|
Na podlagi 5. odstavka
61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 16. člena
statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 27/95, 13/98, 17/98, 23/98,
5/00, 10/02, 6/04, 13/04 in 26/05), 16. člena Statuta Občine Selnica ob
Dravi (MUV, št. 19/07) ter 10. člena
Statuta Občine Ruše (MUV, št. 5/99, 18/00) so Mestni svet Mestne
občine Maribor na svoji 14. redni seji dne 26. 11. 2007, Občinski svet
občine Selnica ob Dravi na svoji 9. redni seji dne 6. decembra 2007 in
Občinski svet Občine Ruše na svoji 7. redni seji dne 10. decembra 2007
sprejeli |
|
|
O D L O K |
|
|
o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za črpališče na Selniški dobravi z regionalnim cevovodom v občini
Selnica ob Dravi, občini Ruše in Mestni občini Maribor |
|
|
I. SPLOŠNi DOLOČBi |
|
|
1. člen |
|
|
(podlaga za občinski podrobni
prostorski načrt) |
|
|
(1) S tem odlokom se
sprejme občinski podrobni prostorski načrt za črpališče na Selniški
dobravi z regionalnim cevovodom v občini Selnica ob Dravi, Občini Ruše
in Mestni občini Maribor (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni
prostorski načrt). |
|
|
(2) Občinski podrobni
prostorski načrt je izdelal URBIS d.o.o. Maribor, pod številko projekta
207-MLN/05, oktobra 2007. |
|
|
2. člen |
|
|
(vsebina odloka) |
|
|
(1) Ta odlok določa:
območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, arhitekturne,
krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, načrt
parcelacije, etapnost izvedbe prostorske ureditve, rešitve in ukrepe za
celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo
okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za
obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom in pogoje glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, obveznosti
investitorja in izvajalcev, odstopanja ter nadzor nad izvajanjem tega
odloka. |
|
|
(2) Sestavine iz
prejšnjega odstavka so razložene in grafično prikazane v občinskem
podrobnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na
vpogled pri službah, pristojnih za urejanje prostora v Občini Ruše,
Občini Selnica ob Dravi in Mestni občini Maribor. |
|
|
II. OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA
PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
|
3. člen |
|
|
(obseg območja) |
|
|
(1) Območje občinskega
podrobnega prostorskega načrta, na katerem se izvedejo trajni objekti in
ureditve, potrebne za izvedbo občinskega podrobnega prostorskega načrta,
obsega parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah: |
|
|
GEREČJA VAS (0630):
|
|
|
327/4, 327/5, 327/6,
327/7 327/8, 327/12, 327/20, 327/21, 327/22, 327/23, 327/32, 327/33,
327/34, 327/35, 327/36, 327/37, 329, 330, 416, 417, 422/1, 422/2, 422/6,
422/14, 487, 498/1, 498/3, 498/4, 517, 518, 520/1, 520/2, 520/5, 520/6,
520/8, 520/9, 520/16, 520/19, 523/1,523/2, 524/1, 524/2, 527/1, 527/2,
528, 529/1, 529/3, 594/15 in 600. |
|
|
SPODNJA SELNICA (0631):
|
|
|
147/2, 147/4, 147/5,
148, 152/1, 152/2, 152/3, 155, 156/2, 157, 163/4, 163/6, 163/8, 166/4,
167/3, 174/1, 174/5, 174/6, 178/1, 179/1, 179/3, 180/1, 181, 182, 183,
207, 208/1, 209/1, 209/2, 210/1, 210/2, 210/3, 211/1, 211/2, 211/4,
218/7, 222/1, 222/3, 222/5, 222/6, 223, 224, 234/1, 235, 236, 237/2,
240/2, 243/1, 287/1, 287/6, 289/2, 289/6, 289/7, 290/1, 299/1, 300/1,
300/2, 300/7, 301/1, 302, 308/1, 309/4, 311/9, 311/13, 312/1, 313/3,
313/10, 313/11, 313/16, 313/17, 316/1, 316/4, 318, 319, 320/1, 321/2,
321/4, 323, 325/3, 326, 327, 332, 333, 383/1, 383/2, 385/1, 385/2, 386,
387/1, 387/2, 396/1, 396/2, 396/5, 396/8, 396/9, 396/18, 396/19, 396/25,
396/26, 396/27, 396/30, 396/33, 396/34, 396/37, 396/38 in 401/4. |
|
|
RUŠE (0665): |
|
|
5, 16, 17, 18, 155,
156, 157/1, 158/1, 159/1, 159/2, 159/3, 159/4, 163/1, 165, 169/1, 169/2,
237, 241/1, 243, 244, 248, 249, 252/2, 253, 256/2, 256/3, 258, 259, 262,
263/1, 263/2, 264, 265, 271, 273, 274, 275, 276, 305, 309, 310, 311,
312, 313, 314, 316, 317, 318, 319, 320, 322, 323, 324, 325/1, 325/2,
326, 329, 333, 334, 335, 336, 1794/1, 1795, 1807, 1830/1, 1830/2,
1831/1, 1831/3, 1831/8, 1831/10, 1831/11 in 1832. |
|
|
BISTRICA PRI RUŠAH
(0664): |
|
|
1/1, 1/3, *10/1, *10/3,
*11/1, *25, 14/1, 14/2, 14/3, 14/4, 14/5, 16/2, 17/2, 20/2, 20/3, 20/4,
20/5, 21/1, 21/2, 15, *24, 45/10, 45/23, *81, 93/2, 95/2, 96/2, 97/2,
98/2, 98/3, 106, 108, *112, *113, 120, 121, 128, 129, 133, 139, 140,
168, 182, 190, 191, 111/2, 114/1, 115/1, 134/1, 145/1, 146/1, 146/3,
151/1, 152/1, 159/1, 160/1, 165/1, 166/1, 173/1, 174/1, 175/1, 176/1,
177/1,178/1, 179/1, 185/2, 192/2, 194/1, 194/2, 195/2, 196/2, 197/2,
235/2, 236/2, 237/2, 238/2, 239/2, 278/5, 279/2, 282/2, 283/2, 287/2,
287/4, 288/2, 291/2, 291/3, 374/11, 375/2, 375/1, 391, 394/2, 395/2,
397/1, 398/1, 399/1, 399/3, 400/1, 402/1, 403/1, 406/1, 407/1, 410/1,
410/3, 411/1, 413/1, 413/2, 416/2, 417/2, 420/2, 421/2, 425/2, 427/2,
719/3, 721/1, 723/1, 730/1, 731/2, 735/1, 735/2, 735/3, 735/7, 735/8,
735/9, 735/10 in 740. |
|
|
BISTRICA PRI LIMBUŠU
(0663): |
|
|
5, 6/1, 6/2, 6/3, 6/5,
25/2, 25/3, 25/4, 26/2, 27/1, 27/2, 29/1, 29/2, 29/3, 29/4, 31/5, 93/2,
99, 100/2, 100/4, 102, 108, 110, 111/2, 112, 113/1, 118, 119, 124/1,
125/3, 323/1, 325, 333/2, 334/1, 334/4, 334/5, 334/6, 334/7 in 334/10. |
|
|
LAZNICA (0662):
|
|
|
16/2, 16/3, 17, 18/1,
24/2, 25/2, 26/2, 27/2, 80/2, 80/3, 88/2, 89/1, 94/2, 95/1, 102/1,
103/2, 113/1, 114/2, 114/5, 123/2, 124, 125/2, 129/1, 134/1, 136, 137/2,
142/2, 143/2, 373/2, 377/2, 377/3, 381/7, 381/8, 381/9 in 381/10. |
|
|
LIMBUŠ (0661): |
|
|
70/3, 76/1, 89/2, *91,
94, 98, 99, *288, 105/1, 105/2, 106, 122/2, 123, 129, 133, 136/2, 331/2,
331/3, 334/2, 369, 370/1, 370/2, 371/2, 371/3, 372, 385, 387, 389, 390,
396/2, 397/2, 403, 404/2, 407/2, 410/2, 413/2, 413/3, 414/2, 420/2,
420/7, 439, 449/1, 449/2, 450/1, 450/2, 454/5, 460/1, 460/2, 468/1,
468/2, 970/2, 970/8, 977/1, 977/2, 978, 983/2, 985/2, 988/1, 990/1,
1012, 1013, 1014, 1015/1, 1015/2, 1015/3, 1017, 1019, 1021, 1058 in
1059. |
|
|
STUDENCI (0660): |
|
|
1/1, 1/2, 2/1, 2/5, 7,
8/1, 336/7, 340, 361, 362, 366/1, 366/2, 376, 377, 378, 379, 380, 382,
385, 386, 387/2, 389, 390/2, 391, 393, 432/2, 432/3, 433/1, 433/5,
433/7, 441, 442, 443, 447/8, 447/14, 469, 470/2, 470/3, 470/4, 470/5,
471/2, 471/3, 471/4, 471/5, 471/6, 471/7, 471/8, 471/9, 471/10, 471/11,
472, 473/1, 474, 2280, 2281, 2282, 2311/1, 2315, 2316, 2317, 2322,
2324/1, 2326, 2411 in 2412, 355, 470/6, 447/2, 447/1, 447/15, 384,
349/1, 351/3, 354, 2278/3. |
|
|
PEKRE (0676): |
|
|
*48, *49, 50/1, 64/1,
65/1, 65/5, 68, 70, 137/1, 137/2, 137/3, 137/4, 138, 139/1, 139/2, 238,
244, 245, 246, 247, 248, 249, 250/1, 250/2, 251/1, 251/2, 252/1, 252/2,
253/1, 253/2, 254/1, 254/2, 255/1, 255/2, 256/1, 256/2, 257/1, 257/2,
258/1, 258/2, 259, 260/1, 260/2, 356, 359, 361, 362, 363, 364, 366, 367,
369, 371, 372, 373, 374, 375, 376, 377, 378/1, 379, 637/3, 637/6, 637/7,
638, 639/1, 640/1, 654/1, 657/1, 660/1, 661/2, 673/1, 674/1 in 674/2. |
|
|
BRESTRNICA (0635):
297/3, 323/2, 323/4, 1416/1, 1416/7, 1481/2, 1486/15 in 1486/29, 323/16,
232/14, 1486/27, 1486/10. |
|
|
(2) Območje, kjer se
izvede novogradnja podzemnega kablovoda od obstoječe do nove trafo
postaje, ki se po izvedbi vzpostavi v prejšnje stanje, obsega še
naslednje parcele: k.o. GEREČJA VAS (0630): 418/2 in 594/17. |
|
|
(3) Območje, kjer se
izvede prestavitev oz. kabliranje dela 20 kV daljnovodov RTP
Ruše-(Viltuš Selnica)-Fala in RTP Ruše Viltuš-Ožbalt, ki se po izvedbi
vzpostavi v prejšnje stanje, obsega še naslednje parcele: k.o. SPODNJA
SELNICA (0631): 142/1, 144/1, 147/1 in 396/17. |
|
|
4. člen |
|
|
(funkcije območja) |
|
|
Ureditveno območje iz
prejšnjega člena obsega: območje črpališč z vso opremo, |
|
|
· območje podzemnega
vodovodnega cevovoda, |
|
|
· območje varovalnega
pasu podzemnega vodovodnega cevovoda, v katerem je raba prostora
omejena, |
|
|
· območja parcel, na
katerih se poseka gozd in grmičevje zaradi gradnje in vzdrževanja
cevovoda, |
|
|
· območja križanj,
prestavitev in drugih ureditev komunalnih, energetskih in
telekomunikacijskih infrastrukturnih objektov, vodov in naprav, |
|
|
· območje podzemnega
plinovoda do 16 bar, |
|
|
· del območja
varovalnega pasu podzemnega plinovoda, v katerem je raba prostora
omejena. |
|
|
5. člen |
|
|
(raba zemljišč) |
|
|
Zemljišča v ureditvenem
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so glede na zasedbo
oziroma omejitev rabe zemljišč razdeljena na naslednje vrste zemljišč: |
|
|
- zemljišča v območju
črpališč so območje izključne rabe. Namenska raba zemljišč, kjer stojijo
črpališča z opremo se spremeni, upoštevajo se pogoji izključne rabe; |
|
|
- zemljišča v koridorju
podzemnih vodov, ki se po končani gradnji vzpostavijo v prejšnje stanje
oziroma se na njih izvedejo nove ureditve v skladu z zahtevami
občinskega podrobnega prostorskega načrta. Namenska raba zemljišč se ne
spreminja, upoštevajo se pogoji omejene rabe. |
|
|
6. člen |
|
|
(omejena raba zemljišč) |
|
|
(1) Prostorske ureditve
v območju ne smejo ovirati delovanja in vzdrževanja podzemnih vodov. V
območju so v skladu z veljavno zakonodajo in omejitvami, ki veljajo v
varovalnem pasu posameznega voda in pod pogoji lastnika oz. upravljavca
posameznega voda dopustne rekonstrukcije obstoječih objektov in gradnja
novih linijskih infrastrukturnih objektov, gradnja cest in parkirišč ter
postavitev montažnih ograj in urbane opreme. |
|
|
(2) Širina varovalnega
pasu vodovoda je 3 m (2x1,5m levo in desno od osi cevovoda), ki je
določen kot varnostni pas v skladu s predpisi, ki urejajo vrste
zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, pogoje za gradnjo
enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in vrsto del, ki so v
zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči. |
|
|
(3) Širina varovalnega
pasu plinovoda do 16 bar je 30 m (2x 15 m levo in desno od osi
plinovoda), ki je določen kot varnostni pas v skladu s predpisi, ki
urejajo vrste zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, pogoje
za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in vrsto del,
ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči |
|
|
III. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI
POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA |
|
|
7. člen |
|
|
(tehnične rešitve in umestitev v
prostor) |
|
|
(1) Na vodnem viru
Selniška Dobrava se izvedejo štiri nova črpališča kapacitete po 50 l/s,
ki bodo skupaj z obstoječim črpališčem zagotavljala skupno cca 250 l/s
kvalitetne vode. |
|
|
(2) Vodni vir se z
novim regionalnim cevovodom NL DN 700 navezuje na obstoječi cevovod NL
DN 500 v Cesti proletarskih brigad ter z navezavo naselja Kamnica z NL
DN 500 skozi objekt HE Mariborski otok in navezavo NL DN 300 na
obstoječi cevovod v Lackovi cesti. |
|
|
(3) Cevovod poteka od
črpališč najprej po gozdi poti do vozlišča, kjer se izvede povezava z
obstoječim cevovodom iz obstoječega črpališča. V nadaljevanju poteka
vzporedno z obstoječim napajalnim cevovodom Selnice ob Dravi do
vozlišča, kjer se izvede odcep NL DN 150 za navezavo na obstoječi
napajalni cevovod LŽ DN150 za vodovodni sistem Selnice ob Dravi. Nato se
nadaljuje po obstoječi gozdni poti do konca gozda, nato proti vzhodu v
obstoječi poti med ograjo sadovnjaka in gozdom do obstoječe poti, kjer
se obrne proti severu in nadaljuje v asfaltni cesti ob drevesnici vse do
konca sadovnjaka, kjer se obrne proti vzhodu in poteka v makadamski
cesti ob južnem robu naselja Selnica ob Dravi. V križišču makadamskih
cest je vozlišče, kjer se izvede odcep NL DN 250 za navezavo na
obstoječi cevovod TPE d 225, katerega južni del se po izgradnji
magistralnega cevovoda ukine. |
|
|
Nato se cevovod
nadaljuje v makadamski cesti in zelenici proti vzhodu do regionalne
ceste RII-435 Ruše – Selnica, ki jo prečka s podvrtanjem v zaščitni
cevi. V vozlišču je odcep NL DN 250 za predvideno gradnjo cevovoda proti
severu, ki se zaključi z nadzemnim hidrantom NH DN80. V nadaljevanju
poteka proti jugu ob cesti proti Rušam po levi strani ceste do zavoja,
kjer se odmakne od ceste na rob gozda in ob njem približa cestnemu mostu
čez Dravo, ki jo prečka z obešanjem pod mostno konstrukcijo levega
hodnika. V nadaljevanju poteka v levi strani ceste izven cestišča do
odcepa makadamske poti in v njej po dravski terasi severno od obstoječih
hiš in obstoječega črpališča Ruše, kjer se izvede odcep NL DN200 proti
jugu z navezavo na obstoječi cevovod v Tovarniški cesti pred obstoječim
jaškom. V nadaljevanju prečka industrijski tir in železniško progo v
zaščitni cevi in nadaljuje v asfaltni peš poti vse do križišča cest,
kjer je odcep NL DN 250 proti jugu in odcep NL DN 150 proti severu. V
nadaljevanju poteka v asfaltnem parkirišču, v zelenici in v levi
polovici Tovarniške ceste do križišča, kjer je vozlišče z odcepom NL DN
150 proti jugu in odcep NL DN 150 proti severu. V nadaljevanju poteka
proti vzhodu do vozlišča z odcepom NL DN 150 proti jugu ter preide na
desno stran ceste v zelenico in poteka v njej do Kramarjevega potoka, ki
ga prečka pod nivojem v JE zaščitni cevi. V nadaljevanju preide v
asfaltno cesto in pravokotno prečka železniško progo Dravograd –
Maribor, nadaljuje v zelenici, prečka asfaltno cesto in Bezenski potok.
V nadaljevanju poteka v zelenici med obstoječo ograjo in železniškim
nasipom ter prečka obstoječi plinovod v zaščitni cevi. V nadaljevanju
poteka v zelenici do makadamske ceste in proti Bistrici ob Dravi, kjer
je odcep NL DN 200 proti jugu. V nadaljevanju poteka cevovod proti
vzhodu do Bistriškega potoka in nadaljuje proti vzhodu ter po
Industrijski ulici proti severu do Tovarne Tobi in do železniške postaje
Bistrica ob Dravi, kjer je odcep NL DN 150 proti jugu za povezavo na
obstoječi cevovod LŽ DN 100 za Bistrico ob Dravi. V nadaljevanju poteka
proti vzhodu vzporedno z železniško progo Dravograd – Maribor do
priključka na makadamsko cesto pred Laznico, kjer je vozlišče z odcepom
NL DN 200 proti jugu in odcepom NL DN 150 proti severu. V Laznici pod
nivojem prečka Lazniški potok v zaščitni cevi in nadaljuje v smeri
Maribora ob nasipu železniške proge. |
|
|
Na koncu naselja je
vozlišče z odcepom NL DN 200 proti jugu. |
|
|
V nadaljevanju poteka
cevovod še vedno ob nasipu in pod nivojem pravokotno prečka obstoječi
magistralni plinovod. Prečkanje plinovoda je sifonske izvedbe in se
izvede s podvrtavanjem, cevovod bo potekal pod obstoječim plinovodom v
zaščitni cevi. V nadaljevanju poteka v zelenici med nasipom in jarkom
proti vzhodu in prečka Robnikov potok in Blažovnico, ki ju prečka pod
nivojem v zaščitni cevi. V nadaljevanju pod nivojem ponovno prečka
obstoječi plinovod in nadaljuje do ceste Maribor – Ruše in dalje po levi
strani ob cesti vse do predvidenega novega krožiščaLimbuške ceste s
Cesto proletarskih brigad in Pekrsko cesto. Pred krožiščem je na severni
strani vozlišče z odcepom NL DN 700 proti jugu čez cestišče. Cevovod
prečka cesto v zaščitni cevi in se na drugi strani naveže na transportni
cevovod NL DN 500, ki se bo zgradil vzporedno s Cesto proletarskih
brigad po njeni južni strani. Od vozlišča poteka NL DN 500 izven
krožišča proti jugu in prečka Pekrsko cesto v zaščitni cevi. Na drugi
strani ceste je vozlišče z odcepom za nadaljevanje transportnega
cevovoda NL DN 500, ki poteka po južni strani Ceste proletarskih brigad
in odcep NL DN 300 proti jugu za povezovalni cevovod Selniška Dobrava –
Maribor – regionalni cevovod v Lackovi cesti. |
|
|
(4) Povezovalni cevovod
DN 300 poteka južno ob bodoči trasi nove Pekrske ceste do odcepa k RTP
Pekre in naprej v asfaltni cesti do križišča s staro Pekrsko cesto in
nadaljuje v makadamski stari Pekrski cesti proti Lackovi cesti. Pred
priključkom na Lackovo cesto prečka povezovalni cevovod obstoječi kanal
pod nivojem v zaščitni cevi. Za prečkanjem se naveže na obstoječi
cevovod NL DN 200 v Lackovi cesti. |
|
|
(5) Odcep NL DN 500 za
nadaljevanje cevovoda iz Selniške Dobrave proti Kamnici poteka severno
od krožišča, s podvrtavanjem in v zaščitni cevi prečka železniško progo
Dravograd – Maribor. Nato se nadaljuje v severi smeri do Obrežne ceste
in poteka proti vzhodu v Obrežni cesti ter proti severu do območja HE
Mariborski otok ter preko zgradbe HE Mariborski otok proti glavni cesti
GI-1, ki jo pravokotno prečka s podvrtanjem in v zaščitni cevi DN 800.
Naprej poteka cevovod po levi strani ceste izven cestišča do križišča z
lokalno cesto in se nadaljuje v njej proti naselju Nad elektrarno in se
naveže na obstoječi cevovod TPE d 180. |
|
|
(6) Na delu trase, ob
regionalni cesti RII-435 in južnem delu naselja Selnica ob Dravi, se
vzporedno položi plinovod DN 100 do DN 200, delovni tlak do 16 bar.
Celotna dolžina plinovoda je cca. 2.500 m. Na prvem odseku poteka
plinovod po zahodni strani regionalne ceste RII-435, prečka reko Dravo z
obešanjem na gorvodni strani mostu, za mostom prečka regionalno cesto in
poteka v nadaljevanju vzporedno z vodovodom v oddaljenosti 1.50 m (osna
razdalja). |
|
|
8. člen |
|
|
(tehnični pogoji urejanja) |
|
|
(1) Izvedeni globinski
vodnjaki z nadgradnjo tipskih gradbenih objektov in vgradnjo elektro in
strojne opreme se vključijo v centralni sistem vodenja in krmiljenja
Mariborskega vodovoda. |
|
|
(2) Črpališča se med
seboj povežejo s povezovalnimi cevovodi iz NL od DN 250 do NL DN 700.
Vozlišča se izvedejo v AB vodotesnih jaških 2.5x2.5x2.0 m. Glavni
združitveni jašek v vozlišču 1 se izvede na tlačnem cevovodu med
črpališčema SV-2 in SV-4. |
|
|
(3) Povezovalni cevovod
se v večjem delu trase polaga na osno globino 1,8 m. Pri križanju
potokov, magistralnega plinovoda, železniške proge in kanalizacije se
cevovodi položijo v zaščitne cevi minimalno 3.0 m na vsako stran od osi
prečkanja. Vsa vozlišča križanj in odcepov cevovoda se izvedejo v AB
vodotesnih jaških. Na celotni trasi se izvede ustrezno število zračnikov
in blatnikov. |
|
|
(4) Materiali in snovi,
ki so v stiku s pitno vodo, ne smejo glede fizikalnih, kemijskih ali
mikrobioloških lastnosti vplivati na skladnost pitne vode in morajo
upoštevati predpise s področja zdravstvene ustreznosti. |
|
|
(5) Prečkanje reke
Drave v Rušah se izvede z obešanjem cevovoda na JE nosilno konstrukcijo
pod pločnik mostu. Prečkanje Mariborskega jezera se izvede preko zgradbe
HE Mariborski otok. |
|
|
(6) Plinovod se položi
na globini oz. 1.0 – 1.20 m nad temenom cevi, v osni razdalji 1.50 m od
vodovodnega cevovoda. |
|
|
Prečkanje Drave v Rušah
je na gorvodni strani z obešanjem pod pločnik mostu. |
|
|
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN
OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV |
|
|
9. člen |
|
|
(oblikovanje objektov) |
|
|
(1) Nad vse štiri
globinske vodnjake se izvede enake tipske AB vodotesne jaške velikosti
2.5x2.0x2.0 m z vstopno in montažno odprtino. Jaški so monolitni iz
vodotesnega betona. |
|
|
(2) Vsa črpališča se
ogradijo z žično varovalno ograjo višine 2.0 m. Na lokacijah dostopnih
poti do črpališč so vrata za dovoz po makadamski dostopni cesti, ki
znotraj ograje sega mimo črpališč. |
|
|
(3) Nova
transformatorska postaja se izvede v samostojnem tipskem objektu med
črpališči, ob objektu je prostor za rezervni dieselski agregat za
rezervno napajanje črpališč. |
|
|
V. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA
OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
|
10. člen |
|
|
(skupna določba) |
|
|
(1) Projektiranje in
gradnja komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture
morata potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev. |
|
|
(2) Detajli križanja,
morebitne prestavitve in drugi posegi, potrebni na infrastrukturnem
omrežju, se natančno obdelajov projektni dokumentaciji za pridobitev
gradbenega dovoljenja oziroma za izvedbo. |
|
|
(3) Pred izvedbo vseh
posegov je treba določiti lego vseh komunalnih in energetskih vodov ter
omrežja zvez, jih zakoličiti in ustrezno zaščititi. |
|
|
(4) Za dopustna
odstopanja po tem odloku se lahko štejejo vse rešitve, ki so posledica
ugotovitve natančnih potekov in lege in ustreznih tehničnih rešitev.
Prav tako so dopustna vsa križanja predvidenih komunalnih vodov s traso
transportnega cevovoda in plinovoda, vendar mora investitor pridobiti
soglasje investitorja posameznega voda v kolikor še ta ni zgrajen,
oziroma po končani gradnji soglasje posameznega upravljavca. |
|
|
11. člen |
|
|
(križanje cest) |
|
|
(1) Vsa križanja cest
se izvedejo v skladu s pogoji posameznih upravljavcev. V sklopu izdelave
projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba
izdelati projekt križanja cevovoda s cestami, ki mora zajeti tudi vse
posege v varovalni pas ali cestno telo. |
|
|
(2) Prečkanje vseh
državnih cest (glavna cesta, regionalne ceste) se izvede s podvrtanjem.
V poteku po poteh, lokalnih cestah in ob državni cesti se cevovod polaga
v jarek širokega izkopa z dnom do minimalne širine 1.5 m, nagibom brežin
60°-75°, normalna globina izkopa bo 2.30-2.40 m. |
|
|
(3) V občinskih in
regionalni cesti se zasip za cevovodom izvede z novim tamponskim
materialom, ostali zasip se bo vršil z izkopanim materialom. Zgornje
površine terena se po končani gradnji vzpostavijo v prvotno stanje. |
|
|
(4) Prečkanje reke
Drave v Rušah se izvede z obešanjem cevovoda na JE nosilno konstrukcijo
pod pločnik mostu. |
|
|
12. člen |
|
|
(križanje železnice) |
|
|
(1) Križanje železniške
proge Maribor – Ruše se izvede s podvrtanjem in ustrezni zaščitni cevi,
ki sega min. 3,0m na vsako stran od osi prečkanja. |
|
|
(2) Pri izvedbi se
upošteva načrtovana dvotirnost in elektrifikacija proge. |
|
|
13. člen |
|
|
(kanalizacija) |
|
|
(1) Cevovod na delu,
kjer poteka po ulicah, križa oz. Poteka vzporedno z obstoječo
kanalizacijo. |
|
|
(2) Pri prečkanju
kanalizacije je teme zaščitne cevi minimalno 0.5 m pod cevjo
kanalizacije, križanje se izvede v skladu z občinskim pravilnikom o
tehnični izvedbi javnega kanalizacijskega sistema ter v skladu s
tehničnimi in splošnimi pogoji. |
|
|
14. člen |
|
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
|
(1) Za napajanje
črpališča z električno energijo se zgradi: |
|
|
· nova transformatorska
postaja moči 400 kVA s transformacijo 20/0,4 kV; |
|
|
· napajalni kablovod 20
kV od obstoječega TP Selnica črpališča do nove transformatorske postaje; |
|
|
· nizkonapetostni
kabelski razvod iz nove transformatorske postaje do posameznih črpališč. |
|
|
(2) Cevovod križa oz.
poteka vzporedno z obstoječim elektroenergetskim omrežjem v upravljanju
Elektro Maribor in ELES-a. Vsa križanja se izvedejo v skladu s
tehničnimi in splošnimi pogoji. |
|
|
(3) Pred izgradnjo
regionalnega vodovodnega cevovoda in plinovoda bo potrebno kablirati del
20 kV daljnovoda RTP Ruše-( Viltuš Selnica)-Fala in 20 kV daljnovoda RTP
Ruše Viltuš-Ožbalt. Vse prestavitve se obdelajo v projektni
dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
|
15. člen |
|
|
(plinovodi) |
|
|
(1) Predviden vodovodni
cevovod križa oz. poteka vzporedno s plinovodnim omrežjem v upravljanju
Plinarne Maribor in Geoplina. |
|
|
(2) Pri prečkanju
cevovoda s plinovodom se plinovod zaščiti s cevjo dolžine 5.0 m na vsako
stran od mesta križanja, konce zaščitne cevi se tesni z gumi manšeto in
na obeh koncih zaščitne cevi vgradi odzračne cevi. Teme cevovoda mora
biti minimalno 0.5 m pod zaščitno cevjo plinovoda. |
|
|
(3) Zaščite
plinovodnega omrežja je potrebno izvesti na naslednjih plinovodih: |
|
|
A. Plinovodno omrežje v
upravljanju Geoplina Vodovodni cevovod poteka vzporedno in križa tudi
obstoječi plinovod 20 000 MRP Maribor – MRP Ruše (premer 100 mm, tlak 10
bar). |
|
|
Pri križanju in
vzporednem poteku je potrebno v projektni dokumentaciji za pridobitev
gradbenega dovoljenja oz. za izvedbo zagotoviti naslednje pogoje: |
|
|
- določiti natančno
lego in globino plinovoda na mestih križanja; |
|
|
- izdelati ustrezen
elaborat križanja; |
|
|
- predvideti posebne
pogoje izvedbe v pasu 2x5 a; |
|
|
- upoštevati pogoje
križanja (zaščitna cev min. 3.0 m od osi plinovoda na vsako stran
plinovoda, pri vzporednem poteku odmik min. 3.0 ma; |
|
|
Pri izvedbi del je
potrebno zagotoviti nadzor upravljavca. |
|
|
B. Plinovodno omrežje v
upravljanju Plinarne Maribor Vodovodni cevovod križa oz. poteka
vzporedno z obstoječim plinovodnim omrežjem v posameznih ulicah v
naselju Ruše. |
|
|
Križanje in vzporeden
potek je potrebno izvesti v skladu s pravilnikom za plinovode s tlakom
do 16 bar. Na terenu je potrebno določiti natančno lego plinovodov. Pri
izvajanju del v bližini plinovoda je potrebno zagotoviti nadzor
upravljavca. |
|
|
16. člen |
|
|
(telekomunikacijsko omrežje) |
|
|
(1) Vodovodni cevovod
in plinovod križata oz. Potekata vzporedno z obstoječim TK omrežjem
(kablovodi, prostozračno omrežje, komunikacijski kablovodi DEM in ELES). |
|
|
(2) Vsa križanja se
izvede v skladu s pogoji posameznega upravljavca. Detajli križanj in
potrebne prestavitve se obdelajo v projektni dokumentaciji za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
|
|
17. člen |
|
|
(omrežje kabelskih televizij) |
|
|
(1) Vodovodni cevovod
in plinovod križata oz. potekata vzporedno z obstoječim omrežjem
kabelskih televizij KTV Selnica |
|
|
– Ruše in KRS Tabor. |
|
|
(2) Vsa križanja se
izvedejo v skladu s pogoji posameznega upravljavca. Detajli križanj in
potrebne prestavitve se obdelajo v projektni dokumentaciji za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
|
|
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO |
|
|
18. člen |
|
|
(vodovodni cevovod in plinovod s
spremljajočimi ureditvami) |
|
|
Območje iz 3. člena
tega odloka je določeno v načrtu ureditvenega območja z načrtom
parcelacije v grafičnem delu občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Črpališča, vodovodni cevovod in plinovod so določeni s tehničnimi
elementi za zakoličbo, ki so med obveznimi prilogami občinskega
podrobnega prostorskega načrta. |
|
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO
OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO OKOLJA IN
NARAVNIH VIROV, ZA OBRAMBO, VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
TER VARSTVO PRED POŽAROM |
|
|
19. člen |
|
|
(varovanje kulturne dediščine) |
|
|
(1)
Z deli se ne sme posegati v
evidentirane enote kulturne dediščine. Investitor mora pri posegih v
enote arheološke dediščine zagotoviti arheološki nadzor, v primeru najdb
je potrebno dela začasno ustaviti in izvesti ročna zaščitna izkopavanja. |
|
|
(2) Vsaj 10 dni pred
začetkom del je o tem potrebno obvestiti pristojno enoto Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije. |
|
|
20. člen |
|
|
(ohranjanje narave) |
|
|
(1) Pri načrtovanju in
izvajanju del se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo
naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske
raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice
(ZRSVN, OE Maribor, april 2006). |
|
|
(2) Za ohranjanje
narave in naravnih vrednot se upoštevajo naslednji pogoji: |
|
|
· z gradnjo ne smejo
biti prizadeta naravno ohranjena območja, na katerih niso neposredno
predvideni posegi ali gradbišča; |
|
|
· v posebnem varstvenem
območju Drava, naravni vrednoti Mariborsko jezero in Krajinskem parku
Mariborsko jezero se ohranja in čim manj poškoduje vegetacija, prečkanje
Drave pod mostno konstrukcijo se izvede tako, da ne predstavlja ovire za
prelete ptic; |
|
|
· v ekološko pomembnem
območju Zgornja Drava se ob izvedbi v največji možni meri ohranja
obstoječi obseg in ekološke značilnosti gozda, posek gozdne in grmovne
vegetacija se čim bolj omeji; |
|
|
· vsi posegi se
izvajajo tako, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za
rastline in živali; |
|
|
· način in čas
izvajanja posegov se kar najbolj prilagodijo življenjskemu ciklu živali. |
|
|
21. člen |
|
|
(varovanje na območjih kmetijskih
in gozdnih površin) |
|
|
(1) Gradbena dela na
kmetijskih zemljiščih je treba izvajati izven obdobja najbolj
intenzivnih kmetijskih opravil. Med gradnjo se zagotovi ustrezno
ravnanje z rodovitno zemljo, po končani gradnji se kmetijska zemljišča
ponovno usposobijo za kmetijske namene. |
|
|
(2) Za varovanje gozda
je treba upoštevati naslednje pogoje: |
|
|
· posegi v gozd morajo
biti izvedeni tako, da bo povzročena kar najmanjša škoda na gozdnem
rastju in tleh; |
|
|
· preprečeno mora biti
vsako nepotrebno zasipanje in odlaganje materiala v gozdove ter
odstranjevanje podrasti izven samega območja gradnje; |
|
|
· z gradnjo prizadeti
gozdni prostor mora biti ustrezno saniran v prvi vegetacijski sezoni,
nove zasaditve morajo temeljiti na obstoječi vrstni sestavi in značilnih
oblikah vegetacije; |
|
|
· sečnja gozda mora
biti izvedena strokovno po odkazilu sečnje, ki ga opravi pristojni
predstavnik Zavoda za gozdove; |
|
|
22. člen |
|
|
(varstvo tal) |
|
|
(1) Posege v času
gradnje se izvaja tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za
začasne prometne in gradbene površine se uporabi obstoječe
infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna.
Pretakanje goriva opravlja le usposobljena oseba na za to določenem
mestu. |
|
|
(2) Rodovitni del prsti
se ustrezno odstrani in deponira na največ 1,2m visoke nasipe, nato pa
uporabi za rekultivacijo poškodovanih in manj kakovostnih tal. |
|
|
(3) Površine, ki so
bile med gradnjo razgaljene, je treba ponovno zasuti, površinsko
komprimirati, humusirati in zatraviti. V zemeljske nasipe in tampone se
ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko onesnažili tla in podzemno
vodo. |
|
|
(4) Pri gradnji se
uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično
brezhibni ter le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi
neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter
deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z
vlaženjem ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je potrebno
preprečiti tudi odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine. |
|
|
(5) V primeru najdb
zakopane embalaže je potrebno prekiniti delo, embalažo previdno izkopati
in jo uskladiščiti kot to velja za nevarne snovi. O najdbi je potrebno
obvestiti inšpektorja za okolje. |
|
|
(6) V primeru
morebitnega onesnaženja z nevarnimi snovmi je potrebno zavarovati
lokacijo onesnaženja, izvesti posebne preventivne tehnične ukrepe za
preprečitev nadaljnjega širjenja onesnaženja in obvestiti pristojno
inšpekcijo. |
|
|
23. člen |
|
|
(varstvo voda) |
|
|
(1) Z gradnjo črpališč,
regionalnega cevovoda in plinovoda se kakovost voda in vodni režim na
vplivnem območju ne smeta poslabšati. |
|
|
(2) Zaradi varstva
vodnih virov se v novi transformatorski postaji vgradi suhi epoksidni
transformator. Pod rezervoarjem za dieselski agregat, ki služi
rezervnemu napajanju črpališč, mora biti vodotesna lovilna posoda zaprte
izvedbe z 10% večjim volumnom kot rezervoar. |
|
|
(3) Prečkanje Drave v
Rušah se izvede z obešanjem regionalnega cevovoda in plinovoda pod obe
strani mostne konstrukcije |
|
|
Prehod v teren se
izvede izven brežine struge in z ustreznim protierozijskim zavarovanjem.
Navezava regionalnega cevovoda proti Kamnici prečka Dravo preko objekta
HE Mariborski otok. |
|
|
(4) Prečkanje potokov
se izvede v zaščitni cevi, ki sega minimalno 3.0 m na vsako stran od osi
prečkanja, teme zaščitne cevi je najmanj 1.0 m pod koto dna potoka. |
|
|
(5) Pri gradnji in
izkopih gradbenih jam za cevovod je treba preprečiti morebitna izlitja
nevarnih snovi v gradbeno jamo oziroma podtalnico. Na območju varstvenih
pasov vodnih virov je med gradnjo treba upoštevati varstvene režime in
ukrepe, opredeljene v veljavnih predpisih o zaščiti vodnih virov. |
|
|
24. člen |
|
|
(varstvo zraka) |
|
|
Gradnja mora biti
organizirana in izvajana tako, da se kar najbolj prepreči dodatno
onesnaženje zraka z: |
|
|
· vlaženjem sipkih
materialov in nezaščitenih površin v suhem in vetrovnem vremenu; |
|
|
· omejitvijo hitrosti
vozil na gradbišču ter preprečevanje nekontroliranega raznašanja
materiala z gradbišč vključno s čiščenjem vozil pri vožnji z gradbišč na
javne prometne površine; |
|
|
· upoštevanjem
emisijskih norm za gradbeno mehanizacijo in vse naprave, ki se
uporabljajo za gradnjo. |
|
|
25. člen |
|
|
(varstvo pred hrupom) |
|
|
Med gradnjo ne smejo
biti presežene predpisane ravni hrupa, upoštevani morajo biti ukrepi za
varovanje pred hrupom. |
|
|
26. člen |
|
|
(varstvo pred požarom) |
|
|
Požarna varnost
obstoječih objektov se zaradi gradnje in obratovanja cevovoda ne sme
poslabšati. Vsi objekti in območja morajo imeti v času gradnje
zagotovljen dovoz za intervencijska vozila in površine za uporabo
gasilnih naprav, preskrba s požarno vodo ne sme biti okrnjena. |
|
|
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE
UREDITVE |
|
|
27. člen |
|
|
(etapnost izvedbe) |
|
|
Načrtovani posegi se
lahko izvajajo v funkcionalno zaključenih celotah. |
|
|
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA
IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
|
28. člen |
|
|
(spremljanje in nadzor) |
|
|
(1) Investitor zagotovi
celosten načrt za spremljanje in nadzor med gradnjo in obratovanjem. Ob
izvedbi je potrebno urediti stalno spremljanje nihanja gladine podzemne
vode. V primeru, da se vodonosnik ne obnavlja po naravni poti, je
potrebno črpanje vode prilagoditi razmeram v vodonosniku ali izvesti
ukrepe umetnega bogatenja vodonosnika. |
|
|
(2) Spremljanje in
nadzor se uskladi z drugimi obstoječimi državnimi in lokalnimi
spremljanji stanj kakovosti okolja ter izvaja v skladu s predpisi in
usmeritvami, določenimi v Poročilu o vplivih na okolje. Rezultati
spremljanja in nadzora so javni. |
|
|
(3) Dodatni ustrezni
zaščitni ukrepi, ki jih mora investitor izvesti na podlagi rezultatov
spremljanja in nadzora, so: |
|
|
· dodatne tehnične in
prostorske rešitve; |
|
|
· sanacije poškodovanih
območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin; |
|
|
· sprememba rabe
prostora; |
|
|
· drugi ustrezni
ukrepi. |
|
|
(4) Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor –
Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor. |
|
|
29. člen |
|
|
(obveznosti investitorja in
izvajalca) |
|
|
(1) Dovozne poti do
trase morajo kar se da najbolj potekati po obstoječih cestah in poteh.
Po izvedenih gradbenih delih je treba vse površine vrniti v stanje pred
posegom. Dovozne poti, ki so bile narejene izključno zaradi gradnje, se
ponovno uredijo v tako stanje, kakršno je bilo pred graditvijo, razen če
se investitor ne dogovori z lastnikom drugače. |
|
|
(2) V občinskih in
regionalni cesti se zasip za položitvijo cevovoda izvede z novim
tamponskim materialom, ostali zasip z izkopanim materialom. Morebitni
odvečni odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, se mora uporabiti za
sanacije tal ali odložiti izven ureditvenega območja na površine, ki se
uporabljajo oz. So predvidene za deponiranje materiala. |
|
|
(3) Odpadke, ki bodo
nastajali v času gradnje, je potrebno ločeno zbirati in začasno
shranjevati na ustreznem mestu ter zagotoviti prevoz oz. prevzem z
vodenjem evidence po predpisih o ravnanju z odpadki. V območju ni
dopustno trajno odlaganje nenevarnih in nevarnih odpadkov. |
|
|
(4) Po končani gradnji
je treba sanirati poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliških
kmetijskih in gozdnih površinah, gozdnem drevju in začasnih gradbenih
površinah. |
|
|
30. člen |
|
|
(organizacija gradbišča) |
|
|
(1) Organizacija
gradbišča je omejena na ureditveno območje. |
|
|
(2) Za potrebe
gradbišča se uporabijo obstoječe ceste in poti, novih dostopnih poti naj
bo čim manj. |
|
|
(3) Poleg obveznosti,
navedenih v prejšnjih členih, so obveznosti investitorja in izvajalca
med gradnjo tudi: |
|
|
· zagotoviti vse
potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da se prepreči
onesnaženje okolja, v primeru nezgode pa zagotovitev takojšnjega
ukrepanja ustrezno usposobljenih delavcev; |
|
|
· zagotoviti dostop do
objektov in zemljišč ter nemoteno komunalno in energetsko oskrbo; |
|
|
· pred začetkom gradnje
evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci,
ustrezna zaščita infrastrukturnih objektov in naprav ter sanacija
poškodb; |
|
|
· kriti stroške zaradi
zaščite, prestavitve, nadzora, zakoličenja tras, spremembe tehnične
dokumentacije obstoječe infrastrukture in morebitnih poškodb, prekinitev
prometa, ki bi nastale zaradi izvedbe občinskega podrobnega prostorskega
načrta; |
|
|
· ustrezna ureditev
vseh cest, ki bi morebiti služile obvozu ali prometu med gradnjo pred
začetkom del, po končani gradnji pa sanacija vseh poškodb; |
|
|
(4) Investitor mora
kriti tudi nastale stroške, ki niso zajeti s tem odlokom, a se kot vzrok
njihovega nastanka ugotovi izvajanje občinskega podrobnega prostorskega
načrta. |
|
|
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA |
|
|
31. člen |
|
|
(dopustna odstopanja) |
|
|
(1) Vse dimenzije in
ureditve, navedene v tem odloku, se morajo natančneje določiti v
projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja in za
izvedbo v skladu z določili občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
|
|
(2) Za lociranje trase
cevovoda se upoštevajo koordinate Gauss-Kruegerjevega geodetskega
sistema, ki so določene v obrazložitvi občinskega podrobnega
prostorskega načrta. |
|
|
(3) Pri realizaciji
občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od
tehničnih rešitev, trase, globin in dimenzij ter tehnologije gradnje
objektov in naprav, določenih z občinskim podrobnim prostorskim načrtom,
če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških, geoloških,
hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve,
ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa
se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere, določene z
občinskim podrobnim prostorskim načrtom. Odstopanja ne smejo biti v
nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in
organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. |
|
|
XI. KONČNA DOLOČBA |
|
|
32. člen |
|
|
(veljavnost) |
|
|
Ta odlok začne veljati,
ko ga v enakem besedilu sprejmejo Občinska sveta občine Ruše in Selnica
ob Dravi ter Mestni svet Mestne občine Maribor in 8. dan po objavi v
uradnem glasilu. |
|
|
Številka: 35005-20/2005
0901 ST
Župan Mestne občine Maribor |
|
|
Datum: 26. november
2007
Franc Kangler, s. r. |
|
|
Številka: 007-13/2007
|
|
|
Datum: 6. december 2007
Župan Občine Selnica ob Dravi |
|
|
Številka: 350-01-003/05
104
Jurij Lep, univ. dipl. inž. les., s. r. |
|
|
Datum: 10. december
2007 |
|
|
Župan Občine Ruše |
|
|
Vili Rezman, prof., s. r. |
|