Na podlagi členov 61., 61.a in 61.b v povezavi s sedmim odstavkom 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10-popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13-Skl.US: U-I-43/13-8) in 17. člena statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/11) je Občinski svet občine Mirna na 22. redni seji, dne 22.10.2013 sprejel

ODLOK

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH

ODLOKA O LOKACIJSKEM NAČRTU “ROJE-MIRNA”

Uvodne določbe

1. člen

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta »Roje – Mirna«, Uradni list RS, št. 115/04 (v nadaljevanju LN Roje - Mirna).

Spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta  (v nadaljevanju SDLN) je izdelalo podjetje Acer Novo mesto d.o.o. pod številko OPPN-L1/2013.

2. člen

V drugem členu se 3. in 4. odstavek spremenita tako, da se glasita:

»Meja območja poteka po zahodnem robu Lunačkove ulice (od križišča s Sokolsko ulico) do križišča z Jamsko ulico, nato po severnem in vzhodnem robu Jamske ulice do območja parcele št. 25/228. Od tu se meja nadaljuje proti zahodu po južnem robu Sokolske ulice do križišča z Lunačkovo ulico.

V območje SDLN »Roje-Mirna« so vključene parcele:

3. člen

3. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Območje je namenjeno gradnji stanovanjskih objektov. Dopustni so tudi poslovni prostori v okviru stanovanjskih objektov, vendar zgolj za dejavnosti, ki ne povzročajo motenj v bivalnem okolju kot so hrup, bistveno povečan promet in podobno. Dopustne so mirne dejavnosti, ki so skladno s predpisom, ki ureja klasifikacijo dejavnosti, uvrščene med naslednje dejavnosti: informacijske dejavnosti (od njih računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti), strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (od njih pravne in računovodske dejavnosti ter arhitekturno in tehnično projektiranje), zdravstvo in socialno varstvo (od njih zunajbolnišnična zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost) in druge dejavnosti (od njih frizerska, kozmetična in pedikerska dejavnosti ter dejavnosti za nego telesa.«

4. člen

4. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Ob realizaciji programov iz prejšnjega člena je potrebno, skladno s fazami izgradnje izvesti gospodarsko javno infrastrukturo in prometne ureditve.«

5. člen

5. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Koncept urbanističnega urejanja območja

Na območju se oblikuje pozidava individualnih stanovanjskih objektov, ki se postavi vzdolž obodnih cest. Zazidalna shema je enostavna in spremlja potek reliefa (objekti pretežno vzporedno s plastnicami). Faktor zazidanosti je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij stavbe nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstrešnica nad vhodom ipd., upošteva pa se tudi tlorisna projekcija enostavnih in nezahtevnih objektov na gradbeni parceli. Faktor zazidanosti je do največ 50%, obvezni delež zelenih površin pa najmanj 30 %.

Objekti se umestijo v nagnjen teren tako, da so delno vkopani in da so potrebni čim manjši posegi v relief. Terensko nagnjenost se izrabi za zasnovo objektov. Objekti se zasnujejo tako, da imajo po možnosti čim krajše dovozne poti do garaž in vhodov v objekte (utrjena dvorišča), preostali deli parcel so vrtovi.

Odmiki stanovanjskih objektov se merijo horizontalno od ravnine najbolj izpostavljenega dela fasade in znašajo najmanj 4m od meje gradbene parcele. Odmiki stanovanjskih objektov od meje gradbene parcele so lahko manjši od 4 m, če se lastnika sosednjih zemljišč sporazumeta za takšno ureditev in so pri tem zagotovljeni vsi pogoji za varnost, rabo in vzdrževanje objekta. Odmik 2 m je dopusten za balkone, ganke, napušče. Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov so ob upoštevanju drugih predpisov najmanj 2 m od meje gradbene parcele oz. so manjši od 2 m s pisnim soglasjem soseda. Objekti na dveh sosednjih lastniških zemljiščih ali gradbenih parcelah se lahko medsebojno stikajo, če se lastnika sosednjih zemljišč sporazumeta za takšno ureditev in so pri tem zagotovljeni vsi pogoji za varnost, rabo in vzdrževanje objekta.

Objekti se umaknejo izven koridorja elektroenergetskega nadzemnega 20 kV daljnovoda, ki se ohrani.

Na eni gradbeni parceli je dopustno zgraditi le eno stanovanjsko stavbo.

Namesto izteka Ceste C (Sokolska ulica) se na vzhodu predvidi javna pešpot in javna zelena - parkovna površina z otroškimi igrali, ki se povezuje s parkom pri spomeniku.«

6. člen

6. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Gabariti in oblikovanje objektov:

* dopustno odstopanje je do +,– 0,60 m

Strehe:

·      dvokapne strehe z naklonom 35 do 40 stopinj in ravno teraso nad garažnim delom.

·      Dopustna je kombinacija dvokapnih streh z ravno frčado (v obliki  terase ali dvignjene pravokotne frčade) in s trikotno strešno frčado, lahko tudi v obliki izzidka na fasadi pri oblikovanju vhodov v objekte. Kritina je temno sive ali opečno rdeče barve.

Oblikovanje objektov:

·      Objekti so oblikovani sodobno in enostavno. Dopustni so prizidki pravokotnih oblik za garaže, prizidki v kleti ipd., ki morajo biti oblikovani usklajeno z osnovnim objektom in podrejeno osnovnemu objektu (so lahko nižji in manjši od osnovnega objekta).

·      Objekti so poenotenih razmerij, gabaritov in oblikovanja. Fasade so v svetlih zemeljskih ter v odtenkih od bele do sive. Dopustna je uporaba lesa na fasadah.

·      Konstrukcije objektov so lahko klasične zidane, lesene ali montažne. Upoštevajo naj se principi energetsko varčne gradnje.«

7. člen

7. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Prometno omrežje

Obravnavano območje ureditve SDLN obkrožajo Jamska ulica (JP 926434) na severu in vzhodu, Lunačkova ulica (JP 926439) na zahodu ter Sokolska ulica (JP 926431) s predvidenim podaljšanjem na jugu.

Predvideni objekti se individualno priključujejo na obodne ceste okrog območja ureditve. Priključevanje na Jamsko ulico se zaradi konfiguracije terena uredi preko zasutij (dvoriščnih platojev) med cesto in objekti. 

Obravnavano območje ureditve se nahaja v središču naselja Mirna, na širšem območju goste stanovanjske pozidave. Na vseh obodnih cestah se hitrost za motorni promet omeji na 30 km/h (območje omejene hitrosti).

Obstoječa širina vozišča Jamske ulice je neustrezna, zato se ulica na celotnem območju obdelave rekonstruira. Predvidi se razširitev vozišča in umestitev pločnika na južno stran ceste. Razširitev vozišča se na celotni trasi izvede proti južni strani ceste.

Sokolska ulica se ohrani kot slepa ulica. Proti vzhodu se podaljša do zadnje obstoječe stanovanjske stavbe (na naslovu Jamska ul. 24, parc. št. 25/102 k.o. Mirna). Na vzhodnem koncu ulice se uredi ustrezno obračališče. Na severni strani obračališča se omogoči uvoz do predvidenega objekta št. 12, na južne strani pa uvoz do stanovanjske stavbe na naslovu Jamska ul. 24. Oblika in dimenzije obračališča omogočajo obračanje tudi vozilom komunalne službe. Od obračališča naprej proti vzhodu, se obstoječa dovozna pot do stanovanjske stavbe na naslovu Jamska ul. 24 ukine oz. preuredi v pešpot do predvidenega pločnika ob Jamski ulici. Pešpot se uredi v širini 2,00 m, z obojestransko bankino širine 0,50 m. Niveleta podaljška Sokolske ulice se prilagodi obstoječemu terenu in predvideni pozidavi ob njej. Pokrove obstoječih kanalizacijskih jaškov se višinsko prilagodi niveleti predvidene ceste.

Ob južnem robu Jamske ulice in vzhodnem robu Lunačkove ulice se predvidi izgradnja pločnika v širini 1,70 m. Ob pločniku se predvidi bankina širine 0,50 m. Ob Sokolski ulici pločnik ni predviden. Na skrajnem vzhodnem robu območja obdelave se uredi navezava obstoječe pešpoti do spomenika NOB, predvidenega pločnika ob Jamski ulici ter predvidene pešpoti do Sokolske ulice.

Tipski prečni profili:

Jamska in Lunačkova ulica

Odvodnjavanje padavinskih vod z vozišč in pločnikov, se zagotovi z ustreznimi prečnimi ter vzdolžnimi skloni. Odpadna padavinska voda iz navedenih površin se preko peskolovov odvaja v obstoječi padavinski kanalizacijski sistem.«

8. člen

8. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Vodovodno omrežje

Predvidena pozidava na vzhodnem delu območja SDNL posega na traso obstoječih vodovodov SC250 in PE110, ki se ju prestavi v predvideni pločnik ob Jamski ulici in predvideno pešpot med Sokolsko in Jamsko ulico. Prestavitev se izvede  s cevmi NL DN250 in NL DN100.

Oskrba območja s pitno in požarno vodo se zagotavlja z izvedbo zankastega vodovodnega omrežja okrog celotnega območja urejanja. Po trasi obstoječega vodovoda PE90 se obnovi vodovod v Lunačkovi ulici med križiščem s Sokolsko ulico in križiščem z Jamsko ulico. Od križišča Lunačkove in Jamske ulice do vozlišča prestavitve obstoječega vodovoda PE110, se v predvidenem pločniku izvede nova veja vodovoda. Nova veja vodovoda se izvede tudi na odseku od križišča Lunačkove in Sokolske ulice do vozlišča prestavitve obstoječega vodovoda PE110. Vodovodna zanka se izvede s cevmi NL DN100.«

9. člen

9. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Kanalizacijsko omrežje

Na območju SDNL je izveden ločeni sistem kanalizacije, komunalna in padavinska kanalizacija. Obstoječa kanalizacija je urejena tako, da bo nanjo možna priključitev vseh predvidenih objektov. Obstoječe jaške se na predvidenih povoznih površinah po potrebi višinsko prilagodi ter opremi s pokrovi ustrezne nosilnosti.«

10. člen

10. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Energetska oskrba objektov

Energetska oskrba objektov se v čim večji meri zagotovi iz obnovljivih virov energije (geotermalna energija, lesna biomasa, sončna energija idr.) najmanj v deležu, ki ga določa predpis s področja učinkovite rabe energije. Sistemi ogrevanja, hlajenja, prezračevanja, priprave tople vode in razsvetljava objektov naj bodo zasnovani na način, ki bo zagotavljal energetsko učinkovitost stavbe. Prednost imajo sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije).

Elektroenergetsko omrežje

Predvideni objekti so umaknjeni izven koridorja elektroenergetskega nadzemnega SN 20 kV daljnovoda, saj se ta ohrani. Predvidene ureditve tangirajo obstoječe podzemne NN elektroenergetske vode na območju Lunačkove in Sokolske ulice, zato se jih ustrezno zaščiti. Pri izgradnji podaljška Sokolske ulice se ustrezno zaščiti obstoječi elektroenergetski podzemni SN 20 kV vod, ki poteka pod traso predvidene ceste.

Elektrifikacija območja SDLN se izvede z omrežno zanko, z dvema samostojnima kabelskima izvodoma iz obstoječe TP 20/0,4 kV Mirna Roje III. Elektroenergetsko omrežje se izvede v elektro kabelski kanalizaciji. Oba samostojna voda morata biti dimenzionirana za napajanje stanovanjskih objektov s predimenzioniranjem v določenem obsegu, kot to narekuje razvoj na področju naselja Mirna. Varovanje kabelskih izvodov in varovanje pred udarom z električno napetostjo bo izvedeno v transformatorski postaji. Predvidena elektro kabelska kanalizacija poteka vzporedno s prometnimi površinami in je v Lunački in Jamski ulici umeščena pod predvidenimi pločniki, v Sokolski ulici pa na severni strani ceste. Merilno mesto za posamezni objekt se zagotovi v prostostoječi priključno merilni omari ob objektu.

Cestna razsvetljava

Na območju SDLN se predvidi zankasto omrežje cestne razsvetljave, z izvedbo samostojnega kabelskega izvoda iz obstoječe TP 20/0,4 kV Mirna Roje III. Zagotovi se električno enofazno moč do predvidenih svetilk cestne razsvetljave. Svetilke se locirajo ob robu predvidenih pločnikov ter v Sokolski ulici na oddaljenosti do 1 metra od roba vozišča.«

11. člen

11. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Telekomunikacijsko omrežje

Obstoječe telekomunikacijsko omrežje ima še proste kapacitete v kabelskem razvodišču KRII pri stanovanjskem bloku Roje 5.

 Predvidena pozidava na vzhodnem delu območja SDNL posega na traso obstoječega podzemnega telekomunikacijskega voda, ki se ga prestavi v predvideni pločnik ob Jamski ulici in predvideno pešpot med Sokolsko in Jamsko ulico.

Na območju SDLN se uredi zankasto omrežje telekomunikacijske kabelske kanalizacije, pri čemer se predvidi 17 priključkov enodružinskih stanovanjskih hiš. Predvidena TK kabelska kanalizacija poteka vzporedno s prometnimi površinami in je v Lunački in Jamski ulici umeščena pod predvidenimi pločniki, v Sokolski ulici pa na severno stran ceste.

Izgraditi je potrebno 1x2 cevno kabelsko kanalizacijo iz PVC cevi O 110 mm od obstoječega razvodišča KRII do obravnavanega območja. Trasa kabelske kanalizacije poteka po robu lokacijskih mej in v pločniku prenovljene krožne povezovalne ceste. Za izvedbo odcepa do vsake hiše so od glavne trase projektirani kabelski jaški 1,2x1,2x1,2 m. Na vsaki hiši je predvidena podometna omarica PO 250x350 cm z opremo za vključitev kabla.«

12. člen

12. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Ogrevanje

Ogrevanje objektov in priprava tople sanitarne vode se v čim večji meri uredi z uporabo obnovljivih virov energije, dopustna je tudi uporaba utekočinjenega naftnega plina z namestitvijo podzemnega plinohrama in kurilnega olja.

Po izgradnji kotlovnice v naselju se lahko uredi priključitev objektov nanjo.«

13. člen

13. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Odpadki

Odpadki se zbirajo v skladu z veljavnimi občinskimi predpisi. Zbirno mesto za ločeno zbiranje odpadkov se uredi v območju pod daljnovodom na severozahodu ob Lunačkovi ulici in na jugu ob Sokolski ulici.«

14. člen

Naslov 14. člena se spremeni tako, da se glasi: Varovanje narave in kulturne dediščine.

Drugi odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Območje v zelo majhnem delu na jugovzhodu posega na območje enote kulturne dediščine spomenik NOB na Rojah (EŠD 25998). Objekti in območja varstva kulturne dediščine se varujejo pred uničenjem in poškodovanjem. Vsi posegi v objekte in območja varstva kulturne dediščine se uskladijo s predpisi in s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine.«

15. člen

15. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Usmeritve za izboljšave človekovega okolja

Načrtovana raba obravnavanega območja ne uvaja dejavnosti, ki bi okolje močneje obremenjevali, saj gre le za gradnjo individualnih stanovanjskih objektov, eventuelno dopolnjenih z okolju neškodljivo dopolnilno dejavnostjo (male storitvene dejavnosti v sklopu stanovanjskih objektov), ki ne proizvajajo škodljivih emisij v podtalnico ali zrak, ki niso hrupne in niso izrazito prometno obremenjujoče, zato posebnih varovalni ukrepi niso predvideni.

Varstvo pred hrupom

Hrup iz okolja danes na tem področju ne presega dovoljenih ravni hrupa. Glede na značaj območja, pa bo takšno stanje potrebno ohraniti tudi v bodoče. Povečanje hrupa zaradi načrtovane pozidave ni pričakovati, saj gre za izključno mirne dejavnosti.

Za zmanjšanje hrupa v času gradnje se zagotovi uporaba gradbene mehanizacije in transportnih vozil, opremljene s certifikati o zvočni moči. Hrupna dela se načrtujejo v času med 7. in 19. uro. Pri načrtovanju ukrepov za varstvo pred prekomernim hrupom se upošteva, da gre za območje III. kategorije varstva pred hrupom.

Varstvo zraka

Med gradnjo se na območjih v okolici gradbišča prepreči preseganje mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču in transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu). Po končani gradnji se zagotovi uporaba goriv, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin ali biomasa).

Varstvo plodne zemlje

Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine ter deponije se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Rodovitna zemljina se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo degradiranih tal in za urejanje zelenih površin na območju urejanja ali pa se odpelje na ustrezno deponijo. Na drugo lokacijo se premesti tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Vse izkopane plasti tal se deponirajo ločeno glede na njihovo sestavo, tako da ne pride do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih, višjih od 1,20 m.

Varstvo vegetacije

Območje načrtovane pozidave je danes travniška oziroma vrtna površina brez pomembnejših dreves in grmovnic. Ohranjene zelene površine bodo v okviru zunanjih ureditev posameznih objektov parkovno in vrtno obdelane in zasajene, dopustne so zasaditve z avtohtonimi drevesi in grmičevjem. Glede na načrtovano namembnost območja bo varstvo vegetacije v okolici zagotovljena.

Varstvo voda

Komunalne odpadne vode z območja se odvajajo v javno kanalizacijsko omrežje komunalnih odpadnih vod, padavinska kanalizacija pa v javno padavinsko kanalizacijo.

Varstvo pred požarom

Varstvo pred požarom vseh objektov mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarnostnimi predpisi. Obrobne in nova notranja prometna povezava omogočajo dostop intervencijskih vozil do vseh objektov vsaj, poleg tega pa bo hidrantno omrežje dopolnjeno tako, da bodo zagotovljene zadostne količine požarne vode. Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte je treba zagotoviti potrebne odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve.

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

Območje ni poplavno ogroženo in ni nevarnosti plazenja.  Pri projektiranju in gradnji objektov je treba upoštevati predpise, ki opredeljujejo potresno odporno gradnjo, pri čemer se uporablja karta projektnega pospeška tal.

Poseg na kmetijska zemljišča

Poseg na kmetijska zemljišča na obravnavanem območju je bil že usklajen v okviru dolgoročnega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/90).

Varstvo pred onesnaženjem z odpadki

Pri izvajanju gradbenih del se morajo gradbeni odpadki v največji možni meri ločevati že pri samem postopku nastajanja. Na območju urejanja se v času gradnje zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za gradbene kot komunalne odpadke. Komunalne odpadke se zbira ločeno v za to namenjenih zabojnikih ter se pri komunalne podjetju uredi odvoz ločeno zbranih odpadkov. Odvečni gradbeni material in  gradbeni odpadki se odpeljejo na ustrezno deponijo oz. se predajo pooblaščenemu zbiralcu gradbenih odpadkov.

Vidno okolje

Med gradnjo se organizacija gradbišča uredi tako, da bodo vplivi na vidno okolje čim manjši (ograje, razsvetljava gradbišča, gradbena mehanizacija, začasne deponije). Urbanistične, arhitekturne in krajinsko-arhitekturne ureditve morajo zagotavljati oblikovno skladnost s kakovostno obstoječo pozidavo v območju, nova pozidava ne sme višinsko izstopati v širših pogledih.«

16. člen

16. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Objekti se lahko gradijo brez medsebojne časovne soodvisnosti.«

17. člen

17. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Parcelacija in priključevanje na grajeno javno dobro

Izvede se nova parcelacija. Gradbene parcele za predvidene objekte so opredeljene v Načrtu parcelacije (list št. 4) grafičnega tega dela SDLN. V primeru potrebe po večjih gradbenih parcelah je dopustno odstopanje, tako da se gradbene parcele lahko združujejo med seboj, na njih se lahko gradijo večji objekti (do največ 9 x 14 m tlorisnega gabarita). Na eni gradbeni parceli je dopustno zgraditi le eno stanovanjsko stavbo.

Priključevanje gradbenih parcel na grajeno javno dobro se uredi na zahodu z Lunačkove ulice (objekta št. 1 in 2), na severu z Jamske ulice (objekti št. od 3 do 11) in na jugu s Sokolske ulice (objekti št. od 12 do 17).

Na gradbenih parcelah, po katerih poteka obstoječa in predvidena gospodarska javna infrastruktura, se sklene pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti.«

18. člen

18. člen se briše.

19. člen se preimenuje v 18. člen in se spremeni tako, da se glasi:

»Dopustni so manj zahtevni objekti – stanovanjske hiše. Dopustna je gradnja objektov gospodarske javne infrastrukture.

V skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje je dopustna izvedba naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: ograja, podporni zid, garaža, rezervoar oz. kapnica, lopa, uta, zimski vrt, nadstrešek, drvarnica. Na vsaki gradbeni parceli je (razen podpornih zidov) dopusten le po en nezahteven ali enostaven objekt iste vrste izmed zgoraj navedenih.«

19. člen

20. člen se briše.

21. člen se preimenuje v 19. člen in se spremeni tako, da se glasi:

»Odstopanja od določil tega SDLN glede urbanistično-arhitekturnih pogojev se dovolijo skladno 6. in 17. členom tega odloka.

Pri realizaciji SDLN so dopustna tudi odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem SDLN, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika.

Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, prometne sheme, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju SDLN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.  

Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.«

20. člen

22. člen se briše.

23. člen se preimenuje v 20. člen.

24. člen se briše.

25 člen se preimenuje v 21. člen.

Končne določbe

21. člen

Spremembe in dopolnitve LN se hranijo v analogni in digitalni obliki in so na vpogled na sedežu Občine Mirna in sedežu Upravne enote Trebnje.

22. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Št. 007-0009/2013

Mirna, dne 22.10.2013