostor mora biti upoštevano talno tesnjenje deponije in doseganje zahtevane nepropustnosti deponijskega dna. Sistemi cevnih drenaž, položenih po dnu odlagalnih polj, omogočajo gravitacijski odtok izcednih vod izven telesa odlagališča. Končno zajemanje izcednih vod je predvideno v zbirnem bazenu za izcedne vode. Od tod se izcedne vode po vkopanem tlačnem cevovodu pošiljajo na jašek kolektorja javnega kanalizacijskega omrežja, speljanega na osrednjo čistilno napravo odpadnih vod mesta. K ureditvi deponijskega dna spada tudi ureditev odvodnje vseh zalednih in ostalih čistih vod. Odvajanje čistih meteornih vod z nezasutih tesnjenih površin in z zaključenih ter prekritih površin odlagališča bo urejeno z zajemom vod v zadrževalnikih ter, po izvršeni kontroli ustreznosti kvalitete vod, z njihovim ponikanjem.
|
|
|
|
Urejen bo zajem, čiščenje in uporaba ali vsaj sežig deponijskih plinov. Tvorjeni odlagališčni plin bo zajet z vertikalnim in horizontalnim odplinjevalnim sistemom, ki se bo (odvisno od proizvedene količine) lahko zaključil s sežigom na bakli ali pa se bo plin v kasnejši fazi pretvarjal v električno energijo.
|
|
|
Raznos odpadkov v okolje in širjenje neprijetnih vonjav bo preprečeno z baliranjem ostanka odpadkov. Le-ti se bodo polagali v odlagalna polja. Zaključene površine odlagališča bodo prekrite in rekultivirane. Poskrbeti je potrebno tudi za ustrezne preventive proti širjenju glodalcev, insektov in raznih infekcij.
|
|
|
Upoštevani in izvajani morajo biti vsi potrebni ukrepi za preprečevanje nekontroliranih emisij v okolje.
|
|
|
Nadzor nad vplivi na okolje bodo sestavljali objekti in naprave: vremenska postaja, piezometri za opazovanje podtalnice, objekti za ugotavljanje pretokov ter za odvzem vzorcev čistih in odpadnih vod, objekt za meritev plinastih emisij, naprave za ugotavljanje posedkov in stabilnosti telesa deponije. Postavljeni bodo praviloma znotraj centra za ravnanje z odpadki.
|
|
|
6. PROMET
|
|
|
Lokacija deponije Gajke se nahaja v bližini mesta Ptuja, kjer je tudi center nastajanja odpadkov za načrtovano prispevno območje. Glavni transportni tok bo potekal po istih cestnih povezavah kot doslej. Nova lokacija leži le nekaj sto metrov vzhodneje ob Dornavski cesti.
|
|
|
Navezava območja je predvidena na Dornavsko cesto (ki je tudi regionalna cesta Ptuj - Dornava). Na tej cesti se izvedejo uvajalni pasovi v primeru, če bo tako pogojevano ali iz razlogov povečane prometne varnosti.
|
|
|
Dovozna cesta na območje je dvosmerna, v asfaltni izvedbi vozišča širine 2 x 3,0 m in z bankino 2 x 1,0 m. Pred vstopom na reciklažno dvorišče je vzdolž dovozne ceste postavljena elektronska cestna tehtnica nosilnosti 300 KN.
|
|
|
Za kontrolo obdelanih odpadkov, ki se vgrajujejo v deponijo, se pred vstopom na deponijsko polje lahko izvede sekundarna tehtnica, s katero se spremlja količina deponiranih odpadkov.
|
|
|
Interne transportne poti in interne vzdrževalne poti v območju so asfaltirane. Razporejene so v skladu s tehnološkimi zahtevami območja deponije. Sočasno so tudi urgentne poti (požar).
|
|
|
Ob vstopu na območje, vendar še pred reciklažnim dvoriščem, je urejen zbirni center za ločene frakcije odpadkov, ki naj bo pravilno dimenzioniran in mora zadovoljivo opravljati svoje poslanstvo ločenega zbiranja odpadkov za individualne uporabnike (dovoze).
|
|
|
Parkirišča:
|
|
|
- v notranjosti območja so predvidena parkirišča za tovorna vozila, z dodanimi platoji za vzdrževanje čistoče in ostalega;
|
|
|
- zagotoviti je potrebno zadostno število parkirnih mest za osebna motorna vozila pred in ob vstopu v center; namenjena bodo zaposlenim kot tudi vsem individualnim uporabnikom (plačnikom računov, položnic) in seveda tudi vsem naključnim obiskovalcem (radovednežev verjetno ne bo primanjkovalo, saj takšnih centrov ne bo prav veliko).
|
|
|
Okrog zunanjega oboda varovalnega nasipa in žične ograje je predvidena servisna cesta v makadamski izvedbi in širine 3,0 m. Namenjena je vzdrževanju in nadzoru območja. Zagotavlja tudi nadomestne dostope lastnikom in obdelovalcem kmetijskih površin, na delu, kjer se obstoječi dostopi spremenijo.
|
|
|
7. KOMUNALNA INFRASTRUKTURA
|
|
|
Vodovod:
|
|
|
- za potrebe preskrbe z vodo objektov centra (pri tem je mišljena sanitarna in pitna voda), je predvidena priključitev na javno vodovodno omrežje; ob tem bo potrebno preveriti ali dejanski preseki cevi ter razpoložljive količine vode ustrezajo predvidenim potrebam;
|
|
|
- požarno vodo za gašenje požarov v objektih se zagotovi s hidrantnim omrežjem;
|
|
|
- za požarno vodo in za gašenje morebitnih deponijskih požarov, bi se lahko uporabljala tudi voda iz predvidenega zadrževalnika deponijske vode.
|
|
|
Meteorna in fekalna kanalizacija:
|
|
|
- meteorna kanalizacija platoja in strešin na delih, kjer ni mogoča kontaminacija z odpadki, je praviloma speljana direktno v ponikovalnice;
|
|
|
- meteorna kanalizacija z začasnih in stalnih dovoznih cest in ki je potencialno onesnažena, je praviloma speljana v sistem izcednih vod ter je obravnavana kot izcedna voda;
|
|
|
- fekalna kanalizacija (sanitarije osebja) je lahko speljana tudi v lokalne vodotesne greznice običajnega volumna, in od koder se fekalije vozijo na čistilno napravo.
|
|
|
Kanalizacija izcednih vod:
|
|
|
- izvedba povezovalnega kanalizacijskega cevovoda od bazena za izcedne vode do kanalizacije naselja Spuhlja;
|
|
|
- v območju deponije bo urejen zajem izcednih vod. Po cevnem vodu bodo speljane v bazen za izcedne vode. Od tod bodo prečrpane v kanalizacijski vod, voden do kanalizacije naselja Spuhlja; le-ta pa je povezana s centralno čistilno napravo mesta.
|
|
|
Elektrika:
|
|
|
- vključitev v NN razvodno omrežje (ocenjena moč 50 kW).
|
|
|
Telefon:
|
|
|
- vključitev v telefonsko omrežje.
|
|
|
Ogrevanje objektov:
|
|
|
- individualna ogrevna mesta.
|
|
|
Plinovodno omrežje (zajem in sežig deponijskega plina):
|
|
|
- zaradi zmanjšanja nevarnosti požarov, eksplozije in smradu se ustvarjeni deponijski plin zajema v deponijskem telesu s sistemom vertikalnih plinjakov in horizontalnih drenaž. Naprave odplinjevanja se grade vzporedno z rastjo deponije. Plini se v tej fazi predvidoma vodijo do sežigalnega agregata;
|
|
|
- pline, ki se bodo sproščali pri samem procesu predelave odpadkov, se praviloma odvaja v okolje kontrolirano preko biofiltrov.
|
|
|
8. USMERITVE ZA RABO PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO
|
|
|
Zaklonišča bodo predvidena le, če to veljavni predpisi zahtevajo.
|
|
|
Pri odlaganju odpadkov prihaja do procesov razkrajanja, pri katerih nastaja plin. Zaradi velike nevarnosti eksplozije je predviden ustrezen sistem odplinjevanja, ki bo vodil do bakle. Lokacija bakle mora biti ustrezno odmaknjena od ostalih objektov in vegetacije.
|
|
|
Ukrepi za varstvo pred požarom in naravnimi nesrečami morajo biti v celoti upoštevani.
|
|
|
9. ZMOGLJIVOSTI OBMOČJA
|
|
|
Obstoječi objekti:
|
|
|
Na obravnavanem območju P12-D2 CERO Gajke ni obstoječih objektov. (Nad območjem sprejemnega dela sicer poteka zračni vod visoke napetosti 20 kVA; vzdolž severozahodne meje pa je izven območja urejanja centra v zemljo vkopan plinovod.)
|
|
|
Predvideni objekti:
|
|
|
Center za ravnanje z odpadki naj bi sestavljale posamezne funkcinalne enote. Predvidene enote so sprejemni del, obdelava odpadkov in odlaganje odpadkov. Vsaka enota je prostorsko definirana glede na poznane tehnične zahteve za funkcionalnost in celovitost centra. Namen in število predvidenih objektov, njihove velikosti in posamezne prostorske povezave ter vsi ostali posegi v območju centra so podani v idejni študiji (izdelala Drava VGP Ptuj, d.d., pod izdelavno številko 19-ID/01).
|
|
|
10. FAZNOST IZVEDBE
|
|
|
Dinamiko izgradnje centra za ravnanje z odpadki pogojuje sedanja akutna prostorska stiska z nakopičenimi baliranimi odpadki; torej ima prioriteto izgradnja prvega odlagalnega polja in izgradnja tehtnice, ki je obstoječe odlagališče v Brstju nima. Ostali objekti na sedanji lokaciji trenutno še omogočajo prilagajanje zahtevam zakonodaje s področja ravnanja z odpadki (to je izločanje sekundarnih surovin in kompostiranje bioloških odpadkov), seveda pa je potrebno vse te objekte postopno vključiti v novi center, kjer se bodo vpeljali sodobnejši in učinkovitejši postopki.
|
|
|
Prvo fazo izgradnje tvorijo sledeči objekti in/ali naprave:
|
|
|
- dostopna cesta s tehtnico in interne ceste ob objektih,
|
|
|
- parkirne površine za stranke, obiskovalce in zaposlene,
|
|
|
- zbirni center za individualni dovoz odpadkov,
|
|
|
- upravni objekt z laboratorijem, garderobe in sanitarje za zaposleno osebje,
|
|
|
- reciklažni plato z vsemi objekti za izločanje, obdelavo in skladiščenja,
|
|
|
- kompostarna z delno pokrito površino velikosti cca 1,0 ha,
|
|
|
- prvo odlagalno polje (prvo odlagalno polje zagotavlja volumen 230.000 m3, površina polja meri 29.000 m2),
|
|
|
- vsa potrebna funkcionalna infrastruktura prvega polja (sistem za zajem, zadrževanje in prečrpavanje izcednih vod in s priključkom na kanalizacijo; ureditev vmesnega sistema za odvod čistih vod; nastavitev sistema za odplinjevanje; interne transportne poti),
|
|
|
- varovalni nasip na vzhodni in južni meji območja centra in zasaditev zelene bariere,
|
|
|
- izgradnja in nastavitev nadzornega sistema nad vplivi na okolje.
|
|
|
Druga faza izgradnje:
|
|
|
- drugo odlagalno polje (drugo odlagalno polje zagotavlja kapaciteto 320.000 m3, površina polja meri 40.000 m2),
|
|
|
- varovalni nasip na vzhodni in jugovzhodni meji območja in zasaditev,
|
|
|
- povezava vertikalnega plinskega sistema,
|
|
|
- prekritje in rekultivacija prvega polja.
|
|
|
Tretja faza izgradnje:
|
|
|
- tretje odlagalno polje (tretje odlagalno polje zagotavlja volumen 125.000 m3, površina polja meri 15.500 m2)
|
|
|
- varovalni nasip na severovzhodnem in vzhodnem delu območja,
|
|
|
- horizontalna povezava vertikalnega plinskega sistema,
|
|
|
- prekritje in rekultivacija drugega polja.
|
|
|
Četrta faza izgradnje obsega zapiranje odlagališča:
|
|
|
- horizontalna povezava vertikalnega plinskega sistema tretjega polja,
|
|
|
- prekritje in rekultivacija tretjega polja.
|
|
|
Peta faza:
|
|
|
- postmonitoring
|
|
|
Po zaključku odlaganja na vseh odlagalnih poljih je potrebno odlagališče zapreti v skladu s takrat veljavno zakonodajo; vršiti nadzor nad vplivi na okolje v skladu z zakonodajo in dokler se na rezultatih meritev zaznavajo vplivi; vzdrževati objekte in naprave, ki so potrebne za umirjanje aktivnosti.
|
|
|
Glede na razpoložljiva denarna sredstva, predpostavljene potrebe prebivalcev gravitacijskega območja in z idejno študijo podane prostorske rešitve, je taka faznost izvedbe pričakovana in tudi zahtevana.
|
|
|
Faznost izgradnje omogoča zmanjšanje odlagalnih površin v primeru, da se namesto odlaganja odpadkov najdejo druge možnosti njihovega odstranjevanja (kot na primer termična obdelava), odlaganje baliranih odpadkov pa omogoča tudi popolno odstranitev odlagalnega dela centra.
|
|
|
Izdelava ureditvenega načrta je predvidena:
|
|
|
- v prvi fazi sočasno za območja sprejemnega dela, obdelave odpadkov, odlagalnega polja "I" in pripadajoče ureditve okolja;
|
|
|
- v drugi fazi (ali tudi v več naslednjih fazah) pa za odlagalni polji "II" in "III" ter pripadajoče ureditve okolja.
|
|
|
Seveda pa je možno, glede na zahteve investitorjev, pridobljena spoznanja, spremenjeno zakonodajo ali pričakovano racionalizacijo gradnje, po predhodnem dogovoru in soglašanju vseh udeležencev v postopku, navedeni fazi izdelave ureditvenega načrta še dodatno razdeliti ali tudi združevati.«.
|
|
|
- Spremenijo se karte v merilu 1 : 5000 in 1 : 25000, in sicer se spremenijo zasnova primarne rabe prostora, zasnova sanacij (zasnova razmestitve odlagališč odpadkov) in zasnova prometnega omrežja.
|
|
|
. Dodajo se karte:
|
|
|
- Programske zasnove za ureditveni načrt za območje P12-D2 Center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji v merilu 1 : 1000 in 1 : 2000
|
|
|
- Programske zasnove za lokacijski načrt za odsek hitre ceste Hajdina - Ormož na območju Mestne občine Ptuj ter navezovalno in priključne ceste mesta Ptuj v merilu 1 : 5000.
|
|
|
- Karte so sestavni del tega odloka.
|
|
|
|
4. člen
|
|
|
|
(Spremembe površin)
|
|
|
Površine najboljših kmetijskih zemljišč se zmanjšajo za 15,28 ha. Površine gozdov se zmanjšajo za 1 ha.
|
|
|
|
5. člen
|
|
|
|
(Pričetek veljavnosti)
|
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
|
|
|
Župan
|
|
|
Mestne občine Ptuj
|
|
|
Miroslav LUCI dr.med., l.r.
|
|
|
Številka: 350-05-187/00
|
|
|
Datum: 30.01.2002
|
|