Na podlagi tretjega
odstavka 93. člena
Poslovnika Občinskega sveta Občine Zreče
je Občinski svet Občine Zreče, na seji dne 25. 9. 2008, potrdil uradno
prečiščeno besedilo, ki obsega: |
– Poslovnik Občinskega sveta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 39/99, z
dne 25. 5. 1999), |
– Spremembe in
dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Zreče (Uradni list RS, št.
11/01, z dne 16. 2. 2001), |
– Spremembe in
dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Zreče (Uradni list RS, št.
100/03, z dne 17. 10. 2003), |
– Spremembe in
dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Zreče (Uradni list RS, št.
48/07, z dne 1. 6. 2007), |
– Spremembe in
dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Zreče (Uradni list RS, št.
73/08, z dne 18. 7. 2008). |
P O S L O V N I K |
Občinskega sveta
Občine Zreče (uradno prečiščeno besedilo) |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta poslovnik ureja
organiziranost in način dela Občinskega sveta Občine Zreče (v
nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov
občinskega sveta (v nadaljevanju: člani). |
2. člen |
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko
v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih
teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
3. člen |
Občinski svet in
njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
4. člen |
Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se lahko
omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov,
dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom,
drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali
zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna
tajnost. |
Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in
njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
5. člen |
Svet dela na rednih,
izrednih, korespondenčnih in slavnostnih sejah. |
Redne seje se
sklicujejo najmanj štirikrat na leto. |
Izredna seja se
sklicuje po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki
veljajo za redne seje. |
Korespondenčne seje
se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni
pogoji za sklic izredne seje. |
Slavnostne seje se
sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih. |
6. člen |
Svet predstavlja
župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa. |
7. člen |
Svet in njegova
delovna telesa pri svojem delu uporabljajo pečat in žig občine, ki sta
okrogle oblike in standardne velikosti. V zunanjem krogu je napis OBČINA
ZREČE, v sredini pa je grb občine, ki je določen z odlokom o grbu in
zastavi. |
Svet uporablja pečat
na vabilih za seje, na splošnih aktih in drugih odločitvah ter na
dopisih. |
II. KONSTITUIRANJE
OBČINSKEGA SVETA |
8. člen |
Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov sveta. |
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče župan 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne
kasneje kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana v navedenem roku,
jo skliče predsednik volilne komisije. |
9. člen |
Prvo sejo vodi
najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog
najstarejšega člana določi občinski svet. |
Občinski svet na prvi
seji izmed navzočih članov najprej imenuje Komisijo za potrditev
mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana. Člane
komisije lahko predlaga župan ali pa četrtina članov občinskega sveta.
Svet glasuje najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa o
predlogih članov po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso
imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.
|
Člane komisije lahko
predlaga župan ali pa četrtina članov občinskega sveta. Svet glasuje
najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih članov
po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani
komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
Komisija iz drugega
odstavka tega člena na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne
komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane
občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih
pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta ali predstavnikov
kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane. |
10. člen |
Mandate članov
občinskega sveta potrdi svet na predlog komisije iz prejšnjega člena
potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini
in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
Svet odloči skupaj o
potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča
posebej. |
Član občinskega
sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil
tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
Svet na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi
poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
11. člen |
Ko se svet
konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni
člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom
občinskega sveta in županu pa preneha. |
S prenehanjem mandata
članov občinskega sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter
stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta. |
12. člen |
Ko je svet
konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov Komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. |
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA |
1. Splošne določbe |
13. člen |
Pravice in dolžnosti
članov občinskega sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. |
Člani občinskega
sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri
delu občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so.
Člani občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih
teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice
glasovanja. |
Član občinskega sveta
ima pravico: |
– predlagati
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana, ter obravnavo
vprašanj iz njegove pristojnosti; |
– glasovati o
predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
– sodelovati pri
oblikovanju dnevnih redov sej občinskega sveta; |
– predlagati
kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in
organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
Član občinskega sveta
ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki,
državne, uradne in poslovne skrivnosti, opredeljene z zakonom, drugim
predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
Član občinskega sveta
ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije, ter v
skladu z zakonom in aktom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah
članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih
organov ter povračilih stroškov, do dela plače za nepoklicno opravljanje
funkcije občinskega funkcionarja. |
14. člen |
Član občinskega sveta
ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki
ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
Član občinskega sveta
nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in
dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
15. člen |
Svetniške skupine, ki
jih oblikujejo člani občinskega sveta izvoljeni z istoimenske liste ali
dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu
svetniku. |
2. Vprašanja in
pobude članov občinskega sveta |
16. člen |
Član občinskega sveta
ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske
uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v
občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
Občinski organi iz
prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov občinskega
sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta
to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila
tudi v pisni obliki. |
Član občinskega sveta
ima pravico županu ali tajniku občine postaviti vprašanje ter jima lahko
da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih
ukrepov iz njune pristojnosti. |
17. člen |
Član občinskega sveta
zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
|
Na vsaki redni seji
sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in
pobude članov. |
Vprašanja oziroma
pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsedujoči na to opozori in člana
občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
|
Ustno postavljeno
vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več
kot 5 minut. |
Pisno postavljeno
vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je
naslovljeno. |
Pri obravnavi
vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in tajnik
občine. Če sta župan ali tajnik občine zadržana, določita, kdo ju bo
nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
Na seji se odgovarja
na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter na
ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega
sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije
oziroma proučitev, lahko župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik
odgovori na naslednji seji. |
Župan ali tajnik
občine oziroma njun namestnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude
odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude,
za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan
vsem članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji
redni seji. |
18. člen |
Če član občinskega
sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko
zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga
občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
Če svet odloči, da bo
o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red
prve naslednje redne seje. |
3. Odgovornost in
ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles |
19. člen |
Član občinskega sveta
se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
|
Če ne more priti na
sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o
razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa
najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne
more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji
odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
|
Članu sveta, ki se ne
udeleži seje občinskega sveta, ne pripada nadomestilo za nepoklicno
opravljanje funkcije za to sejo. |
Če se član delovnega
telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v
koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu
svetu njegovo razrešitev. |
IV. DELOVNO PODROČJE
SVETA |
20. člen |
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
Svet opravlja zadeve
iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut
občine. |
V. SEJE SVETA |
1. Sklicevanje sej,
predsedovanje in udeležba na seji |
21. člen |
Občinski svet dela in
odloča na sejah. |
Seje sveta sklicuje
župan. |
Župan sklicuje seje
občinskega sveta na podlagi programa dela, po potrebi, po sklepu sveta
in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, mora
pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
22. člen |
Vabilo za redno sejo
občinskega sveta, s predlogom dnevnega reda, se pošlje članom najkasneje
7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi
gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red.
|
Vabilo na sejo
občinskega sveta se pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega
odbora občine, tajniku občine, predsednikom krajevnih skupnosti in po
potrebi predsednikom delovnih teles sveta. |
23. člen |
Izredna seja
občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
Izredno sejo
občinskega sveta lahko skliče župan na predlog delovnega telesa sveta
ali na zahtevo 1/4 članov sveta ali na lastno pobudo. |
V predlogu oziroma
zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen
sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o
katerih naj občinski svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku sedem
dni od predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahteve za
sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni
predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem primeru lahko predlagatelj
sejo tudi vodi. |
Vabilo za izredno
sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom občinskega
sveta najkasneje tri dni pred sejo. |
Če razmere terjajo
drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v skrajnem roku,
ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje
lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami
seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo.
Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje
ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni
bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna
seja v skladu s tem poslovnikom. |
23.a člen |
V nujnih primerih, ko
je potrebno sprejeti odločitev v krajšem času kot pa je mogoče sklicati
sejo občinskega sveta in gre za manj pomembno zadevo lahko občinski svet
odloči o zadevi iz svoje pristojnosti ne da bi se sestal (na
korespondenčni seji). |
Korespondenčna seja
občinskega sveta se lahko skliče: |
– zaradi odločanja o
nujnih zadevah kadar ni pogojev za sklic redne niti izredne seje
občinskega sveta, |
– kadar gre za
odločanje o aktih, o katerih občinski svet odloča po določbah tega
poslovnika na eni obravnavi, |
– kadar gre za
odločanje o manj pomembnih zadevah glede katerih ne bi bilo smotrno
sklicevati redne oziroma izredne seje, |
– kadar člani
občinskega sveta na predhodni seji sklenejo, da naj se glede odločanja o
posamezni zadevi skliče korespondenčna seja občinskega sveta.
|
Korespondenčno sejo
izvede župan. |
Župan odredi, ali se
o zadevi pošlje članom obrazloženi pisni predlog sklepa ter glasovnico
(po pošti, faksu ali elektronski pošti) ali le telefonsko sporočilo ter
določi rok v katerem naj se član izjavi. |
Člani v roku, ki ga
določi župan in ne sme biti krajši od enega dneva, vrnejo pošiljatelju
izpolnjeno glasovnica na kateri se opredelijo do predloga sklepa s
podpisom. |
Vprašanje za
korespondenčno sejo mora biti jasno in nedvoumno, tako da je na njega
mogoče odgovoriti samo z »da« ali »ne« (»za« ali »proti«). |
Če gre za odločanje
po telefonu, le to ni možno, če s katerim od članov občinskega sveta ni
mogoče vzpostaviti telefonskega kontakta. Korespondenčna seja po
telefonu poteka tako, da vsak član občinskega sveta glasuje o
predlaganem sklepu. |
Če večina članov
občinskega sveta soglaša z izvedbo korespondenčne seje, se šteje, da je
bila odločitev o izvedbi korespondenčne seje sprejeta, v nasprotnem
primeru se skliče sejo sveta ali pa se zadeva uvrsti na dnevni red prve
naslednje redne ali izredne seje. Šteje se, da član občinskega sveta
soglaša z izvedbo korespondenčne seje, če je do postavljenega roka oddal
svoj glas. |
Sklepi sprejeti na
korespondenčni seji so veljavni, če je za sprejem glasovala večina
opredeljenih glasov vseh članov občinskega sveta. |
O tako opravljeni
korespondenčni seji se napiše zapisnik, v katerem se navede vzrok za
izvedbo korespondenčne seje, postavljeno vprašanje in odgovor občinskih
svetnikov. Ta zapisnik potrdijo člani občinskega sveta na naslednji
seji. Župan mora na naslednji seji občinskega sveta posebej utemeljiti
vzroke za izvedbo korespondenčne seje. |
24. člen |
Na seje sveta se
vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma tajnik občine. |
Vabilo se pošlje tudi
vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna. |
25. člen |
Predlog dnevnega reda
seje občinskega sveta pripravi župan. |
Predlog dnevnega reda
lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.
|
V predlog dnevnega
reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so
izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
Na dnevni red se
prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
|
O sprejemu dnevnega
reda odloča občinski svet na začetku seje. |
Svet ne more
odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo
predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel
stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih
določa ta poslovnik. |
26. člen |
Sejo občinskega sveta
vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
predsedujoči). |
Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje,
jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član
občinskega sveta. |
27. člen |
Seje občinskega sveta
so javne. |
Javnost seje se
zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah občinskega sveta. |
Predstavnike sredstev
javnega obveščanja v občini se povabi na sejo z osebnim vabilom, ki mu
je priloženo gradivo za sejo. |
Občan, ki se želi
udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom
občinskega sveta za to sejo. |
Župan predlaga
občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev
varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki
so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
Kadar svet sklene, da
bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez
navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega
in članov občinskega sveta navzoč na seji. |
2. Potek seje |
28. člen |
Ko predsedujoči začne
sejo, obvesti svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu je sporočil, da
je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
Predsedujoči nato
ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo
je povabljen na sejo. |
Na začetku seje lahko
predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
29. člen |
Preden svet določi
dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
Član občinskega sveta
lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik
ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali
dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
Zapisnik se lahko
sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se
sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
30. člen |
Svet na začetku seje
določi dnevni red. |
Pri določanju
dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve
umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in
nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali
hitri postopek. |
Zadeve, za katere
tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega
reda. |
Predlogi za
razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po
sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo, ki
je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev
dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
Po sprejetih
posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
31. člen |
Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu.
|
Med sejo lahko svet
izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če
med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno
posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je
uvrščen. |
32. člen |
Na začetku obravnave
vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali predstavnik predlagatelja
dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ
petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet
tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
|
Če ni župan
predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma
tajnik občine mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik
delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata največ po deset minut. Ostali poročevalci imajo za
predstavitev letnih in drugih poročil na voljo največ 10 minut.
|
Po tem dobijo besedo
člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k
razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut.
Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko
razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. |
Razpravljavec lahko
praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi
vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se
nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko
predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute.
|
Ko je vrstni red
priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo
razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. |
33. člen |
Razpravljavec sme
govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
Če se razpravljavec
ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči
opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma
nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem
besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
34. člen |
Članu občinskega
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
Nato poda
predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če
član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
Če član zahteva
besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem
mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem
pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se
mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot
pet minut. |
35. člen |
Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge
za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda
prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
Predsedujoči lahko
med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih,
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči
določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
Predsedujoči prekine
delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna
posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene
svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
36. člen |
Seje občinskega sveta
se sklicujejo najprej ob sedemnajsti uri in morajo biti načrtovane tako,
da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
Predsedujoči lahko
odredi petnajst minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.
|
Odmor lahko
predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine
članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno
zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v
okviru posamezne točke največ dvakrat. |
Če kdo od
upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega
odstavka, odloči občinski svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja
prekine in nadaljuje drugič. |
37. člen |
Če svet o zadevi, ki
jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali
če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
|
Ko so vse točke
dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo. |
3. Vzdrževanje reda
na seji |
38. člen |
Za red na seji skrbi
predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
Predsedujoči skrbi,
da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red
ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
39. člen |
Za kršitev reda na
seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
– opomin,
|
– odvzem besede,
|
– odstranitev s seje
ali z dela seje. |
40. člen |
Opomin se lahko
izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če
sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.
|
Odvzem besede se
lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe
tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje
red in določbe tega poslovnika. |
Odstranitev s seje
ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta oziroma
govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta. |
Član občinskega sveta
oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela
seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
41. člen |
Predsedujoči lahko
odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak
drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje. |
Če je red hudo kršen,
lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
42. člen |
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
4. Odločanje |
43. člen |
Svet veljavno odloča
(je sklepčen), če je na seji navzočih večina vseh članov sveta (več kot
polovica). |
Navzočnost se
ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku
nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. |
Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v sejni sobi.
|
Kadar je za sprejem
odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na
seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov občinskega sveta. |
44. člen |
Občinski svet
sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen
če zakon določa drugačno večino opredeljenih. |
45. člen |
Občinski svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
S tajnim glasovanjem
lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi
oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali
najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
46. člen |
Glasovanje se opravi
po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. |
Član občinskega sveta
ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa
drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le
enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
Predsedujoči po
vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
47. člen |
Člani občinskega
sveta glasujejo tako, da se opredelijo »ZA« ali »PROTI« sprejemu
predlagane odločitve. |
48. člen |
Javno glasovanje se
opravi z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem. |
Poimensko glasujejo
člani občinskega sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega
ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
Člane se pozove k
poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov.
Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA«, »PROTI« ali »NE GLASUJEM«. |
49. člen |
Tajno se glasuje z
glasovnicami. |
Tajno glasovanje vodi
in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva
člana določi občinski svet na predlog predsedujočega. Administrativno –
tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja tajnik občine
ali javni uslužbenec, ki ga določi tajnik. |
Za glasovanje se
natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. |
Glasovnice morajo
biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet. |
Pred začetkom
glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
Komisija vroči
glasovnice članom občinskega sveta in sproti označi, kateri član je
prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje
in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
Glasovnica vsebuje
predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«.
»ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI«
pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo
»PROTI«. |
Glasovnica mora
vsebovati navodilo za glasovanje. |
Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če
jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se
tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih
številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. |
Ko član občinskega
sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
50. člen |
Ko je glasovanje
končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
Poročilo o izidu
glasovanja vsebuje podatke o: |
– datum in številka
seje sveta, |
– predmet glasovanja,
|
– sestavi glasovalne
komisije s podpisom njenih članov, |
– številu razdeljenih
glasovnic, |
– število oddanih
glasovnic, |
– število neveljavnih
glasovnic, |
– število veljavnih
glasovnic, |
– število glasov »ZA«
in število glasov »PROTI«, oziroma pri glasovanju o kandidatih število
glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
– ugotovitev, da je
predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri
glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je imenovan. |
Predsedujoči takoj po
ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
51. člen |
Če član občinskega
sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
O ponovitvi
glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja
poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. |
5. Zapisnik seje
občinskega sveta |
52. člen |
O vsaki seji
občinskega sveta se piše zapisnik. |
Zapisnik obsega
glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o
predlogih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki
so bili sprejeti. Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo
gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
Za zapisnik seje
občinskega sveta skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vodenje
zapisnika seje občinskega sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca.
|
Na vsaki redni seji
občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in
vseh vmesnih izrednih sej občinskega sveta. Vsak član občinskega sveta
ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči
občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
Sprejeti zapisnik
podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in pooblaščeni javni
uslužbenec, ki je vodil zapisnik. |
Zapisnik nejavne seje
oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje
občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo občinskega sveta
in ne objavlja. Člane občinskega sveta z njim pred potrjevanjem
zapisnika seznani predsedujoči. |
53. člen |
Potek seje občinskega
sveta se snema na magnetofonski trak, ki se hrani še eno leto po koncu
mandata članov občinskega sveta, ki so sestavljali občinski svet,
katerega seja je bila snemana. |
Magnetogram seje se
hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje. |
Član občinskega sveta
in drug udeleženec seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega,
ima pravico poslušati magnetogram. |
Poslušanje se opravi
v prostorih občinske uprave. |
Član občinskega sveta
lahko zahteva, da se del posnetka dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri
navede del seje, za katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev,
vloži pisno pri županu. Župan odloči o zahtevi in naroči prepis, če
ugotovi, da so razlogi utemeljeni. |
54. člen |
Ravnanje z gradivom
občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi občinski svet na podlagi
zakona s posebnim aktom. |
Izvirniki odlokov,
splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo
občinskega sveta in njegovih delovnih teles se kot trajno gradivo hrani
v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
O arhiviranju in
rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan v
skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko
gradivo. |
55. člen |
Član občinskega sveta
ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki
dokumentiranega gradiva ali je pri pristojnih organih občinske uprave,
če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi
tajnik občine na podlagi pisne zahteve člana občinskega sveta. Original
zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je
bilo vpogledano. |
V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z
zakonom in aktom občinskega sveta. |
6. Strokovna in
administrativno tehnična opravila za svet |
56. člen |
Strokovno in
administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa občinskega
sveta zagotavlja občinska uprava. |
Župan občine določi
delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter
opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo občinskega sveta in
njegovih delovnih teles. |
7. Delovna telesa
občinskega sveta |
57. člen |
Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje
izmed svojih članov. |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov. |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
|
– občinskemu svetu
predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe,
po predhodni uskladitvi z županom, ki jih imenuje občinski svet,
|
– občinskemu svetu
ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji
v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta, |
– pripravlja predloge
odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki
občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone
in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
|
– pripravlja predloge
za podeljevanje priznanj in nagrad v skladu z Odlokom o priznanjih v
Občini Zreče, |
– opravlja
pristojnosti komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne
funkcije s pridobitno dejavnostjo, |
– obravnava druga
vprašanja, ki ji jih določi občinski svet, |
– izdaja akte v zvezi
s pravicami in obveznostmi funcionarjev. |
Komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet na prvi seji po
volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za
župana. |
58. člen |
Občinski svet
ustanovi stalne ali občasne komisije kot svoja delovna telesa. Komisije
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem
poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
|
Komisije občinskega
sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte
iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna
in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
59. člen |
Stalna delovna telesa
občinskega sveta se ustanovijo z odlokom o ustanovitvi delovnih teles
Občinskega sveta Občine Zreče. |
60. člen |
Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
61. člen |
Člane komisij, kot
stalnih in občasnih delovnih teles občinskega sveta, imenuje občinski
svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, če
ta poslovnik ne določa drugače. |
Predsednika komisije
imenuje občinski svet izmed svojih članov. Člani komisije lahko izmed
članov izvolijo namestnika predsednika. |
Članstvo v komisiji
občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali
z delom v občinski upravi. |
62. člen |
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana komisije občinskega sveta ali
komisijo v celoti, na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta.
Predlog novih kandidatov za člane komisij pripravi Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega
sveta. |
63. člen |
Svet in župan lahko
ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega
delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
64. člen |
Predsednik delovnega
telesa oziroma njegov namestnik predstavlja delovno telo, organizira in
vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova
mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu. |
V primeru odsotnosti
predsednika delovnega telesa skliče sejo, vodi sejo delovnega telesa ter
predlaga dnevni red podpredsednik delovnega telesa. |
Seje delovnih teles
se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu občinskega sveta, na
podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana.
|
Gradivo za sejo
delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj pet
dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih
primerih. |
Delovno telo dela na
sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na
seji navzoča večina njegovih članov. Delovno telo sprejema svoje
odločitve – mnenja, stališča in predloge z večino opredeljenih glasov
navzočih članov. |
Glasovanje v delovnem
telesu je javno. |
Za delo delovnih
teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo
na delo občinskega sveta. |
65. člen |
Na sejo delovnega
telesa so praviloma vabljeni vsi člani delovnega telesa, župan občine,
strokovni tajnik delovnega telesa ter javni uslužbenci, ki so sodelovali
pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki
jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
VI. AKTI OBČINSKEGA
SVETA |
1. Splošne določbe |
66. člen |
Občinski svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
|
– poslovnik o delu
občinskega sveta, |
– proračun občine in
zaključni račun, |
– planske in razvojne
akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
– odloke,
|
– odredbe,
|
– pravilnike,
|
– navodila,
|
– sklepe.
|
Občinski svet
sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb
statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v
skladu z zakonom ali statutom občine. |
Vsebina splošnih
aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
67. člen |
Župan predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu
določeno, da jih predlaga župan. |
Komisije občinskega
sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
68. člen |
Akte, ki jih sprejema
občinski svet, podpisuje župan. |
Izvirnike aktov
občinskega sveta se pečati in shrani v stalni zbirki dokumentiranega
gradiva občinske uprave. |
2. Postopek za
sprejem odloka |
69. člen |
Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
|
Uvod obsega razloge
za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno
finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.
|
Če je predlagatelj
odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinskega sveta, pošlje
predlog odloka županu. |
70. člen |
Predlagatelj določi
svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na
sejah občinskega sveta. |
Župan lahko sodeluje
v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar
on ni predlagatelj. |
71. člen |
Župan pošlje predlog
odloka članom občinskega sveta najmanj 7 dni pred dnem, določenim za
sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. |
Občinski svet
razpravlja o predlogu odloka praviloma na dveh obravnavah. |
72. člen |
V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka
ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
|
Če občinski svet
meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
Po zaključku prve
obravnave občinski svet določi rok za drugo obravnavo. |
Če na podlagi odloka
v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo
predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v
prvi obravnavi, lahko svet, na predlog predlagatelja, sprejem predlog
odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnavan predloga odloka
združita. |
Pred začetkom druge
obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč
in sklepov ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka. |
73. člen |
V drugi obravnavi
razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka.
Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka,
glasuje o predlogu odloka v celoti. |
Predlagatelj lahko
predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O
predlogu umika odloči občinski svet. |
74. člen |
V drugi obravnavi
predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani
občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji. |
Župan lahko predlaga
amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka. |
Amandma mora biti
predložen članom občinskega sveta v pisni obliki z obrazložitvijo
najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri
bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na
sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh
članov občinskega sveta in predlagatelj odloka. |
Župan lahko pove
mnenje k amandmaju tudi kadar on ni predlagatelj odloka. |
Predlagatelj
amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali
dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
75. člen |
Amandma, člen odloka
in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji občinskega sveta glasuje
večina opredeljenih glasov navzočih članov. |
O vsakem amandmaju se
glasuje posebej. |
76. člen |
Statut občine in
poslovnik o delu občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku, kot
velja za sprejemanje odloka. |
O predlogih drugih
splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča občinski svet na eni
obravnavi. |
77. člen |
Občinski svet mora do
prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. |
V primeru, da
postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na predlog župana
odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo
postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo
obravnaval. |
Če predlagatelj ni
več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava. |
3. Hitri postopek za
sprejem odlokov |
78. člen |
Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme
odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi
obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
Pri hitrem postopku
se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
|
Pri hitrem postopku
je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave
predloga odloka. |
Amandma lahko
predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. |
O uporabi hitrega
postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega
reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
|
Če občinski svet ne
sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo
določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka.
|
Pri hitrem postopku
ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku
sprejemanja odloka. |
4. Skrajšani postopek
za sprejem odlokov |
79. člen |
Občinski svet lahko
na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil
obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem
postopku, če gre za: |
– za manj zahtevne
spremembe in dopolnitve odlokov, |
– prenehanje
veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z
zakonom, |
– uskladitve odlokov
z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi Državnega zbora in
ministrstev ali odloki občinskega sveta, |
– spremembe in
dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih
pristojnih organov. |
V skrajšanem postopku
se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka.
Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.
|
Po končani prvi
obravnavi lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da občinski svet
spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga
obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po
vložitvi predloga, z 2/3 večino navzočih svetnikov. |
80. člen |
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga
določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni
v njih drugače določeno. |
V uradnem glasilu se
objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
5. Postopek za
sprejem proračuna |
81. člen |
S proračunom občine
se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja
javne porabe občini. |
Občinski proračun se
sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim
letom za državni proračun. |
82. člen |
Predlog proračuna
občine mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje v 30 dneh po
predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru. V letu rednih lokalnih
volitev predloži župan občinskemu svetu proračun v roku enega meseca po
začetku mandata. |
Župan predloži skupaj
s predlogom proračuna občine tudi izhodišča za sestavo proračuna.
|
Župan pošlje vsem
predsednikom delovnih teles in vsem članom občinskega sveta predlog
proračuna občine in izhodišča za sestavo proračuna ter skliče sejo z
vsemi sestavinami, ki jih določa zakon ter sklic seje, na kateri bo
občinski svet opravil splošno razpravo o predlogu proračuna občine.
|
Na seji občinskega
sveta župan predstavi predlog proračuna občine. |
Predstavitev
občinskega proračuna obsega: |
– temeljna ekonomska
izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
– opis načrtovanih
politik občine, |
– oceno bilance
prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih, |
– okvirni predlog
obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika v
prihodnjih dveh letih, |
– predstavitev načrta
razvojnih programov, |
– predstavitev načrta
nabav in načrta delovnih mest. |
Predstavitev ni
časovno omejena. Župan lahko določi, da posamezne dele proračuna
predstavijo zaposleni v občinski upravi. |
83. člen |
Na seji občinski svet
opravi splošno razpravo predlogu proračuna in sprejme sklep, da se da
predlog proračuna v javno razpravo ter določi rok, do katerega lahko vsi
zainteresirani vpogledajo v predlog proračuna in občinski upravi
posredujejo svoje pripombe. Predlog proračuna mora biti v javni razpravi
najmanj 15 dni. |
V času javne razprave
mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna vsaj na sedežu občine
oziroma drugih prostorih, ki jih določi občinski svet. |
84. člen |
Če občinski svet ne
sprejme sklepa, da se predlog proračuna da v javno razpravo, mora župan
v roku sedmih dni predložiti občinskemu svetu nov predlog proračuna in
sklicati sejo občinskega sveta. Na tej seji se ponovno opravi splošna
razprava brez predstavitve župana. Župan uvodoma na seji samo pojasni, v
čem so bistvene spremembe novega predloga glede na prvotno predlagani
predlog. |
Če tudi po tej
obravnavi občinski svet ne sprejme sklepa, da se da predlog proračuna v
javno razpravo, župan posreduje skupaj s stališči, ki jih je sprejel
občinski svet, predlog proračuna v javno razpravo. |
Sklep o tem, da je
proračun v javni razpravi, se objavi na krajevno običajen način. |
85. člen |
V času javne razprave
predlog proračuna obravnavajo delovna telesa občinskega sveta, sveti
ožjih delov občine ter zainteresirana javnost. |
Pripombe in predloge
se posredujejo županu. |
Pripombe in predloge
pa lahko posredujejo županu tudi posamezniki. |
86. člen |
V 15. dneh po poteku
roka za javno razpravo pripravi župan predlog proračuna občine za drugo
obravnavo ter ga posreduje vsem članom občinskega sveta skupaj s sklicem
seje, na kateri bo občinski svet obravnaval predlog proračuna.
|
Na vabilu za sklic
seje mora biti pojasnjeno, do katerega roka je možno vlagati amandmaje
na predlog proračuna. |
Člani občinskega
sveta lahko vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred
sejo občinskega sveta. |
87. člen |
V uvodni obrazložitvi
predloga proračuna občine za drugo obravnavo župan pojasni, katere
pripombe iz javne razprave je sprejel, pojasni, katere je vključil v
predlog proračuna za drugo obravnavo in katere ni upošteval, ter
utemeljitve, zakaj jih ni upošteval. |
Z utemeljitvami,
zakaj določenih pripomb iz javne razprave ni sprejel, mora župan pisno
seznaniti tudi vlagatelje, če niso člani občinskega sveta. |
Nadalje župan
pojasni, katere amandmaje je sprejel in katere je možno upoštevati.
|
Župan lahko na seji
vloži svoje amandmaje. |
Po obrazložitvi
župana lahko predlagatelji umaknejo svoj predlog in se morajo o tem
izjasniti. Če predlagatelj amandmaja ne umakne, se izvede razprava po
amandmajih. |
Glasovanje se izvede
po vsakem amandmaju posebej. |
Vsak amandma mora
upoštevati načelo proračunskega ravnovesja. Predlagatelj amandmaja mora
navesti natančno, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in
za kaj se namenijo. Če predlagatelj ne pojasni, kako se bo zagotovilo
proračunsko ravnovesje, župan amandma umakne iz razprave in odločanja.
|
Najprej se glasuje o
amandmajih, ki jih je vložil župan, nato pa o amandmajih, ki so jih
vložili drugi predlagatelji. |
88. člen |
Po glasovanju o
amandmajih župan ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti in bodo
vključeni v proračun občine. |
Ko je končano
glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, ali je proračun medsebojno
usklajen po delih ter glede prihodkov in odhodkov in drugih obveznosti.
|
Če je proračun
usklajen, občinski svet glasuje o proračunu kot celoti. |
Če župan ugotovi, da
sprejeti amandmaji posegajo v sredstva, ki jih občina mora zagotoviti v
skladu z ustavo in zakonom, v sredstva, ki jih občina mora zagotoviti po
sklenjenih pogodbah ali sodnih in drugih odločbah ali da bi sprejeti
amandmaji imeli škodljive posledice za izvajanje določenih dejavnosti,
lahko prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo
situacijo in določi rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev.
|
Ko je predlog
uskladitve pripravljen, ga župan obrazloži. |
Če predloga
obrazložitve ni mogoče pripraviti na isti seji, župan določi rok, ko se
bo nadaljevala seja. |
Občinski svet najprej
glasuje o predlogu uskladitve in če je predlog sprejet, glasuje občinski
svet o proračunu v celoti. |
Če predlog uskladitve
ni sprejet, proračun ni sprejet. |
89. člen |
Če proračun ni
sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov
predlog proračuna. |
Nov predlog proračuna
obravnava občinski svet in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
90. člen |
Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o
začasnem financiranju, ki traja največ tri mesece. Če tudi v tem roku ni
sprejet proračun občine, se začasno financiranje lahko podaljša na
predlog župana s sklepom občinskega sveta. Sklep o začasnem financiranju
obravnava občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri
postopek. |
91. člen |
Župan lahko med letom
predlaga rebalans proračuna občine. |
Rebalans proračuna
občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
hitri postopek. |
6. Postopek za
sprejem obvezne razlage |
92. člen |
Vsak, ki ima pravico
predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih
splošnih aktov. |
Zahteva mora
vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter
razloge za obvezno razlago. |
Zahtevo za obvezno
razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva
mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega
akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva
utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu
svetu v postopek. |
Občinski svet
sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom določen za
sprejem odloka po rednem postopku. |
7. Postopek za
sprejem prečiščenega besedila |
93. člen |
Po vsaki spremembi
ali dopolnitvi odloka, pravilnika, navodila, sklepa ali drugega akta
Občine Zreče pravna služba pripravi neuradno prečiščeno besedilo, ki se
objavi v elektronski obliki na spletnih straneh Občine Zreče.
|
Na podlagi pisnega
predloga komisije, odbora ali javnega uslužbenca, v katerega delovno
področje pravni akt spada, občinska uprava pripravi uradno prečiščeno
besedilo. |
Uradno prečiščeno
besedilo potrdi Občinski svet Občine Zreče brez razprave. Občinski svet
lahko sklene, da vsa uradna prečiščena besedila potrdi z enim
glasovanjem. |
Uradno prečiščeno
besedilo se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter v elektronski
obliki na spletnih straneh Občine Zreče. |
VII. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
94. člen |
Imenovanje
funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu
občine imenuje občinski svet, se opravijo po določilih tega poslovnika.
|
Če svet odloči, da se
glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za tajno glasovanje. |
95. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati. |
Če se glasuje za ali
proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži
beseda »ZA« ali »PROTI«. |
Kandidat je imenovan,
če je glasovala večina članov občinskega sveta in je zanj glasovala
večina tistih članov, ki so glasovali. |
96. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem
glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov
dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se
izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom
glasov določi z žrebom. |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. |
Na glasovnici pri
drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
97. člen |
Če kandidat ne dobi
potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne
dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek
glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
1. Imenovanje članov
delovnih teles občinskega sveta |
98. člen |
Člane delovnih teles
sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Če kandidatna lista
ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično
imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko
predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na
isti seji sveta. |
Če tudi na način iz
prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa,
se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede
manjkajočih članov delovnega telesa. |
2. Imenovanje
podžupana |
99. člen |
Podžupana imenujejo
izmed članov občinskega sveta župan, ki ga lahko tudi razreši. |
3. Postopek za
razrešitev |
100. člen |
Svet razrešuje
funkcionarje in člane organov, ki jih imenuje, po enakem postopku, kot
je določen za imenovanje. |
Postopek za
razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom
občine in tem poslovnikom. Če je Komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije,
je pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev. |
Če je župan pristojen
za predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen predlagati tudi
njihovo razrešitev. |
Odločitev o
razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo
imenovanje. |
4. Odstop članov
občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
101. člen |
Člani občinskega
sveta in občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim
funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine
predčasno preneha mandat. |
Pravico odstopiti
imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega
odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o
odstopu mora biti dana v pisni obliki Komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
Občinski svet ugotovi
prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog Komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je hkrati s predlogom za
ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati občinskemu svetu novega
kandidata. |
VIII. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
102. člen |
Župan predstavlja
občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
Župan in svet ter
njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
Kadar svet obravnava
odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako
zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske
uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov
ali drugih aktov sodelovali. |
103. člen |
Župan skrbi za
izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča
župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali tajnik občine, o
opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta.
|
V poročilu o
izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki
niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
Če sklepa sveta župan
ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno
izvršiti. |
Župan skrbi za objavo
odlokov in drugih splošnih aktov sveta. Župan skrbi za zakonitost dela
sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih
odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine. |
IX. JAVNOST DELA |
104. člen |
Delo občinskega sveta
in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Župan in tajnik
občine obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu občinskega
sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in občinske uprave.
|
Občinski svet lahko
sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
105. člen |
Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
Predstavnikom javnih
občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi
aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge
informacije o delu občinskih organov. |
Javnosti niso
dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
Za ravnanje z gradivi
zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to
področje. |
X. DELO OBČINSKEGA
SVETA V IZREDNEM STANJU |
106. člen |
V izrednem stanju
oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so
dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta,
ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Odstopanja se lahko
nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma
drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine.
Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega
sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se
sestane. |
XI. SPREMEMBE IN
DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
107. člen |
Za sprejem sprememb
in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki
veljajo za sprejem odlokov. |
Spremembe in
dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov. |
108. člen |
Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta
poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine
obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni komisiji, da
do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
|
Izven seje sveta daje
razlago poslovnika statutarno-pravna komisija. |
Vsak član občinskega
sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
statutarno-pravna komisija, odloči svet. |
XII.
KONČNI DOLOČBI |
109. člen |
Z uveljavitvijo tega
poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta Občine Zreče
(Uradni list RS, št. 62/95). |
110. člen |
Ta poslovnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. |
Poslovnik Občinskega
sveta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 39/99, z dne 25. 5. 1999)
vsebuje naslednjo končno določbo: |
110. člen |
Ta poslovnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. |
Spremembe in
dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Zreče (Uradni list RS, št.
11/01, z dne 16. 2. 2001) vsebujejo naslednjo končno določbo: |
10. člen |
Te spremembe in
dopolnitve poslovnika začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
Spremembe in
dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Zreče (Uradni list RS, št.
100/03, z dne 17. 10. 2003) vsebujejo naslednjo končno določbo: |
4. člen |
Te spremembe in
dopolnitve poslovnika začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
Spremembe in
dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Zreče (Uradni list RS, št.
48/07, z dne 1. 6. 2007) vsebujejo naslednjo končno določbo: |
20. člen |
Te spremembe in
dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Zreče se objavijo v
Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po
objavi. |
Spremembe in
dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Zreče (Uradni list RS, št.
73/08, z dne 18.97.2008) vsebujejo naslednjo končno določbo: |
3. člen |
Te spremembe in
dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Zreče se objavijo v
Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po
objavi. |
|
Št. 00700-6/2008-8 |
Zreče, dne 25.
septembra 2008 |
|
Župan |
Občine Zreče
|
mag. Boris Podvršnik
l.r. |