Na podlagi tretjega
odstavka 98. člena
Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št.
11/11- uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 –
ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617, 13/18) in 23. člena
Statuta Mestne
občine Maribor (MUV št. 10/2011, 8/2014, 12/2019), je Mestni svet
Mestne občine Maribor na 19. redni seji, dne 28 januarja 2021,
sprejel |
|
ODLOK
o proračunu mestne občine Maribor za
leto 2021 |
|
1. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
S tem odlokom se za Mestno
občino Maribor za leto 2021 določajo: proračun, postopki izvrševanja
proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega
sektorja na ravni občine. |
|
2. člen |
S proračunom se
zagotavljajo sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z
ustavo, zakoni, statutom in občinskimi predpisi izvaja Mestna občina
Maribor. |
Proračun sestavljajo:
splošni del proračuna, posebni del proračuna in načrt razvojnih
programov za obdobje 2021-2024. |
|
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN
STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA |
|
3. člen |
V splošnem delu proračuna
so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji na ravni
podskupin kontov. |
Splošni del proračuna na
ravni podskupin kontov se za leto 2021 določa v naslednjih zneskih: |
|
|
|
|
|
|
|
Posebni del proračuna
sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna, ki so
razdeljeni na področja proračunske porabe, glavne programe in
podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov
občinskih proračunov. Podprogrami so razdeljeni na proračunske
postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s
predpisanim enotnim kontnim načrtom. |
Proračun Mestne občine
Maribor za leto 2021 se določa v višini 167.037.260 EUR. |
|
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA |
|
4. člen |
Proračun se izvršuje
skladno z določbami Zakona o javnih financah, Zakona o izvrševanju
proračuna, Zakona o javnem naročanju, Uredbe o enotni metodologiji
za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja in
drugimi podzakonskimi predpisi ter navodili, ki jih izda župan.
|
Proračun se izvršuje na
ravni proračunske postavke – podkonta. |
Za izvrševanje proračuna je
odgovoren župan. |
Odredbodajalec proračuna je
župan oziroma od njega pooblaščene osebe. |
|
5. člen |
Namenski prihodki proračuna
so donacije, namenski prejemki proračunskega sklada, prihodki od
prodaje, zamenjave in oddaje stvarnega premoženja, odškodnine iz
naslova zavarovanj, turistična taksa, prejeta sredstva za
sofinanciranje projektov, požarna taksa, okoljska dajatev za
onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, okoljska
dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, prihodki
od koncesijskih dajatev od prirejanja posebnih iger na srečo,
prihodki od koncesijskih dajatev za trajnostno gospodarjenje z
divjadjo, prihodki od koncesijskih dajatev za gozdove, komunalni
prispevek, prihodki od obremenitve s stavbno ali služnostno pravico
stvarnega premoženja, prihodki od lastne dejavnosti neposrednih
uporabnikov, vnovčene garancije, pristojbina za vzdrževanje gozdnih
cest, prihodek od parkirnin in prevoznin. Prihodek od prodaje
kapitalskih naložb v računu finančnih terjatev in naložb je namenski
prihodek. |
Kupnina, najemnina in
odškodnina stvarnega premoženja se uporabi v skladu z 80. členom
ZJF. |
Prihodki mestnih četrti
oziroma krajevnih skupnosti, ki niso zagotovljeni iz občinskega
proračuna so namenski prejemki posamezne mestne četrti oziroma
krajevne skupnosti in jih mestna četrt oziroma krajevna skupnost
razporeja v svoj finančni načrt skladno z zakonom. |
Če se v tekočem letu v
proračun vplača namenski prejemek, ki zahteva namenski izdatek, ki v
finančnem načrtu proračuna ni izkazan ali ni izkazan v zadostni
višini, se za višino dejanskih namenskih prejemkov poveča obseg
izdatkov finančnega načrta in proračun. |
Če se v tekočem letu v
proračun vplača namenski prejemek v nižjem obsegu kot je izkazan v
proračunu, se prevzema in plačuje obveznost samo do višine dejanskih
prejemkov oziroma ocenjenih razpoložljivih sredstev. |
Namenski prejemki, ki v
tekočem letu ne bodo porabljeni, razen sredstev, ki jih proračunski
uporabnik doseže z lastno dejavnostjo, se bodo prenesli v naslednje
leto. |
Prihodki iz naslova
vplačila presežka prihodkov nad odhodki JZ MB Lekarne se v skladu s
5. točko 38. člena Zakona o lekarniški dejavnosti, smejo uporabiti
izključno za izvajanje zdravstvene dejavnosti. |
|
6. člen |
Sredstva proračuna se smejo
uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. Sredstva
proračuna se smejo uporabljati le, če so izpolnjeni vsi z zakonom in
tem odlokom predpisani pogoji za uporabo sredstev. Uporabniki
proračunskih sredstev so pri porabi proračunskih sredstev dolžni
upoštevati predpise zakona o javnem naročanju. |
Za zakonito in namensko
uporabo sredstev, ki so proračunskemu uporabniku oziroma prejemniku
proračunskih sredstev razporejena iz proračuna, je odgovoren
predstojnik proračunskega uporabnika, zavoda, javnega sklada,
društva oziroma poslovodni organ prejemnika sredstev. |
Proračunski uporabniki so
dolžni prednostno zagotavljati sredstva za namene, ki so določeni z
zakoni oziroma občinskimi predpisi in še omogočajo minimalni obseg
delovanja (plače, prispevki, dodatki zaposlenim, materialni stroški,
socialni transferi). Vsak izdatek proračuna mora imeti za podlago
verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za
plačilo. Pred izplačilom iz proračuna morajo izplačilo preveriti in
pisno potrditi delavci mestne uprave, ki so zadolženi za izvrševanje
proračuna na proračunskem področju na katerega se izdatek nanaša.
|
Sredstva za plače,
prispevke, druge izdatke zaposlenim ter za izdatke za blago in
storitve se proračunskim uporabnikom med proračunskim letom
praviloma zagotavljajo enakomerno v obliki mesečnih dotacij, vendar
v odvisnosti od zapadlosti obveznosti in upoštevanju likvidnosti
proračuna. |
Posredni proračunski
uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni pristojnim
organom mestne uprave predložiti program dela in finančni načrt za
leto 2021 ter poročila o realizaciji programov in o porabi sredstev
po namenih za preteklo leto v skladu s predpisi oziroma metodologijo
ekonomske klasifikacije javnofinančnih odhodkov. |
Posredni proračunski
uporabniki uskladijo svoje finančne načrte s sprejetim proračunom v
30 dneh po uveljavitvi proračuna. Posredni proračunski uporabniki
morajo najkasneje do 31. avgusta tekočega leta županu posredovati
polletno poročilo v skladu z 62. členom Zakona o izvrševanju
proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIPRS2122).
|
Posredni proračunski
uporabniki so dolžni dodatno predložiti podatke za analizo
poslovanja, ki jih zahteva župan, nadzorni odbor ali za finance
pristojen organ mestne uprave. |
|
7. člen |
Proračun se izvršuje na
podlagi obsega sredstev, določenega za plačevanje obveznosti v
posameznem trimesečnem obdobju – kvote. Kvote določi župan,
upoštevajoč pravice porabe neposrednega uporabnika, prevzete
obveznosti ter likvidnostne možnosti proračuna. |
Pravice porabe za
proračunske postavke za posamezno trimesečje se usklajujejo z oceno
prejemkov. |
|
8. člen |
Pooblaščeni odredbodajalci
lahko, v finančnem načrtu za katerega so pooblaščeni, samostojno
razporejajo pravice porabe med podkonti v okviru iste proračunske
postavke. |
Ob prehodih svetnikov v
drugi svetniški klub, se ustrezno korigirajo tudi planirana sredstva
na proračunski postavki za posamezni klub. |
Zaradi prilagajanja
proračuna novim okoliščinam, ki jih pri načrtovanju proračuna ni
bilo mogoče predvideti, župan na osnovi utemeljenega predloga
pooblaščenih odredbodajalcev, izjemoma odloča o prerazporeditvah
pravic porabe: |
1. v okviru istega
podprograma v finančnem načrtu proračunskega uporabnika oziroma med
različnimi finančnimi načrti proračunskih uporabnikov brez omejitev;
|
2. med podprogrami v okviru
finančnega načrta proračunskega uporabnika oziroma med različnimi
finančnimi načrti proračunskih uporabnikov, pri čemer sprememba
posameznega podprograma ne sme preseči 10% zneska podprograma v
sprejeti programski klasifikaciji tekočega proračunskega leta.
|
Ne glede na določbe
prejšnjega odstavka prerazporejanje s plačnih kontov na druge
podskupine kontov, s postavk lastne udeležbe pri projektih EU,
drugih postavk namenskih sredstev EU ter drugih namenskih sredstev,
ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno prerazporejanje pravic porabe
iz postavk/kontov kjer so opredeljeni investicijski nameni porabe na
postavke, ki opredeljujejo tekoče namene porabe. |
Ne glede na omejitve
prerazporejanja pravic porabe iz tega člena lahko župan izjemoma na
predlog Urada za finance in proračun odobri prerazporeditev
sredstev: |
1. za plačila obveznosti na
podlagi izvršljivih sodnih in upravnih odločb, ki niso vključene v
sprejeti proračun; |
2. iz sredstev, predvidenih
za lastno udeležbo pri projektu, kjer Mestni občini Maribor ni
uspelo pridobiti sredstev sofinanciranja na razpisu in projekt ne bo
izveden v tekočem proračunskem letu; |
3. na proračunsko postavko
lastne udeležbe za projekt, s katero ne zagotavlja sredstva za
financiranje projekta, ki ni bil uspešen na razpisu za pridobitev
sofinanciranja, vendar ga Mestna občina Maribor že izvaja oz. ga bo
izvedla zaradi zagotavljanja javnega interesa. |
Osnova za prerazporejanje
pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali
rebalans proračuna. |
Obseg izvedenih
prerazporeditev pravic porabe se računa po neto načelu, ki je
sešteta razlika med prerazporeditvami na in z njih. |
Župan o opravljenih
prerazporeditvah enkrat mesečno obvešča Nadzorni odbor Mestne občine
Maribor in Odbor za finance Mestnega sveta Mestne občine Maribor.
|
Župan o izvršenih
prerazporeditvah poroča mestnemu svetu s poročilom o izvrševanju
proračuna za prvo polletje v mesecu septembru in z zaključnim
računom za proračunsko leto. |
O prerazporejanju pravic
porabe nad obsegom, za katerega je pooblaščen župan, odloča mestni
svet. |
|
9. člen |
Če se med proračunskim
letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih
gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki
proračuna, župan s sklepom začasno, največ za 45 dni, zadrži
izvrševanje posameznih izdatkov proračuna, vendar ne več kot za 10%
vseh planiranih izdatkov proračuna. Župan o sprejeti odločitvi v
roku 8 dni obvesti Mestni svet. |
|
10. člen |
Med odhodki proračuna se
del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak
se zadrži kot splošna proračunska rezervacija. Sredstva v višini
1.000.000 EUR se lahko uporabijo za nepredvidene namene, za katere v
proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere se med
letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. O
uporabi teh sredstev odloča župan. |
Župan o uporabi splošne
proračunske rezervacije poroča Mestnemu svetu v mesecu septembru s
poročilom o izvrševanju proračuna za prvo polletje in z zaključnim
računom za proračunsko leto ter enkrat mesečno obvešča Nadzorni
odbor Mestne občine Maribor in Odbor za finance Mestnega sveta
Mestne občine Maribor. |
Dodeljena sredstva splošne
proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt
proračunskega uporabnika. |
|
11. člen |
Proračunska rezerva se v
letu 2021 oblikuje v višini 283.800 EUR. Sredstva proračunske
rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic
naravnih in drugih nesreč, ki jih povzročajo naravne sile in
ekološke nesreče. |
O uporabi sredstev
proračunske rezerve v posameznem primeru do višine 40.000 EUR odloča
župan na predlog Urada za finance in proračun. V primerih uporabe
sredstev proračunske rezerve, ki presega navedeni znesek, odloča na
predlog župana Mestni svet. Župan o uporabi proračunske rezerve
poroča Mestnemu svetu v mesecu septembru s poročilom o izvrševanju
proračuna za prvo polletje in z zaključnim računom za proračunsko
leto. |
Proračunski sklad je
evidenčni račun ustanovljen na podlagi Odloka o ustanovitvi
proračunskega sklada za pomoč in razvoj v Mestni občini Maribor.
Sredstva proračunskega sklada se uporabljajo za pomoč in spodbujanje
razvoja na območju Mestne občine Maribor. |
|
12. člen |
Za izvrševanje finančnega
načrta krajevne skupnosti oziroma mestne četrti je odgovoren
predsednik sveta krajevne skupnosti oziroma mestne četrti.
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti
oziroma mestne četrti je oseba, ki ima pooblastilo sveta krajevne
skupnosti oziroma mestne četrti. |
O prerazporeditvah pravic
porabe v finančnem načrtu krajevne skupnosti oziroma mestne četrti
odloča predsednik sveta krajevne skupnosti oziroma mestne četrti.
Skupno povečanje ali zmanjšanje sredstev na posamezni proračunski
postavki znotraj posameznega podprograma ne sme presegati 15%
sredstev planiranih na postavki v sprejetem finančnem načrtu.
Prerazporejanje med glavnimi programi in podprogrami ni možno.
|
Vsi pravni posli, ki jih
sklene mestna četrt ali krajevna skupnost, so veljavni brez
predhodnega soglasja župana za namene in v višinah, določenih v
veljavnem finančnem načrtu vsake mestne četrti ali krajevne
skupnosti. Mestna četrt ali krajevna skupnost izvršuje svoj finančni
načrt skladno z Navodilom o izvrševanju proračuna MOM za leto 2021. |
|
13. člen |
V tekočem letu se lahko
razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen
v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na
proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. |
S pogodbami se lahko v letu
2021 prevzemajo obveznosti, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih,
če so za ta namen že planirane pravice porabe na postavki proračuna
za leto 2021. |
V breme proračuna za leto
2021 se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v
proračunu predvidena za posamezne namene. |
Skupni obseg prevzetih
obveznosti v letu 2021, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih
za tekoče odhodke in tekoče transfere ne sme presegati 25% pravic
porabe planiranih na proračunski postavki proračuna za leto 2021.
|
Skupni obseg prevzetih
obveznosti v letu 2021, ki bodo zapadle v plačilo v letu 2022 za
investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati
80% pravic porabe planiranih na proračunski postavki proračuna za
leto 2021. Skupni obseg prevzetih obveznosti v letu 2021, ki bodo
zapadle v plačilo v letu 2023 za investicijske odhodke in
investicijske transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe
planiranih na proračunski postavki proračuna za leto 2021.
|
Omejitve ne veljajo za:
|
- prevzemanje obveznosti
povezanih z zadolževanjem občine; |
- prevzemanje obveznosti z
najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska
pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika;
|
- prevzemanje obveznosti za
dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih in drugih storitev, ki
so potrebne za operativno delovanje neposrednih uporabnikov
proračuna; |
- prevzemanje obveznosti za
evropske projekte do vrednosti NRP ter za projekte, ki se
financirajo iz namenskih sredstev finančnih mehanizmov, iz sredstev
drugih donatorjev in iz pripadajočih postavk slovenske udeležbe
(državna sredstva) do višine NRP; |
- prevzemanje obveznosti za
prevoze učencev v osnovno šolo (PP 120102); |
- prevzemanje obveznosti za
investicijsko vzdrževanje objektov na področju izobraževanja (PP
102200); - prevzemanje obveznosti za investicije v osnovne šole (PP
102000); |
- prevzemanje obveznosti za
prostočasne in dodatne aktivnosti za otroke in mladostnike (PP
221207); |
- prevzemanje obveznosti za
osnovna dejavnost zasebnih vrtcev (PP 120604); |
- prevzemanje obveznosti za
investicije – vrtci (PP 101000); |
- prevzemanje obveznosti za
investicijsko vzdrževanje objektov (PP 101200); |
- prevzemanje obveznosti za
Okolje (PP 156001); |
- prevzemanje obveznosti za
Delovanje mobilnostnega centra (PP 156401); |
- prevzemanje obveznosti za
Gradnjo in obnovo kanalizacijskega omrežja (PP 151118); |
- prevzemanje obveznosti za
Dejavnost javnih osnovnih šol (PP 120114); |
- prevzemanje obveznosti za
KKŽ in druge žičniške naprave – poravnava (153517); |
- prevzemanje obveznosti za
blago, ki je potrebno za operativno delovanje neposrednih
uporabnikov proračuna; |
- prevzemanje obveznosti za
Javno kuhinjo (PP 311106), |
- prevzemanje obveznosti za
Varni in povezani na domu (PP 220507), |
- prevzemanje obveznosti za
Občinske štipendije (PP 342002). |
Prevzete obveznosti, ki
bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, se morajo prioritetno
vključiti v proračun leta, na katerega se nanašajo, obveznosti
investicijskega značaja pa tudi v načrt razvojnih programov. |
|
14. člen |
O spremembi vrednosti
projekta ali programa v načrtu razvojnih programov, največ do 20%
vrednosti projekta, na predlog pooblaščenega odredbodajalca in na
podlagi mnenja Urada za finance in proračun, odloča župan. O
spremembi vrednosti projekta nad 20% odloča Mestni svet.
|
Novi projekti, ki niso bili
uvrščeni v NRP sprejetega proračuna, se med proračunskim letom
uvrstijo v NRP na podlagi odločitve župana. |
Investicijsko
dokumentacijo, ki je skladna z Uredbo o enotni metodologiji za
pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih
financ potrdi župan s sklepom. |
Župan o opravljenih
spremembah projekta ali programa v načrtu razvojnih programov enkrat
mesečno obvešča Nadzorni odbor Mestne občine Maribor in Odbor za
finance Mestnega sveta Mestne občine Maribor. |
|
15. člen |
Načrt ravnanja z
nepremičnim premoženjem skladno z zakonom o stvarnem premoženju
države in samoupravnih lokalnih skupnosti vsebuje načrt pridobivanja
nepremičnega premoženja in načrt razpolaganja z nepremičnim
premoženjem (z vključenimi menjavami). |
Mestni svet lahko zaradi
spremenjenih prostorskih potreb in spremenjenih drugih potreb
upravljavcev stvarnega premoženja, ki jih ni bilo mogoče določiti ob
pripravi načrta ravnanja s stvarnim premoženjem in zaradi
nepredvidenih okoliščin na trgu, ki narekujejo hiter odziv, dopolni
letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem. |
Upravljavci (župan) lahko v
primeru spremenjenih prostorskih potreb in drugih potreb
upravljavcev stvarnega premoženja, ki jih ni bilo mogoče določiti ob
pripravi načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem ali ob
nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, sklepa
pravne posle, ki niso predvideni v veljavnem letnem načrtu ravnanja
z nepremičnim premoženjem. Skupna vrednost poslov lahko znaša največ
20 % skupne vrednosti veljavnega načrta ravnanja z nepremičnim
premoženjem. |
Evidenco nameravanih in
izvedenih pravnih poslov iz prejšnjega odstavka vodi Urad za
gospodarske dejavnosti (UGD) na predpisanem obrazcu št. 5 (Napoved o
sklenitvi pravnega posla ravnanja z nepremičnim premoženjem, Uredba
o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, Ur.
l. RS 31/2018). Vsak upravljavec je dolžan pred nameravano
sklenitvijo pravnega posla iz prejšnjega odstavka na UGD preveriti,
ali je pravni posel možen in takoj po izvedeni realizaciji pravnega
posla o le-tem poročati. |
Župan lahko dolžniku največ
do višine 84 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če
oceni, da bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino
terjatve. |
O konverziji zapadlih
terjatev v kapitalsko naložbo v postopkih prisilne poravnave odloča
mestni svet. |
Za zagotavljanje
likvidnosti proračuna se uporabljajo tudi prosta denarna namenska
sredstva. Če likvidnost proračuna omogoča se prosta denarna sredstva
proračuna izjemoma uporabljajo za financiranje namenskih izdatkov.
|
Stanje sredstev na računu
proračuna na koncu preteklega leta je sestavni del proračuna za
tekoče leto. |
|
4. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE |
|
16. člen |
Če se zaradi neenakomernega
pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se
lahko občina likvidnostno zadolži največ do višine 5 % vseh izdatkov
zadnjega sprejetega proračuna. |
Zaradi kritja presežkov
odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov
izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter
odplačila dolgov v računu financiranja, se občina za proračun leta
2021 lahko zadolži do višine 16.000.000 EUR. |
|
17. člen |
Mestni svet odloča o
dajanju soglasij k zadolževanju in dajanju poroštev posrednim
proračunskim uporabnikom, javnim podjetjem, katerih ustanoviteljica
je občina ter drugim pravnim osebam, v katerih ima občina posredno
ali neposredno prevladujoč vpliv na upravljanje. |
Posredni uporabniki
občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je
občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali
posredno prevladujoč vpliv, se lahko v letu 2021 zadolžijo do skupne
višine 1.200.000,00 EUR glavnic, in sicer: |
·
Pogrebno podjetje Maribor d.d. za
dolgoročni kredit do višine 1.200.000,00 EUR glavnice, pod
naslednjimi pogoji: |
- da podjetje zagotovi
servisiranje dolga izključno iz neproračunskih virov |
- odplačilna doba ne sme
presegati 120 mesecev |
- obrestna mera fiksna do
največ 1,65 % letno. |
|
5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
18. člen |
Župan Mestne občine Maribor
predpiše Navodilo o izvrševanju proračuna za leto 2021. V navodilu
se določijo postopki za: |
- prevzemanje obveznosti;
|
- izplačila iz proračuna;
|
- prerazporejanje pravic
porabe; |
- postopke pri izdajanju
soglasij k pogodbam; |
- upravljanje s prejemki
proračuna; |
- postopki zadolževanja
proračuna; |
- določitev kvot po 36.
členu ZJF; |
- pripravo mesečnih načrtov
za izvrševanje proračuna po 37. členu ZJF; |
- odpiranje novih PP in
podkontov; |
- vključevanje namenskih
prejemkov in izdatkov; |
- poročanje o izvrševanju
proračuna; |
- spremljanje in
spreminjanje Načrta razvojnih programov. |
Do uveljavitve Navodila o
izvrševanju proračuna za leto 2021 se uporabljajo Navodila o
izvrševanju proračuna za leto 2020. |
|
19. člen |
Odlok o proračunu, splošni
in posebni del proračuna z obrazložitvami in načrt razvojnih
programov z obrazložitvami se objavijo na spletni strani Mestne
občine Maribor. |
|
20. člen |
Ta odlok začne veljati
naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. |
|
Številka: 4100-10/2020
|
Datum: 28 januar 2021
|
|
Župan Mestne občine Maribor |
Aleksander Saša Arsenovič,
s.r. |