Na podlagi 6. in 29.
člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št.
32/93, 30/98, 127/06, 38/10, 57/11 – v nadaljevanju: »ZGJS«), 5. in 33.
člena
Energetskega zakona
(Uradni list RS, št. 27/07 – EZ-UPB2, 70/08, 22/10 in 37/11 – v
nadaljevanju: »Energetski zakon«) ter 7. in 16. člena
Statuta Občine Borovnica
(Uradni list RS, št. 6/08) je Občinski svet Občine Borovnica na 15.
redni seji dne 20. 12. 2012 sprejel |
O D L O K |
o načinu izvajanja
lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo na območju
Občine Borovnica |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(vsebina odloka) |
Ta odlok ureja način
izvajanja lokalne gospodarske javne službe (v nadaljevanju: javna
služba): dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja s
toploto iz omrežja daljinskega ogrevanja (v nadaljevanju: dejavnost
sistemskega operaterja). |
Ta odlok je hkrati
tudi koncesijski akt za podelitev koncesije za izvajanje lokalne
gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja
distribucijskega omrežja, v delu, v katerem so določeni predmet in
pogoji opravljanja javne službe. Poglavitni pogoj za pridobitev
koncesije je zagotovitev proizvodnje toplote na lesno biomaso ali druge
obnovljive vire energije za daljinsko ogrevanje. |
2. člen |
(definicije) |
Izrazi v tem odloku
imajo enak pomen kot so definirani v predpisih, ki urejajo energetsko
dejavnost. Za potrebe tega odloka se uporabljajo tudi naslednje
definicije: |
– distribucija
toplote: je izbirna lokalna gospodarska javna služba, ki obsega tako
dejavnosti dobave toplote ali hladu iz omrežij za distribucijo, kot tudi
dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja; |
– distribucijsko
omrežje je omrežje za prenos tople vode, vroče vode, pare ali hladu,
katerega predstavlja sistem povezanih naprav, ki so namenjene
distribuciji energije do priključnega voda oziroma do odjemnega mesta;
|
– distributer
toplote: je izvajalec dejavnosti distribucije toplote, kar pomeni tako
izvajalec dejavnosti dobave toplote ali hladu kot tudi izvajalec
dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja; |
– glavni vod: je vod,
ki z energijo oskrbuje več kot eno stavbo; |
– hišna postaja: je
del toplotne postaje, namenjen prenosu toplote (izmenjevalnik) od
priključne postaje na interne toplotne naprave odjemalca toplote;
|
– interne toplotne
naprave: so instalacije, ki zagotavljajo ustrezne bivalne in delovne
razmere v stavbi. Priključene so na hišno postajo in se uporabljajo za
različne vrste ogrevanja: radiatorsko, konvektorsko in talno ogrevanje,
toplozračno ogrevanje in prezračevanje, klimatizacijo prostorov,
pripravo sanitarne tople vode idr.; |
– merilna naprava je:
merilnik toplotne energije na odjemnem mestu, ki meri dobavljeno toploto
neposredno in na katerem se odčita količina, ki je osnova za
obračunavanje dobavljene toplote odjemalcem toplote. Merilna naprava je
del priključne postaje; |
– obračunska moč: je
zakupljena in nastavljena moč na toplotni postaji odjemalca toplote, ki
je lahko enaka ali manjša od priključne moči toplotne postaje, določene
s projektno dokumentacijo. Obračunska moč se potrdi z zapisnikom ob
nastavitvi v toplotni postaji s strani pooblaščene osebe distributerja
toplote; |
– odjemno mesto: je
točka v toplotni postaji, kjer distributer toplote pod pogoji za dobavo
in odjem toplote omogoča priključitev na distribucijsko omrežje in kjer
odjemalec toplote prevzema dobavljeno energijo; |
– odjemalec toplote:
je vsaka fizična ali pravna oseba, kateri distributer toplote na podlagi
pisne pogodbe dobavlja toplo vodo, vročo vodo, paro ali hlad po
distribucijskem omrežju. Odjemalec toplote je lahko tudi skupina
fizičnih ali pravnih oseb, ki so priključene na skupno odjemno mesto;
|
– priključna moč: je
nazivna moč internih toplotnih naprav odjemalca toplote, določena s
projektno dokumentacijo, v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili
in s tehničnimi zahtevami distributerja toplote o priključitvi na
distribucijsko omrežje; |
– priključna postaja:
je del toplotne postaje, kjer odjemalec toplote prevzame pogodbeno
količino toplote. Na eno priključno postajo je lahko priključenih več
hišnih postaj; |
– priključni vod: je
vod, ki z energijo oskrbuje posamezno stavbo in poteka od priključnega
odcepa na glavnem vodu do toplotne postaje; |
– razdelilnik
stroškov dobavljene toplote: je pisni dogovor med odjemalci toplote, ki
omogoča porazdelitev stroškov toplote, ki je bila dobavljena preko
skupne merilne naprave v skupni priključni postaji za več odjemalcev
toplote. Odjemalci toplote z razdelilnikom določijo deleže stroškov za
toploto, dobavljeno na skupno odjemno mesto, vsota deležev mora znašati
100 %;
|
– toplotna postaja:
je vezni člen med toplotnim omrežjem (vključno s priključnim vodom) in
internimi toplotnimi napravami odjemalca toplote. Sestavljena je iz
priključne in hišne postaje in s svojim delovanjem uravnava dobavo
toplote v interne toplotne naprave; |
– DOLB – daljinski
sistem ogrevanja na lesno biomaso: za sistem ogrevanja se po tem odloku
štejejo vsi objekti in naprave, namenjeni proizvodnji in distribuciji
toplotne energije, zlasti pa kotlovnica na lesno biomaso, toplovodno
omrežje in toplotne postaje. |
3. člen |
(območje izvajanja
javne službe) |
Javna služba se
izvaja na območju naselja Borovnica. |
II. IZVAJANJE
DEJAVNOSTI SISTEMSKEGA OPERATERJA |
1. Opredelitev javne
službe in izvajanje |
4. člen |
(opredelitev javne
službe) |
Gospodarska javna
služba dejavnost sistemskega operaterja obsega: |
– zanesljivo, varno
in učinkovito distribucijo toplote, |
– obratovanje,
vzdrževanje in razvoj omrežja, |
– zagotavljanje
dolgoročne zmogljivosti omrežja, za priključitev in dostop do omrežja,
|
– zanesljivost oskrbe
s toploto s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost
omrežja, |
– nediskriminatorno
obravnavanje uporabnikov omrežja, |
– zagotavljanje
potrebnih podatkov upravičenim odjemalcem, da lahko učinkovito
uveljavljajo dostop do omrežja, |
– napoved porabe
toplote z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem
varčevalnih ukrepov pri porabnikih, |
– vodenje katastra,
|
– vodenje evidence o
porabljeni energiji po posameznih odjemnih mestih (energetsko
knjigovodstvo), |
– druge storitve, ki
jih določajo zakoni ali drugi podzakonski akti. |
Izvajalec javne
službe mora izvajati tudi vse druge naloge in dejavnosti, ki so z javno
službo neločljivo povezane. |
Kot vzdrževanje
naprav, objektov in omrežja in drugih objektov se v smislu javne službe
šteje redno vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje in vzdrževanje v
javno korist s tem, da se obseg vzdrževanja v posameznem letu določi z
letnim programom javne službe. |
5. člen |
(opredelitev
izvajalca) |
Javna služba se v
Občini Borovnica zagotavlja s podelitvijo koncesije. |
2. Javna pooblastila |
6. člen |
(javna pooblastila) |
Sistemski operater
ima pri izvajanju javne službe naslednja javna pooblastila: |
– daje v postopku
priprave prostorskih aktov smernice in mnenja na načrtovane prostorske
ureditve skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju, |
– določa projektne
pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega
dovoljenja in daje soglasje k projektnim rešitvam za načrtovane posege v
območje varovalnih pasov prenosnih in distribucijskih omrežij, skladno z
zakonom, ki ureja graditev objektov in Energetskim zakonom, |
– sprejema v soglasju
s koncedentom tarifni sistem za toploto na distribucijskem omrežju,
|
– izdaja sistemska
obratovalna navodila, |
– izdaja splošne
pogoje za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja,
|
– daje soglasje za
priključitev na omrežje. |
Sistemski operater
ima poleg pooblastil iz prejšnjega odstavka tudi druga javna
pooblastila, ki jih v času trajanja koncesije določa oziroma določi
zakon. Stroške priprave in izdaje dokumentov iz tega člena nosi
koncesionar. |
3. Financiranje javne
službe |
7. člen |
(financiranje) |
Vse naloge in
dejavnosti, ki predstavljajo lokalno gospodarsko javno službo, se
financirajo iz cene za toplotno energijo, ki jo plačujejo uporabniki.
|
Pri oblikovanju cen
daljinskega ogrevanja je potrebno upoštevati določbe Energetskega zakona
in podzakonskih aktov, ki jih izda Javna agencija Republike Slovenije za
energijo (v nadaljevanju: Agencija za energijo) ter predpisano
metodologijo. Na ceno mora pridobiti soglasje pristojnega organa lokalne
skupnosti, nato pa zavezanec zaprosi Ministrstvo za gospodarstvo (v
nadaljnjem besedilu: ministrstvo) za soglasje k prvič oblikovani
izhodiščni ceni. |
8. člen |
(drugi prihodki) |
Sistemski operater
pridobiva prihodke tudi od priključitev in ostalih prihodkov, ki
izvirajo iz opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja. |
4. Obveznosti
sistemskega operaterja |
9. člen |
(pregled
zmogljivosti) |
Sistemski operater
vsaki dve leti pripravi in objavi pregled, ki vsebuje: |
– manjkajoče
proizvodne in transportne zmogljivosti, |
– potrebe po
medsebojni povezavi z drugimi omrežji. |
10. člen |
(sistemska
obratovalna navodila) |
Sistemski operater
izda v roku 6 mesecev po podelitvi koncesije sistemska obratovalna
navodila za distribucijsko omrežje toplotne energije (v nadaljevanju:
sistemska obratovalna navodila), ki urejajo obratovanje in način vodenja
distribucijskega omrežja toplotne energije. |
Sistemska obratovalna
navodila predvsem obsegajo: |
– tehnične in druge
pogoje za obratovanje omrežja z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe
s toplotno energijo, |
– način zagotavljanja
sistemskih storitev, |
– postopke za
obratovanje distribucijskih omrežij v kriznih stanjih, |
– tehnične in druge
pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje, |
– tehnične pogoje za
medsebojne priključitve in delovanja omrežij različnih sistemskih
operaterjev. |
Pred objavo sistemsko
obratovalnih navodil mora sistemski operater pridobiti soglasje Agencije
za energijo. |
Sistemski operater
mora sistemska obratovalna navodila objaviti v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
11. člen |
(splošni pogoji) |
Splošne pogoje za
dobavo in odjem toplotne energije iz distribucijskega omrežja (v
nadaljevanju: splošni pogoji) pripravi in sprejme v 6 mesecih po
podelitvi koncesije po javnem pooblastilu sistemski operater v skladu z
metodologijo, ki jo določi Agencija za energijo. Pred objavo splošnih
pogojev mora sistemski operater pridobiti soglasje Agencije za energijo
in soglasje Občine Borovnica. |
Sistemski operater
mora splošne pogoje objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije.
|
Splošni pogoji morajo
obsegati tudi: |
– ukrepe varstva
potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med izvajalcem in
odjemalcem, |
– zagotavljanje
ustreznega vnaprejšnjega opozorila o spremembah pogodbe in podatkov o
tarifi in cenah, |
– pravico odjemalca
do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov, |
– postopke odločanja
o pritožbah odjemalcev, |
– razloge za
ustavitev distribucije toplotne energije iz razlogov navedenih v 76.
členu Energetskega zakona, |
– postopek in pogoje
dostopa do distribucijskega omrežja, |
– postopek in pogoje
priključitve na distribucijsko omrežje. |
12. člen |
(informiranje
odjemalcev) |
Sistemski operater
mora najmanj enkrat mesečno informirati na svoji spletni strani in
spletni strani Občine Borovnica odjemalce o gibanjih in značilnostih
porabe toplotne energije na distribucijskem omrežju, kjer sistemski
operater opravlja javno službo. |
13. člen |
(kataster omrežja in
infrastrukture) |
Sistemski operater je
dolžan voditi kataster omrežij in infrastrukture, ki jih upravlja,
vključno z zbirko podatkov o odjemalcih, o uporabnikih in oboje
posredovati občini, kolikor ta to zahteva. |
5. Zasnova sistema in
distribucijsko omrežje |
14. člen |
(zasnova sistema) |
Sistem oskrbe s
toplotno energijo je zasnovan na novi kotlovnici, deponiji goriva ter na
distribucijskem omrežju. |
Izvedbo investicije,
obratovanja in vzdrževanja kotlovnice in deponije goriva tako kot
obratovanje, vzdrževanje in razvoj distribucijskega omrežja, zagotavlja
koncesionar. |
15. člen |
(definicija
distribucijskega omrežja) |
Distribucijsko
omrežje je omrežje za prenos tople vode, vroče vode, pare ali hladu,
katerega predstavlja sistem povezanih naprav, ki so namenjene
distribuciji energije do priključnega voda oziroma do odjemnega mesta.
|
Distribucijsko
omrežje poteka od prevzemnih mest do predajnih mest uporabnikom, kot to
določajo sistemska obratovalna navodila. |
Distribucijsko
omrežje se lahko proda, kako drugače odsvoji ali obremeni le s
predhodnim soglasjem občine. |
16. člen |
(priključitev na
distribucijsko omrežje) |
Sistemski operater
mora na primeren način, skladno s predpisi o graditvi objektov,
obvestiti potencialne uporabnike o možnosti priključitve na
distribucijsko omrežje. |
Priključitev na
distribucijsko omrežje se opravi na način in pod pogoji določenimi z
Energetskim zakonom, s tem odlokom, splošnimi pogoji za dobavo in odjem
toplotne energije in sistemskimi obratovalnimi navodili. |
Priključitev
uporabnika na omrežje lahko izvede le sistemski operater. |
17. člen |
(vloga za
priključitev) |
Sistemski operater
mora na podlagi popolne pisne vloge izdati odločbo o soglasju za
priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje v roku, določenem s
prepisi, ki urejajo splošni upravni postopek. Pogoji za izdajo soglasja
ter za zavrnitev izdaje soglasja za priključitev so določeni v splošnih
pogojih. |
O pritožbi zoper
izdajo odločbe odloča župan. |
18. člen |
(pogodba o
priključitvi) |
Po dokončnosti
odločbe o soglasju je dolžan sistemski operater priključiti uporabnika
omrežja na distribucijsko omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in
druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi
pogoji. |
Pred priključitvijo
skleneta sistemski operater in uporabnik omrežja pogodbo o priključitvi,
s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom priključka,
njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom,
vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki zadevajo
priključek in priključitev. |
19. člen |
(stroški priključitve
na distribucijsko omrežje) |
Uporabnik nosi
dejanske stroške priključitve. |
Če ni v pogodbi o
priključitvi drugače določeno, postane sistemski operater lastnik
toplotne postaje in jo mora vzdrževati v skladu s sistemskimi
obratovalnimi navodili. Lastnik internih toplotnih naprav in dela
toplotne postaje – hišne postaje je odjemalec. |
20. člen |
(pogodba o dobavi) |
Sistemski operater in
uporabnik skleneta pogodbo o dobavi toplote, skladno z Energetskim
zakonom, sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji, v
kateri se dogovorita o pogojih dobave in odvzema toplote. |
21. člen |
(vzdrževanje in
gradnja kotlovnice in deponije goriva) |
Koncesionar oziroma
njegov partner kot proizvajalec toplote je dolžan pridobiti zemljišče
ter zgraditi in zagotoviti obratovanje in vzdrževanje kotlovnice ter
deponije goriva tako, da ves čas ohranja njegovo nezmanjšano
funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja, v
skladu z obveznostmi določenimi v koncesijski pogodbi, vse z namenom
zagotovitve zanesljive, varne in učinkovite proizvodnje toplote na lesno
biomaso oziroma druge obnovljive vire energije za daljinsko ogrevanje. |
22. člen |
(vzdrževanje in
gradnja distribucijskega omrežja) |
Sistemski operater je
dolžan vzdrževati in graditi distribucijsko omrežje s katerim izvaja
javno službo tako, da ves čas ohranja njegovo nezmanjšano
funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja, v
skladu z obveznostmi določenimi v koncesijski pogodbi. |
III. OSTALE DOLOČBE
ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE |
1. Organizacijska
zasnova izvajanja javne službe |
23. člen |
(oblika izvajanja
javne službe) |
Za izvajanje javne
službe se podeli koncesija, pod pogojem, da sistemski operater
zagotavlja tudi proizvodnjo toplote. V koncesijski pogodbi se določi
tudi naslednje: |
– da mora sistemski
operater oziroma njegov partner, pod pogoji določenimi v koncesijski
pogodbi, pridobiti zemljišče, zgraditi kotlovnico in deponijo goriva ter
distribucijsko omrežje in objekte in naprave, ki so potrebni za njihovo
delovanje, |
– da je
infrastruktura (distribucijsko omrežje, objekti in naprave), skupaj z
zemljiščem, last koncesionarja in se ob prenehanju koncesijskega
razmerja prenese na občino, |
– dolžnost
koncesionarja, odčitavanje števcev porabe toplotne energije,
|
– dolžnost
organizacije vzdrževanja, zamenjav in umerjanja merilnih naprav,
|
– obveznost
plačevanja koncesijske dajatve, |
– obveznost
koncesionarja v zvezi z izgradnjo, zavarovanjem in vzdrževanjem ter
razvojem infrastrukture, |
– obveznost
koncesionarja v zvezi z izvrševanjem javnega pooblastila o izdaji
splošnih pogojev in soglasja k priključitvi na omrežje, |
– ureditev razmerij
med koncedentom in koncesionarjem pri prevzemu ali odkupu infrastrukture
ob prenehanju koncesijskega razmerja, |
– opredelitev
bistvenih kršitev pogodbenih obveznosti in njihove posledice.
|
Koncesionar pridobi
izključno pravico izvajanja javne službe na območju, določenem v 3.
členu tega odloka. Na podlagi te izključne pravice ima sistemski
operater pravico in dolžnost priključiti na distribucijsko omrežje
vsakega uporabnika oziroma odjemalca, ki izpolnjuje vse pogoje za
priključitev na distribucijsko omrežje, določenimi s predpisi in
splošnimi akti, razen v primeru premajhne zmogljivosti distribucijskega
omrežja. |
24. člen |
(postopek izbire
izvajalca) |
Izbira izvajalca
javne službe se opravi v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne
službe, z upoštevanjem nacionalnega energetskega programa, ter lokalnega
energetskega koncepta. |
25. člen |
(obveznost
priključitve na distribucijsko omrežje in uporaba toplotne energije iz
daljinskega ogrevanja) |
Obveznost
priključitve na distribucijsko omrežje ali uporaba toplotne energije iz
daljinskega ogrevanja se lahko določi z občinskimi predpisi, sprejetimi
z namenom varovanja okolja, zaradi gostote naselitve ali drugih
okoljskih pogojev. Obveznost priključitve na distribucijsko omrežje
daljinskega ogrevanja ne velja za investitorja ali lastnika, ki izbere
kot vir oskrbe s toplotno energijo, ki presega dve tretjini potreb,
obnovljive vire energije. |
V prvi fazi se na
distribucijsko omrežje priključijo stavbe, ki so v lasti Občine
Borovnica. |
2. Pravice in
obveznosti uporabnikov javnih služb |
26. člen |
(pravice in
obveznosti uporabnikov javne službe) |
Uporabnik mora imeti
z izvajalcem javne službe sklenjeno pogodbo o dostopu do
distribucijskega omrežja. |
3. Nadzor nad
opravljanjem javne službe |
27. člen |
(nadzor nad
izvajanjem službe) |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka izvajajo organi, glede na določbe Energetskega zakona in
določbe tega odloka. |
IV. PODELITEV
KONCESIJE |
1. Podelitev
koncesije |
28. člen |
(pogoji za pridobitev
koncesije) |
Koncesionar oziroma
njegov partner mora imeti v času vložitve ponudbe za pridobitev
koncesije in tudi v času postopka podelitve koncesije ter trajanja
koncesijskega razmerja veljavno licenco za proizvodnjo toplote za
daljinsko ogrevanje in veljavno licenco za distribucijo toplote za
daljinsko ogrevanje. |
Koncesionar mora
imeti izkušnje z opravljanjem dejavnosti proizvodnje toplote za
daljinsko ogrevanje in sistemskega operaterja distribucijskega omrežja
daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. |
Koncesionar mora
izkazati za verjetno, da bosta on oziroma njegov partner zgradil
kotlovnico in deponijo za gorivo, distribucijsko omrežje ter vse objekte
in naprave, ki so potrebni za delovanje distribucijskega omrežja na
območju izvajanja koncesije. |
Koncedent za
podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe za dejavnost
sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (v nadaljnjem besedilu:
gospodarska javna služba) je Občina Borovnica. |
Upravne naloge v
zvezi s to koncesijo izvaja občinska uprava. |
Koncesionarja se
izbere na podlagi javnega razpisa. Javni razpis se objavi v Uradnem
listu RS. V primeru, da vrednost gradnje distribucijskega omrežja
presega vrednost določeno v 79. členu Zakona o javno zasebnem
partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06 – ZJZP) se javni razpis objavi v
Uradnem glasilu EU. |
Za strokovno pomoč
pri izbiri koncesionarja imenuje župan posebno štiričlansko komisijo,
katero sestavljajo predsednik, strokovnjak s pravnega področja,
strokovnjak z ekonomskega področja in strokovnjak s področja, za
katerega se podeljuje koncesija. |
Koncesionarja se
izbere na podlagi naslednjih meril: |
– rokov za izgradnjo
kotlovnice in deponije za gorivo in distribucijskega omrežja po fazah,
|
– ponujene višine
prispevka za priklop na omrežje, |
– ponujene višine
cene za toplotno energijo, |
– višine koncesijske
dajatve, ki jo bo plačeval koncedentu, |
– drugih bonitet.
|
Merila se v razpisni
dokumentaciji podrobneje opredelijo in ovrednotijo, določi se tudi način
izračuna doseženega števila točk. |
Ponudbi za pridobitev
koncesije morajo biti priloženi vsi dokumenti, ki jih zahteva razpisna
dokumentacija, zlasti pa: |
– idejni projekt
izgradnje distribucijskega omrežja in njegove priključitve na prenosno
omrežje, skupaj s finančnim in terminskim planom izgradnje
distribucijskega omrežja in drugih objektov in naprav, ki so potrebni za
delovanje, |
– dokazila oziroma
izjavo, da je sposoben voditi kataster distribucijskega omrežja,
|
– dokazila, da
razpolaga z zadostno finančno sposobnostjo za nakup zemljišča ter
investiranje v izgradnjo kotlovnice in deponije za gorivo ter
distribucijskega omrežja in objektov in naprav, kot izhaja iz njegovega
idejnega projekta, |
– predlog splošnih
pogojev za dobavo in odjem toplotne energije iz distribucijskega
omrežja, skladen s predpisano metodologijo in tem odlokom, |
– garancijo za
resnost ponudbe ter v primeru izbire garancijo za pravočasno in
kvalitetno izvedbo del. |
29. člen |
(začetek in trajanje
koncesije) |
Koncesijsko razmerje
za dejavnost proizvajalca toplote in sistemskega operaterja nastane s
sklenitvijo koncesijske pogodbe in traja največ 25 let. |
30. člen |
(prenos koncesije) |
Koncesionar ne sme
brez dovoljenja koncedenta (občinskega sveta) prenesti koncesije za
dejavnost proizvajalca toplote in sistemskega operaterja, ali
kateregakoli dela te koncesije, na drugo osebo. |
31. člen |
(razvoj
infrastrukture) |
Koncesionar je dolžan
načrtovati razvoj distribucijskega omrežja in o tem na njeno zahtevo,
poročati občini. |
32. člen |
(zavarovanje) |
Koncesionar se v
koncesijski pogodbi zaveže, da bo kot dober gospodarstvenik sklenil z
zavarovalnico zavarovalne pogodbe za zavarovanje infrastrukture ter
objektov in naprav in rizikov, ki so povezani z izvajanjem dejavnosti,
ki je predmet te koncesije. |
2. Ostale določbe za
podelitev in izvajanje koncesije |
33. člen |
(način izvajanja
koncesije) |
Koncesionar je dolžan
izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, na način, kot je določen
v Energetskem zakonu, drugih zakonih ter predpisih, ki urejajo način
izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije po tem odloku,
sistemskih obratovalnih navodilih, splošnih pogojih za dobavo in odjem,
in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu. |
34. člen |
(način podelitve
koncesije) |
Koncesionarja se
izbere na podlagi javnega razpisa. |
O izbiri
koncesionarja odloči koncendent z odločbo v upravnem postopku. Pred
izdajo odločbe o izbiri pridobi pristojni upravni organ predlog komisije
za vodenje razpisa. V postopku na prvi stopnji odloča občinska uprava,
na drugi stopnji pa župan. |
Koncedent in
koncesionar skleneta pisno koncesijsko pogodbo. V imenu koncedenta
pogodbo podpiše župan. Najkasneje mesec dni po pravnomočnosti odločbe o
izbiri koncesionarja koncedent pošlje izbranemu koncesionarju v podpis
koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku enega
meseca od prejema. Koncesijska pogodba prične veljati z dnem podpisa
obeh strank. |
35. člen |
Koncesionar je za
izvajanje gospodarske javne službe po tem odloku dolžan koncedentu
plačevati koncesijsko dajatev v višini, določeni s tem koncesijskim
aktom in koncesijsko pogodbo. |
Obveznost
zaračunavanja in plačevanja koncesijske dajatve nastopi z dnem, ki se
določi v koncesijski pogodbi. |
Obveznost plačevanja
koncesijske dajatve preneha s prenehanjem koncesijskega razmerja. |
36. člen |
Koncesionar plačuje
koncesijsko dajatev v višini, ki jo je ponudil v postopku javnega
razpisa, in sicer od vsake MWh toplotne energije, distribuirane po
distribucijskem omrežju na območju, kjer koncesionar opravlja dejavnost.
|
Koncedent lahko
določi, da se v posameznem obdobju koncesijska dajatev zmanjša ali
odpusti, če je to potrebno zaradi obsežnega izvajanja investicij
koncesionarja v novo kotlovnico ali distribucijsko omrežje. |
Višina koncesijske
dajatve se vsako leto uskladi z indeksom cen industrijskih proizvodov
pri proizvajalcih v preteklem letu. |
V skladu s
koncesijsko pogodbo lahko koncedent po lastni presoji odpusti del
koncesijske dajatve. |
Koncesionar plačuje
koncesijsko dajatev enkrat letno, in sicer do 30. 6. tekočega leta za
preteklo leto. |
37. člen |
(obveščanje
koncedenta in Agencije za energijo) |
Poleg podatkov in
dokumentov, ki jih mora koncesionar po zakonih in drugih predpisih
pošiljati državnim organom Republike Slovenije in Agenciji za energijo,
mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah,
ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje te javne službe, kot na
primer: |
– odločitve Agencije
za energijo o sporih v zvezi z dostopom do distribucijskega omrežja;
|
– postopki poravnave,
arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
|
– stavke in drugi
dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe, tudi
če ne predstavljajo višje sile; |
– poškodbe
infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti, tudi
če ne predstavljajo višje sile; |
– spremembe
ustanovitvenega akta koncesionarja; |
– statusno
preoblikovanje družbe; |
– pomembnejše
spremembe v strukturi članstva v družbi; |
– vodenje družbe in
njen nadzor. |
Koncesionar mora
vsako leto do 31. maja koncedentu dostaviti revidirano letno poslovno
poročilo, ki se nanaša na opravljanje te javne službe na področju
občine. |
Za obveznost
koncesionarja koncedent odgovarja le v primeru, da je koncesionar v
večinski lasti koncedenta. |
38. člen |
(varstvo zaupnosti
podatkov in dokumentov) |
Koncesionar in
koncedent sta dolžna varovati zaupnost poslovno občutljivih dokumentov
in podatkov, ki lahko povzročijo škodo koncesionarju ali drugim
izvajalcem energetskih dejavnosti in lahko vplivajo na konkurenčnost
trga v Republiki Sloveniji, tudi če niso določeni kot tajni podatki ali
poslovna tajnost. |
39. člen |
(nadzor) |
Poleg inšpekcijskega
in drugega s predpisi določenega nadzora, ima koncedent tudi pravico
neposredno pri koncesionarju nadzirati izvajanje gospodarske javne
službe, ki je predmet koncesije in drugih obveznosti koncesionarja,
določenih s koncesijsko pogodbo. |
Način izvajanja
nadzora se določi v koncesijski pogodbi. |
40. člen |
(spremenjene
okoliščine in višja sila) |
Koncesionar je dolžan
v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijske dejavnosti tudi ob
spremenjenih okoliščinah ter v primeru višje sile. |
Za spremenjene
okoliščine se šteje tudi spremembe pogojev izvajanja koncesijskih
dejavnosti, ki nastanejo na podlagi spremembe zakonov in drugih
predpisov Evropske skupnosti ali Republike Slovenije. |
41. člen |
(prenehanje
koncesijskega razmerja) |
Koncesijsko razmerje
preneha: |
– s prenehanjem
koncesijske pogodbe; |
– z odvzemom
koncesije; |
– zaradi stečaja
koncesionarja; |
– zaradi prenehanja
koncesionarja; |
– v drugih primerih,
določenih z zakonom. |
V primeru prenehanja
koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar pod enakimi pogoji
nepretrgano opravljati gospodarsko javno službo, ki je predmet te
koncesije, do dneva, ko opravljanje te javne službe prevzame drug
izvajalec, če je to objektivno mogoče ali če zakon ne določa drugače,
vendar najdlje 1 leto. |
Objekti in naprave
ter distribucijsko omrežje se v primerih iz prvega odstavka tega člena
prenesejo na koncedenta brezplačno ali odplačno. |
Na objekte in naprave
ali napeljave, ki sestavljajo infrastrukturo, ni mogoče poseči z
izvršbo. Objekti in naprave ali napeljave ter pripadajoča zemljišča, ki
sestavljajo infrastrukturo, ne morejo postati del stečajne mase družbe,
ki je v postopku stečaja. |
42. člen |
(prenehanje
koncesijske pogodbe) |
Koncesijska pogodba
preneha: |
– s potekom časa za
katerega je bila sklenjena. V tem primeru preidejo objekti in naprave
ter distribucijsko omrežje v last občine brez kakršnega koli plačila
odškodnine za to omrežje, |
– z razdrtjem zaradi
bistvene kršitve koncesijske pogodbe in |
– v drugih primerih,
določenih v koncesijski pogodbi. |
Za prenehanje
koncesijske pogodbe se uporabljajo splošna pravila pogodbenega prava. |
43. člen |
(odvzem koncesije) |
Koncendent z odločbo v upravnem postopku lahko odvzame koncesijo, če:
|
– koncesionar
bistveno krši ta koncesijski akt in druge predpise, ki urejajo izvajanje
gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije, pa to bistveno moti
ali onemogoča izvajanje te javne službe; |
– če koncesionar ne
ravna v skladu z izvršljivimi odločbami pristojnih državnih organov,
občine ali Agencije za energijo v zvezi z izvajanjem pravic in
obveznosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja iz
Energetskega zakona in tega odloka; |
– koncesionar ne
izpolnjuje več pogojev, določenih v 28. členu tega odloka. |
44. člen |
(odkup objektov in
naprav infrastrukture) |
S koncesijsko pogodbo
se uredi morebitna obveznost ali pravica koncedenta do odkupa dela ali
celotne infrastrukture gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije
in je v lasti koncesionarja. |
Vrednost odkupa
objektov in naprav koncesije predstavlja tržna vrednost teh objektov in
naprav na dan odkupa, ki jo oceni pooblaščen ocenjevalec vrednosti
nepremičnin oziroma strojev in opreme, ki je vpisan v ustrezen register
ocenjevalcev pri Slovenskem inštitutu za revizijo, kolikor ni način
odkupa oziroma prodaje ter vrednost infrastrukture urejen v koncesijski
pogodbi. |
V. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
45. člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 007-0002/2012-1 |
Borovnica, dne 20.
decembra 2012 |
Župan |
Občine Borovnica
|
Andrej Ocepek l.r. |