Na podlagi
zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 –
odločba US RS, 45/94 – odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95
– odločba US RS, 9/96 – odločba US RS, 39/96 – odločba US RS, 44/96 –
odločba US RS, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in
zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97 in
56/98) je Občinski svet občine Vojnik na seji dne 17. 11. 1998 sprejel |
STATUT |
Občine Vojnik |
I. SPLOŠNE DOLOČBE IN OBMOČJA |
1. člen |
Statut določa temeljna
načela za organizacijo in delovanje Občine Vojnik, oblikovanje in
pristojnosti občinskih organov, javnih služb, način delovanja občanov
pri sprejemanju odločitev v občini in druga zakonsko določena vprašanja
skupnega pomena v občini. |
2. člen |
Območje Občine Vojnik
(v nadaljevanju: občina) obsega območja naslednjih naselij: |
Arclin, Beli Potok pri
Frankolovem, Bezenškovo Bukovje, Bezovica, Bovše, Brdce, Čreškova,
Črešnjevec, Črešnjice, Dol pod Gojko, Frankolovo, Gabrovec pri Dramljah,
Globoče, Gradišče pri Vojniku, Homec, Hrastnik, Hrenova, Ilovca, Ivenca,
Jankova, Kladnart, Koblek, Konjsko, Landek, Lemberg pri Novi Cerkvi,
Lešje, Lindek, Lipa pri Frankolovem, Male Dole, Nova Cerkev, Novake,
Podgorje pod Čerinom, Polže, Pristava, Rakova Steza, Razdelj, Razgor,
Razgorce, Rove, Selce, Socka, Straža pri Dolu, Straža pri Novi Cerkvi,
Stražica, Tomaž nad Vojnikom, Trnovlje pri Socki, Velika Raven, Verpete,
Vine, Višnja vas, Vizore, Vojnik, Zabukovje, Zlateče, Želče,
Dedni vrh |
3. člen |
Občina varuje koristi
svojih občanov. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja zadeve in
izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni, ter naloge,
ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država, in za
to zagotovi sredstva. |
4. člen |
Občina je pravna oseba.
Sedež občine je v Vojniku, Keršova ulica 1. |
Občina ima svoj grb,
pečat in zastavo, kar je določeno z odlokom. |
Občinski praznik Občine
Vojnik je 4. oktober. |
5. člen |
Osebam, ki so za občino
in njen razvoj posebej zaslužne, lahko občinski svet podeli občinska
priznanja. Posebej zaslužne posameznike lahko imenuje tudi za častne
občane občine. |
Pogoji, postopek in
pravice, povezane s podelitvijo priznanj in imenovanje za častnega
občana, se opredelijo z odlokom. |
6. člen |
Območje občine je
razdeljeno na krajevne skupnosti: Frankolovo, Nova Cerkev in Vojnik. |
Krajevne skupnosti so
pravne osebe javnega prava. |
Premoženje, s katerim
upravlja KS, pomeni del skupnega premoženja Občine Vojnik. |
Krajevne skupnosti
sestavljajo naselja, združena v vaške skupnosti. |
Frankolovo: |
1. vaška skupnost
Frankolovo, Verpete, |
2. vaška skupnost
Rakova Steza, Straža pri Dolu, Stražica, |
3. vaška skupnost
Bezenškovo Bukovje, Rove, |
4. vaška skupnost
Brdce, Črešnjice, Podgorje pod Čerinom, |
5. vaška skupnost Beli
Potok pri Frankolovem, Lindek, |
6. vaška skupnost Lipa
pri Frankolovem, |
7. vaška skupnost Dol
pod Gojko, Zabukovje. |
Nova Cerkev: |
1. vaška skupnost Nova
Cerkev, |
2. vaška skupnost
Hrenova h. št. 1- 25, Polže, Vizore, |
3. vaška skupnost
Razdelj, Novake, Straža pri Novi Cerkvi, |
4. vaška skupnost
Homec, Landek, Zlateče, |
5. vaška skupnost
Čreškova, Socka, Velika Raven, |
6. vaška skupnost
Trnovlje pri Socki, Selce, |
7. vaška skupnost
Hrenova h. št. 26 – 37, Lemberg pri Novi Cerkvi, Vine. |
Vojnik: |
1. vaška skupnost Cesta
ob Hudinji, Pot v Konjsko, Konjsko in Lešje |
2. vaška skupnost Cesta
v Šmartno, Pot v Lešje, |
3. vaška skupnost
Ahtikova ulica, Arclinska cesta, Belakova ulica, Cesta talcev, Murnova
ulica, Preložnikova ulica, Pristovškova ulica, Žlavsova ulica, |
4. vaška skupnost
Brezovnikova ulica, Cesta v Tomaž, Celjska cesta, Čufarjeva ulica,
Kašova ulica, Kratka pot, Petelinškova ulica, Prušnikova ulica, Tomaž
nad Vojnikom, Ulica bratov Jančar, Voduškova ulica, |
5. vaška skupnost
Keršova ulica, Krožna pot, Parmova ulica, Pot na Dobrotin, Škoflekova
ulica, Ulica Stanka Kvedra, Vinterjeva ulica, |
6. vaška skupnost
Višnja vas, Ivenca in Globoče. |
7. vaška skupnost
Črešnjevec, Ilovca, Jankova, Kladnart, Male Dole, Razgorce in Želče, |
8. vaška skupnost
Bovše, Bezovica, Gabrovec pri Dramljah, Gradišče pri Vojniku, Hrastnik,
Koblek, Pristava in Razgor, |
9. vaška skupnost
Arclin. |
Zaradi zadovoljevanja
določenih skupnih potreb lahko krajani večjih naseljenih območij
ustanovijo krajevno skupnost. |
Odločitev o oblikovanju
nove krajevne skupnosti sprejme občinski svet. |
Krajevna skupnost lahko
za svoje območje določi krajevni praznik, grb in zastavo. |
7. člen |
Področje dela in naloge
krajevne skupnosti |
Za zadovoljevanje
skupnih interesov in potreb krajevna skupnost sodeluje z občinskimi
organi in službami na naslednjih področjih: |
a) na področju
gospodarstva, stanovanjske in komunalne dejavnosti: |
– organizirajo
prostovoljno delo in zbirajo finančna sredstva v obliki krajevnega
samoprispevka ter v drugih oblikah za urejanje lokalnih potreb na svojem
območju, |
– skrbijo za
vzdrževanje objektov in naprav, ki so v njihovem upravljanju, |
– skrbijo za oskrbo
naselij s pitno vodo, za javno kanalizacijo, javno razsvetljavo,
vzdrževanje parkov in javnih zelenic ter urejanje zunanjega videza hiš
in naselij; |
b) na področju
družbenih dejavnosti: |
– spremljajo socialno
problematiko na svojem območju in predlagajo ukrepe za njihovo
reševanje, |
– organizirajo in
izvajajo razne oblike socialnega varstva: sosedsko pomoč za starejše
ljudi, klube za starejše ljudi, socialno patronažo, sodelujejo pri
reševanju stanovanjskih vprašanj, predlagajo dodelitev denarne pomoči
materialno ogroženim občanom, sodelujejo pri izvajanju pomoči in nege na
domu za starejše ljudi, |
– dajejo mnenja v zvezi
z namestitvijo v domovih za ostarele, opozarjajo na razmere in
premoženjski status ostarelih oseb, |
– sodelujejo s
strokovno socialno službo pri izbiri skrbnikov za mladoletnike in
odrasle osebe, rejniških družin za otroke, odkrivanju prizadetih otrok
in mladine ter izvajanju strožjega nadzorstva pri mladoletnih
prestopnikih, |
– v primeru ogroženih
družin spremljajo razmere, v katerih živijo družine z otroki in
predlagajo ukrepe za izboljšanje teh razmer, |
– dajejo pobude in
proučujejo potrebe glede denarnih pomoči otrokom, ki so te pomoči
potrebni, |
– skrbijo za ohranitev
naravnih lepot in zgodovinskih posebnosti, zlasti spominskih obeležij, |
– sodelujejo pri
vzdrževanju objektov in naprav, namenjenih telesnovzgojnim in kulturnim
dejavnostim, |
– pospešujejo razvoj
društvenih dejavnosti na svojem področju, |
– izvajajo posamezne
naloge v miru in v vojni ter na področju zaščite in reševanja občanov,
za katere jih določi pristojni organ občine (štab CZ, župan), |
– sodelujejo z
občinskim svetom in njegovimi organi pri izvrševanju občinske politike
in nalog na območju krajevne skupnosti, |
– izvajajo naloge
skupnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v
sodelovanju s pristojnimi občinskimi organi, |
– opravljajo druge
zadeve, za katere je pristojna krajevna skupnost. |
Občinski svet lahko s
sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v
upravljanje krajevne skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi
ustrezna sredstva. |
Kadar občinski svet
zahteva predhodno mnenje organov KS pred odločanjem o interesih krajanov
te skupnosti, so mu ga njeni organi dolžni posredovati. |
8. člen |
Organi krajevne
skupnosti |
Organ krajevne
skupnosti je svet krajevne skupnosti. Svet odloča o vseh zadevah v
okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost in tistih, ki
mu jih je poveril občinski svet ali župan. |
Za delo sveta krajevne
skupnosti se smiselno uporabljajo določbe statuta Občine Vojnik, ki se
nanašajo na delo občinskega sveta in poslovnika občinskega sveta. |
Svet krajevne skupnosti
izvoli izmed članov predsednika, ki zastopa krajevno skupnost, in
podpredsednika. |
Tajnik krajevne
skupnosti je delavec občinske uprave. |
Svet krajevne
skupnosti: |
– sprejema statut
krajevne skupnosti, |
– sprejema letni
finančni načrt in letni program dela v soglasju z občinskim svetom, |
– sprejema zaključni
račun KS, |
– voli predsednike in
člane komisij sveta krajevne skupnosti, |
– odloča o predlogih
komisij sveta krajevne skupnosti, |
– daje predloge za
razvoj gospodarstva, reševanje komunalne in stanovanjske problematike v
krajevni skupnosti, |
– na svojem območju
spremlja problematiko s področja šolstva, zdravstva in sociale ter
predlaga ukrepe za njihovo razrešitev, |
– predlaga razpis
referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka, |
– sodeluje z občinskim
svetom in njegovimi organi pri izvrševanju nalog na območju krajevne
skupnosti. |
Svet krajevne skupnosti
ima naslednje komisije: |
– komisijo za okolje in
prostor ter komunalo, |
– komisijo za socialna
vprašanja. |
Svet krajevne skupnosti
lahko ustanovi tudi druge komisije kot svoja delovna telesa. |
O ustanovitvi mora
obvestiti občinski svet. |
Predstavniki posameznih
občinskih odborov in komisij ter delavci občinske uprave na predlog
sveta KS prisostvujejo sejam sveta krajevne skupnosti, kadar se
obravnava problematika z njihovega delovnega področja. |
Svet krajevne skupnosti
redno oziroma najmanj kvartalno poroča županu o svojem delu in sklepih. |
9. člen |
Volitve članov sveta
krajevne skupnosti |
Za volitve članov sveta
krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih
volitvah. |
Svet krajevne skupnosti
volijo volilci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti za štiri
leta. |
Člani sveta krajevne
skupnosti se volijo po vaških skupnostih po večinskem načelu. Vsaka
vaška skupnost ima po enega člana v svetu krajevne skupnosti. |
Redne volitve v svete
krajevnih skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinske
svete. |
Volitve v svete
krajevnih skupnosti razpiše župan. |
10. člen |
Način financiranja
krajevne skupnosti |
Delovanje krajevne
skupnosti se financira: |
– iz občinskega
proračuna, |
– s prihodki iz
upravljanja s premoženjem, |
– s prostovoljnimi
prispevki fizičnih in pravnih oseb, |
– s plačili za
storitve, |
– s samoprispevki. |
Krajevna skupnost se ne
sme zadolževati. Prihodki in odhodki morajo biti zajeti v finančnem
načrtu krajevne skupnosti in so sestavni del občinskega proračuna. |
Za realizacijo nalog,
ki so določene z zakonom, ter nalog, ki jih v letnem planu opredeli
Občina Vojnik, so sredstva zagotovljena v občinskem proračunu. Za
predhodno dogovorjene naloge se lahko del sredstev prenese na žiro račun
krajevne skupnosti, ki s temi sredstvi razpolaga v imenu občine ali pa
se finančne obveznosti iz tega naslova poravnavajo direktno z žiro
računa Občine Vojnik. |
S sredstvi, ki jih
krajevne skupnosti pridobivajo iz naslova upravljanja z vodovodi,
pokopališčem ali drugimi področji, krajevna skupnost razpolaga v okvirih
sprejetega letnega plana. Sredstva, ki jih kot neto efekt s tem
pridobivajo krajevne skupnosti, se namenjajo za razvojne naloge na
območju krajevne skupnosti. |
Za zadovoljevanje in
uresničevanje potreb in interesov krajanov lahko KS pridobiva sredstva
iz drugih virov, kot so: prostovoljni prispevki krajanov, podjetij,
drugih organizacijskih skupnosti, s samoprispevkom, z delom in na druge
načine. |
S tako pridobljenimi
sredstvi KS razpolaga v svojem imenu in za svoj račun. |
Občina Vojnik ne
prevzema finančnih obveznosti za naloge oziroma programe, ki s krajevno
skupnostjo niso bile predhodno pisno usklajeni. Posamični pravni posli
nad 10% letne višine obveznih rezerv občine so veljavni le ob sopodpisu
župana. |
II. NALOGE OBČINE |
11. člen |
Občina lahko v skladu z
zakoni poseduje, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
ustanavlja in vodi javna podjetja ter v okviru sistema javnih financ
določa svoj proračun. |
12. člen |
Občina samostojno
opravlja lokalne zadeve javnega pomena “izvirne naloge“, ki jih določi s
splošnim aktom občine ali so določene z zakonom. |
Občina za
zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje
naloge: |
– upravlja občinsko
premoženje; |
– omogoča pogoje za
gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja naloge s
področja gostinstva, turizma in kmetijstva; |
– načrtuje prostorski
razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor
in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s
stavbnimi zemljišči; |
– ustvarja pogoje za
gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada
stanovanj; |
– v okviru svojih
pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe; |
– pospešuje službe
socialnega skrbstva za socialno ogrožene, za invalide in ostarele,
pospešuje predšolsko in osnovnošolsko varstvo otrok ter družine; |
– skrbi za varstvo
zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in
odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja; |
– ureja in vzdržuje
vodovodne in energetske komunalne objekte; |
– ustvarja pogoje za
izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto
življenja njenih prebivalcev; |
– pospešuje
vzgojno-izobraževalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno in drugo
dejavnost na svojem območju; |
– pospešuje razvoj
športa in rekreacije; |
– pospešuje
kulturnoumetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih
programov, zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost ter v
skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem območju; |
– gradi, vzdržuje in
ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne
površine, v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge
občinskega redarstva; |
– opravlja nadzorstvo
nad krajevnimi prireditvami; |
– organizira
komunalno-redarsko službo in skrbi za red v občini; |
– skrbi za požarno
varnost in organizira reševalno pomoč; |
– organizira pomoč in
reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč; |
– organizira
opravljanje pokopališke in pogrebne službe; |
– določa prekrške in
denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine in
opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in
drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z
zakonom drugače določeno; |
– sprejema statut
občine in druge splošne akte; |
– organizira občinsko
upravo; |
– ureja druge lokalne
zadeve javnega pomena. |
13. člen |
Občina opravlja
statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter za te
potrebe pridobiva na podlagi pisne zahteve statistične in evidenčne
podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih
podatkov. |
Za potrebe iz
prejšnjega odstavka občina na podlagi pisne zahteve pridobiva od
upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno
ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini
nepremičnine, podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež ali premoženje
oziroma del premoženja v občini ter o prostoru. |
14. člen |
Po predhodnem soglasju
občinskega sveta lahko država z zakonom prenese na občino opravljanje
posameznih nalog iz državne pristojnosti – prenesene naloge. |
Za prenesene naloge
zagotavlja država občini tudi ustrezna sredstva za njihovo opravljanje. |
III. ORGANI OBČINE |
1. Skupne določbe |
15. člen |
Organi občine so
občinski svet, župan in nadzorni odbor. Organi občine se volijo oziroma
imenujejo za štiri leta. Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih
sejah navzoča najmanj polovica njihovih članov. |
Poleg teh organov ima
občina na podlagi posameznih zakonov še naslednje organe: |
– Občinsko volilno
komisijo, |
– Svet za varstvo
uporabnikov javnih dobrin, |
– Odbor za razpolaganje
s sredstvi požarnega sklada, |
– Štab civilne zaščite, |
– Svet za varstvo
najemnikov stanovanj, |
– Komisijo za
ugotavljanje nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno
dejavnostjo. |
Člani občinskega sveta,
župan in podžupan občine so občinski funkcionarji. |
Člani občinskega sveta
opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
16. člen |
Delo občinskih organov
je javno. |
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z
navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega
sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določata statut
in poslovnik občinskega sveta. |
Za javnost dela je
odgovoren župan oziroma druga oseba, ki jo župan pooblasti. |
Javnosti niso dostopni
dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne
narave. Javnost dela se zagotavlja tudi z obveščanjem v uradnem glasilu
Občine Vojnik. |
2. Občinski svet |
17. člen |
Občinski svet ima
osemnajst članov in je najvišji organ odločanja v občini. Člani
občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandatna doba članov se začne
s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta, traja pa do prve seje
novoizvoljenega sveta. Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo
nepoklicno. |
18. člen |
Občinski svet ima
naslednje pristojnosti: |
– sprejema statut
občine, |
– sprejema odloke in
druge občinske akte, |
– sprejema poslovnik za
svoje delo, |
– sprejema prostorske
in druge plane razvoja občine, |
– potrjuje začasne
nujne ukrepe, |
– sprejema občinski
proračun in zaključni račun, |
– daje soglasje k
prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino, |
– imenuje in razrešuje
člane nadzornega odbora ter člane odborov in komisij občinskega sveta, |
– imenuje volilno
komisijo za lokalne volitve, |
– nadzoruje delo
župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev
občinskega sveta, |
– določa organizacijo
in delovno področje občinske uprave na predlog župana, |
– odloča o izločitvi
tajnika občine ali župana in v primeru izločitve o stvari tudi odloči, |
– odloča o pridobitvi
nepremičnin, katerih skupna vrednost presega vrednost 1% proračuna za
tekoče leto, |
– odloča o odtujitvi
nepremičnin in o odsvojitvi delov premoženja, |
– odloča o najemu
posojila, razen o najemu kratkoročnih posojil med letom, |
– razpisuje referendum, |
– daje pobudo za sklic
zbora občanov, |
– določa nadomestilo za
člane občinskega sveta, nadzornega odbora in drugih odborov ter komisij, |
– ustanavlja
gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe, |
– imenuje in razrešuje
člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin, |
– daje mnenje k
imenovanju načelnikov upravne enote, |
– na predlog župana
imenuje in razrešuje podžupana, |
– imenuje in razrešuje
predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote, |
– odloča o drugih
zadevah, ki jih določa zakon. |
19. člen |
Funkcija člana
občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, s
članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi
funkcijami, za katere tako določa zakon. |
Funkcija člana
občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote
in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z
delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo
pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad
primernostjo in strokovnostjo dela organov občine. |
Svet lahko veljavno
sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta. |
Občinski svet sprejema
odločitve na svoji seji z večino glasov navzočih članov, razen |
– statuta, ki se
sprejme z dvetretjinsko večino vseh članov, |
– poslovnika, ki se
sprejme z dvetretjinsko večino navzočih članov in |
– ko gre za odločanje o
ustanovitvi pokrajine je potrebno dvetretjinsko soglasje vseh članov. |
Glasovanje je javno.
Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut in kadar tako
zahteva najmanj četrtina članov sveta. |
21. člen |
Občinski svet ima svoj
poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in
razmerja do drugih občinskih organov. |
22. člen |
Seje občinskega sveta
sklicuje in vodi župan. Župan lahko za vodenje seje občinskega sveta
pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če nastopijo
razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje občinskega sveta, jo
vodi podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši
član občinskega sveta. |
Župan sklicuje seje
občinskega sveta v skladu z določbami statuta občine in poslovnika
občinskega sveta, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Župan
mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina
članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko
je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega
sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko
skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic
seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na
dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z
novimi točkami. |
Strokovno in
administrativno delo za potrebe občinskega sveta opravlja občinska
uprava. |
23. člen |
Dnevni red seje
občinskega sveta predlaga župan na lastno pobudo ali pa na predlog
četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo vsi tisti, ki imajo
pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O
sprejemu in dopolnitvi dnevnega reda odloči občinski svet. |
Na vsaki seji
občinskega sveta mora biti določen čas rezerviran za vprašanja, ki jih
postavljajo člani sveta predstavnikom občinskih odborov in županu, ter
odgovore nanje. |
24. člen |
Seje občinskega sveta
so javne. Svet lahko sklene, da se javnost izključi, če to terja javni
interes. |
Člani odborov imajo
pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki odborov in
komisij so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje sveta in
odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo
zadeve iz njihovega področja. |
Odbori in komisije občinskega sveta |
25. člen |
Občinski svet ima
naslednje odbore: |
1. Odbor za družbene
dejavnosti |
2. Odbor za finance in
občinsko premoženje |
3. Odbor za okolje in
prostor ter komunalo |
4. Odbor za kmetijstvo
in pospeševanje razvoja podeželja |
5. Odbor za
gospodarstvo in turizem. |
Občinski svet ima: |
– Komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega
sveta |
– Komisijo za pripravo
statuta |
– Komisijo za vloge in
pritožbe. |
26. člen |
Odbori in komisija
opravljajo naslednje naloge: |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja: |
– predlaga svetu
potrditev mandatov sveta in župana, |
– predlaga svetu
kandidate za organe sveta in druge organe, ki jih voli in imenuje svet, |
– občinskemu svetu in
županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v
občini, |
– obravnava višino
nagrad in povračil za neprofesionalno opravljanje funkcij, |
– pripravlja ostale
predloge, ki se nanašajo na volitve, imenovanja in razrešitve, razen če
statut občine in poslovnik občinskega sveta ne določata drugače, |
– pripravlja predloge
za imenovanja, ki se nanašajo na izvajanje ustanoviteljskih pravic
občine v javnih zavodih in gospodarskih službah lokalnega pomena, |
– v skladu z zakonom
predlaga nadomestila in povračila za uspešnost občinskih funkcionarjev,
predsednikov in članov delovnih teles in delavcev, ki opravljajo
strokovna, administrativna in tajniška opravila za delovna telesa
občinskega sveta, |
– opravlja druge
naloge, določene s statutom, poslovnikom občinskega sveta in poslovnikom
komisije. |
Odbor za družbene
dejavnosti: |
– obravnava vprašanja v
zvezi z izobraževanjem, kulturo, socialo, zdravstvom, športom in
rekreacijo, |
– daje mnenje
občinskemu svetu v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov, ki
opravljajo družbene javne službe lokalnega pomena, |
– skrbi za varovanje
naravne in kulturne dediščine, |
– opravlja druge zadeve
s področja družbenih služb in sociale, |
– predlaga obseg
proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja. |
Odbor za finance in
občinsko premoženje: |
– obravnava in predlaga
občinskemu svetu občinski proračun in njegove izvršitve, |
– daje mnenje
občinskemu svetu glede nakupa, prodaje in najema občinskega premoženja,
o katerem odloča občinski svet, |
– predlaga občinskemu
svetu ukrepe za zagotovitev neprofitnih in socialnih stanovanj, |
– daje mnenja
občinskemu svetu o aktih in predpisih s področja financiranja,
stanovanjske problematike in premoženja, |
– daje pobude
nadzornemu odboru za pregled občinskega proračuna ali njegovega dela, |
– daje mnenje glede
drugih zadev, ki se nanašajo na občinski proračun in občinsko
premoženje. |
Odbor za okolje in
prostor ter komunalo: |
– sodeluje pri
prostorskem planiranju in predlaga občinskemu svetu spremembe, |
– predlaga občinskemu
svetu ukrepe za zaščito in izboljšanje ekoloških pogojev v občini, |
– daje mnenje
občinskemu svetu v zvezi z akti s področja svojega delovanja, |
– predlaga občinskemu
svetu ukrepe za hitrejši in skladnejši razvoj komunalnega gospodarstva v
občini, |
– obravnava vprašanja
glede upravljanja in delovanja lokalnih javnih služb, |
– predlaga občinskemu
svetu prioritetni vrstni red investicij s področja svojega delovanja, |
– predlaga velikost
funkcionalnega zemljišča k objektom, |
– obravnava druga
vprašanja s področja urbanizma, varstva okolja, urejanja prostora in
izgradnje komunalne infrastrukture, |
– predlaga obseg
proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja. |
Odbor za kmetijstvo in
pospeševanje razvoja podeželja: |
– predlaga ukrepe in
daje mnenja občinskemu svetu v zvezi s problematiko pospeševanja in
hitrejšega razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v
občini, |
– daje predloge
občinskemu svetu za subvencioniranje razvoja kmetijstva in dopolnilnih
dejavnosti na kmetijah v občini, |
– daje mnenje
občinskemu svetu o aktih s tega področja, |
– predlaga ukrepe na
više in strmo ležečih območjih za ohranjanje poseljenosti, odpravo
zaraščenosti in razvoj razpršenih kmetij, |
– obravnava druga
vprašanja razvoja podeželja, |
– predlaga obseg
proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja. |
Odbor za malo
gospodarstvo in turizem: |
– predlaga občinskemu
svetu ukrepe za hitrejši razvoj malega gospodarstva in turizma, |
– daje mnenje
občinskemu svetu o aktih s tega področja, |
– daje mnenja glede
vprašanj s področja gospodarstva in turizma, |
– sodeluje s subjekti
malega gospodarstva in turizma in jih povezuje z drugimi institucijami,
ki skrbijo za razvoj gospodarstva in turizma, |
– obravnava druga
vprašanja s področja malega gospodarstva in turizma. |
– predlaga obseg
proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja. |
27. člen |
Občinski odbori in
komisije imajo praviloma pet članov. |
Občinski svet imenuje
člane odborov in komisij izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih
občanov, vendar največ polovico članov. Delovno telo občinskega sveta
vodi član občinskega sveta, članstvo v komisiji ali odboru ni združljivo
s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
Člani odbora ali
komisije so imenovani, če je za kandidatno listo glasovala večina vseh
članov sveta. |
Predsednike odborov in
komisij imenuje praviloma občinski svet, sicer jih volijo člani odborov
in komisij izmed sebe. |
28. člen |
Odbori in komisije
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom
občine in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz svoje
pristojnosti in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. |
29. člen |
Občinski svet lahko
ustanovi tudi druge komisije in odbore kot svoja delovna telesa, ki v
okviru svojega delovnega področja: |
– predlagajo svetu
sprejem odločitev iz njegove pristojnosti, |
– nadzorujejo delovanje
občinskih javnih služb, |
– obravnavajo
pravilnike in druge akte, |
– poročajo o svojem
delu občinskemu svetu, |
– obravnavajo predlog
proračuna. |
30. člen |
Na predlog najmanj
četrtine svojih članov lahko občinski svet začne postopek za nezaupnico
odboru ali komisiji. Nezaupnica je izglasovana, če je zanjo glasovala
večina vseh članov občinskega sveta. |
3. Nadzorni odbor |
31. člen |
Nadzorni odbor je
najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje
pristojnosti nadzorni odbor: |
– opravlja nadzor nad
razpolaganjem s premoženjem občine; |
– nadzoruje namenskost
in smotrnost porabe proračunskih sredstev; |
– nadzoruje finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
32. člen |
Nadzorni odbor šteje 5
članov. |
Člane nadzornega odbora
imenuje občinski svet na podlagi liste kandidatov z večino glasov
navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov članov
občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, političnih strank,
krajevnih skupnosti, zainteresiranih organizacij v občini in občanov. |
Člani nadzornega odbora
ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov
ožjih delov občine, tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani
poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. |
33. člen |
Prvo sejo nadzornega
odbora skliče predsednik občinskega sveta. Predsednika nadzornega odbora
izvolijo člani nadzornega odbora. Razreši pa ga občinski svet na predlog
nadzornega odbora. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve
oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov sveta. |
Predsednik nadzornega
odbora predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugotovitve, mnenja,
priporočila in predloge pred organi občine in pred organi nadzorovanih
pravnih oseb, podpisuje pisne sklepe nadzornega odbora, organizira delo
in pripravlja ter vodi seje. |
34. člen |
Pristojnosti nadzornega
odbora zahtevajo strokovnost njegovih članov, zato morajo biti v odbor
imenovani ljudje, ki praviloma izpolnjujejo temeljni pogoj strokovnosti
in izkušenj s področja zakonodaje, ki ureja finančno računovodsko
področje. |
Nadzorni odbor dela ob
strokovni pomoči občinske uprave, za posebne primere pa se lahko na
predlog odbora najame izvedence ustrezne stroke. |
35. člen |
Član nadzornega odbora
lahko predlaga svojo razrešitev sam ali jo predlaga odbor ali pa
občinski svet. |
Glavni razlogi za
razrešitev so predvsem: |
začetek opravljanja
nezdružljivih funkcij ali dejavnosti, odstop, neaktivnost oziroma
nezmožnost izvrševanja nalog, nespoštovanje predpisov, občinskega
statuta in poslovnika nadzornega odbora, če izgubi volilno pravico, če
je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od 6 mesecev. |
36. člen |
Nadzorni odbor kot
najvišji organ nadzora javne porabe v občini: |
– pregleduje in
proučuje pravne predpise in akte, s katerimi se določajo nameni
proračunske porabe, |
– pregleduje listinsko
dokumentacijo, kot so pogodbe, naročila, odredbe, nalogi, računi,
zapisniki ter knjigovodske listine in poslovne knjige, |
– ugotavlja skladnost
ravnanja s pravnimi predpisi ter gospodarnost in namenskost trošenja
sredstev in njihov učinek glede na opredeljeni cilj, |
– obravnava pripombe
strank v postopku, |
– sprejema poročila,
mnenje in priporočila oziroma predloge ukrepov nadzorovanim osebam, |
– obvešča pristojne
organe občine in predlaga ukrepe iz njihove pristojnosti, |
– oblikuje zahteve za
izvedbo revizije s strani Računskega sodišča RS, |
– prijavlja sum
storitve prekrška oziroma sum storitve kaznivega dejanja pristojnemu
organu. |
Nadzorni odbor na
začetku proračunskega leta sprejme letni program nadzora, s katerim
seznani občinski svet in župana. |
37. člen |
Nadzorni odbor sprejema
odločitve na sejah z večino glasov navzočih članov nadzornega odbora. |
Seje nadzornega odbora
sklicuje predsednik nadzornega odbora na lastno pobudo, pobudo člana
nadzornega odbora, občinskega sveta ali župana. Seje nadzornega odbora
so javne, razen kadar je nadzorni odbor dolžan varovati osebne podatke
ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z
zakonom, drugimi predpisi ali z akti občinskega sveta in organizacij
porabnikov proračunskih sredstev in ko je to potrebno za spoštovanje
dostojanstva, dobrega imena in integritete posameznikov. |
38. člen |
Če nadzorni odbor v
okviru svoje pristojnosti ugotovi pri poslovanju občine hujšo kršitev
predpisov ali nepravilnosti, ki so opredeljene v poslovniku, mora o teh
kršitvah v roku petnajstih dni obvestiti pristojno ministrstvo in
Računsko sodišče Republike Slovenije. |
Nadzorni odbor o svojih
ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdaja poročilo s priporočili in predlogi
ter občinskemu svetu najmanj dvakrat letno poroča o svojem delu in
ugotovitvah. S sklepom lahko nadzorni odbor zahteva od predsednika
občinskega sveta, župana in porabnikov proračuna, da članu nadzornega
odbora ali imenovanemu izvedencu omogočijo pregled dokumentacije, ki je
potrebna za delo nadzornega odbora. |
Vsak član nadzornega
odbora ima pravico od občine zahtevati in dobiti podatke, ki so mu
potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov
predlog ne zahtev, nadzorni odbor. |
39. člen |
Občinski svet, župan in
drugi porabniki občinskih proračunskih sredstev so dolžni: |
– omogočiti vpogled v
vso potrebno dokumentacijo, ki jo na podlagi sklepa nadzornega odbora
zahteva pooblaščeni član nadzornega odbora ali imenovani izvedenec, |
– sodelovati v postopku
nadzora, |
– obravnavati poročilo
nadzornega odbora, |
– upoštevati
priporočila in predloge nadzornega odbora za odpravo ugotovljenih
nepravilnosti. Nadzorni odbor mora porabnikom občinskih proračunskih
sredstev pred izdelavo in sprejemom dokončnega poročila zagotoviti
možnosti, da izrazijo svoje mnenje in ugovarjajo njegovim ugotovitvam.
Občinski organi so dolžni spoštovati mnenja, priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
40. člen |
Javnost dela nadzornega
odbora se zagotavlja tako, da nadzorni odbor obvešča javnost o svojih
ugotovitvah, pri čemer mora varovati osebne podatke ter državne uradne
in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim
predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in
integriteto posameznikov. |
Nadzorni odbor sme
obvestiti javnost o svojih ugotovitvah šele takrat, ko je njegovo
poročilo dokončno. |
41. člen |
Nadzorni odbor sprejme
poslovnik o delu nadzornega odbora, v katerem v skladu z zakonom in tem
statutom podrobneje določi: organizacijo dela, naloge, postopke in način
dela nadzornega odbora, pravice in dolžnosti predsednika in
podpredsednika ter članov pri izvajanju nadzora, delo izvedencev,
postopek nadzora, pripravo, sklicevanje in vodenje sej, pisanje
zapisnikov ter vodenje evidenc in dokumentacije. |
4. Župan |
42. člen |
Občina ima župana, ki
ga volijo državljani s stalnim prebivališčem v občini na neposrednih
tajnih volitvah. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno ali nepoklicno. Župan predstavlja in zastopa občino. |
Župan predstavlja
občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa
pravice glasovanja. |
Župan predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za
izvajanje odločitev občinskega sveta. |
Župan zadrži izvajanje
odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju
s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu
svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora
navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve
občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko
župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
Če se odločitev
občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
43. člen |
Občina ima enega
podžupana. Podžupana na županov predlog imenuje in razrešuje občinski
svet izmed svojih članov. |
Z aktom o imenovanju
podžupana določi občinski svet na županov predlog podžupana, ki bo v
primeru predčasnega prenehanja županovega mandata opravljal funkcijo
župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in
razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana. |
Podžupan se lahko
odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno, če tako predlaga župan. O
poklicnem opravljanju podžupanove funkcije odloči občinski svet. |
Podžupan pomaga županu
pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz županove
pristojnosti, za katere ga župan pooblasti. |
Podžupan nadomešča
župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja
opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge,
za katere ga župan pooblasti. |
Kadar nastopijo
razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije,
nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne
določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja
opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz županove pristojnosti. |
44. člen |
V primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, občinski svet pa se ne more pravočasno sestati, lahko župan
sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu
svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
45. člen |
Župan opravlja
naslednje naloge: |
– predstavlja občinski
svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, |
– predlaga občinskemu
svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna ter odloke
in druga gradiva za obravnave na občinskem svetu, |
– odgovarja za
izvrševanje proračuna, |
– odloča o najetju
kratkoročnih posojil med letom, |
– sprejme načrt zaščite
in reševanja, |
– imenuje poveljnika in
štabe civilne zaščite občine in poverjenike za civilno zaščito, |
– sklicuje predsednike
svetov krajevnih skupnosti, |
– poroča občinskemu
svetu o rezultatih pri predstavljanju in zastopanju občine, |
– skrbi za objavo
statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
– skrbi za izvajanje
odločitev občinskega sveta, |
– sprejema sklep o
javni razgrnitvi prostorsko izvedbenih aktov, |
– ima splošno
pooblastilo za odločanje o pridobitvi in odtujitvi premičnega
premoženja, |
– odloča o pridobitvi
nepremičnin, katerih skupna vrednost ne sme presegati vrednosti 1%
proračuna za tekoče leto, |
– določa sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi, |
– vodi, nadzoruje in
usmerja delo občinske uprave, |
– sprejema začasne
nujne ukrepe v izjemnih razmerah, |
– razpisuje volitve v
organe krajevnih skupnosti, |
– opravlja druge
zadeve, ki jih določajo zakoni in ta statut. |
5. Komisija za
ugotavljanje nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno
dejavnostjo |
46. člen |
Komisija ima štiri
člane in predsednika. Imenuje in razrešuje jih občinski svet. Komisija o
zadevah iz svoje pristojnosti odloča na seji, sklepe pa sprejema z
večino glasov vseh članov. Način svojega dela komisija podrobneje uredi
s poslovnikom v skladu z zakonom. |
Naloge komisije |
Če komisija ugotovi, da
poklicni funkcionar v nasprotju z zakonom ni prenehal opravljati
pridobitne dejavnosti, ki je nezdružljiva z opravljanjem funkcije, s
sklepom naloži funkcionarju, da najpozneje v treh mesecih preneha
opravljati pridobitno dejavnost. |
O svojem sklepu obvesti
komisija tudi organ, katerega član je funkcionar oziroma drug organ,
pristojen za izvolitev ali imenovanje funkcionarja. |
Če komisija ugotovi, da
nepoklicni funkcionar opravlja pridobitno dejavnost v zasebne namene
tako, da je s tem ovirano objektivno in neodvisno opravljanje funkcije,
s sklepom odloči, da mora funkcionar v roku treh mesecev prenehati
opravljati tako pridobitno dejavnost. |
Če komisija ugotovi, da
ji funkcionar ni sporočil podatkov o svojem premoženju in dohodkih, ki
jih je dolžan sporočiti, ga pozove, da ji v roku, ki ga sama določi,
predloži predpisane podatke. |
Če funkcionar kljub
opozorilu komisije ne predloži zahtevanih podatkov, komisija obvesti
organ, katerega član je funkcionar, oziroma organ, pristojen za
izvolitev ali imenovanje funkcionarjev. |
Če komisija oceni, da
je funkcionar opravljal pridobitno dejavnost v nasprotju z zakonom
sprejemal darila ali si pridobival ugodnosti, ki so vplivale na
izvrševanje funkcije, obvesti o tem organ, katerega član je funkcionar,
oziroma organ, pristojen za izvolitev in imenovanje funkcionarja. |
Smiselno se uporabljajo
tudi vsa ostala določila zakona o nezdružljivosti opravljanja javne
funkcije s pridobitno dejavnostjo. |
IV. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV |
47. člen |
Neposredne oblike
odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum,
svetovalni referendum in ljudska iniciativa. |
48. člen |
Zbor občanov se lahko
skliče za vso občino ali za eno ali več krajevnih skupnosti ali za
posamezno vaško skupnost. |
Zbor občanov skliče
župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo
najmanj petih odstotkov volilcev v občini, zbor občanov v krajevni
skupnosti pa tudi na pobudo najmanj petih odstotkov volilcev v tej
skupnosti ali na pobudo njenega sveta. |
49. člen |
Zbor občanov v občini: |
– razpravlja o
povezovanju z drugimi občinami v širše lokalne skupnosti, |
– razpravlja o lokalni
problematiki, |
– razpravlja o delu
občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov, |
– razpravlja o
spremembah območja občine, |
– daje mnenje o zadevah
iz prejšnjih alinei. |
50. člen |
Način vložitve zahteve |
Pobudniki za sklic
zborov občanov morajo vložiti pisno zahtevo pri županu najmanj 15 dni
pred predvidenim sklicem. Zahteva mora vsebovati podatke o predstavniku,
območje, za katerega se naj skliče zbor, predvideni datum, uro in kraj
ter zadevo, za katero se sklicuje zbor. |
Kadar so pobudniki
volilci v občini, mora poleg v prvem odstavku navedenih podatkov, biti
priložen poimenski seznam s podpisi volilcev, ki vlagajo zahtevo.
Poimenski seznam mora vsebovati ime in priimek, datum rojstva in naslov
stalnega prebivališča. Postopek odločanja o sklicu zbora, če sklic
zahtevajo volilci, vodi župan. |
Način sklica |
Zbor občanov je
potrebno sklicati najmanj 5 dni pred predvidenim sklicem in sicer tako,
da se sklic, ki mora vsebovati datum, uro in kraj zbora občanov, zadevo
in območje, za katerega se sklicuje, objavi na oglasni deski oziroma
občane obvesti na drug krajevno običajen način. |
Glasovanje |
Zbor občanov lahko
razpravlja o zgoraj navedenih zadevah, če je prisotnih na zboru najmanj
10% volilcev z območja, za katerega je bil sklican zbor občanov. |
Sklepi na zboru občanov
so sprejeti, če zanje glasuje večina prisotnih volilcev. Glasuje se
lahko z dvigom rok, lahko pa se opravi tajno glasovanje. Način
glasovanja se določi na zboru. |
Občinski svet obravnava
sklepe zborov, vendar ga sklepi zborov ne zavezujejo pri odločanju. |
51. člen |
Občani lahko odločajo
na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen
o proračunu in zaključnem računu občine, ter o splošnih aktih, s
katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge
dajatve. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani
potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne
določbe. |
Občinski svet lahko
razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5%
volivcev v občini in če tako določa zakon. |
Predlog za razpis
referenduma je treba vložiti oziroma občinski svet pisno seznaniti s
pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma v petnajstih
dneh po sprejemu splošnega akta. |
Če je vložen predlog za
razpis referenduma ali je dana pobuda volivcev za vložitev zahteve za
razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o
predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
Če je sprejeti splošni
akt ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan
objaviti skupaj z objavo izida referenduma. Če je sprejeti splošni akt
zavrnjen ali če so zavrnjene njegove posamezne določbe, se splošni akt
ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca
njegovega mandata. |
52. člen |
Občani lahko odločajo
na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako
določa zakon. |
Referendum iz
prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami zakona o lokalni
samoupravi in zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, če z
zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. |
53. člen |
Da ugotovi voljo
občanov, lahko občinski svet pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz
svoje pristojnosti razpiše tudi svetovalni referendum. Svetovalni
referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. Odločitev volivcev
na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
54. člen |
Pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična
stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora vsebovati
zahtevo za razpis referenduma, ki mora vsebovati jasno izraženo
vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. Pobuda mora
biti podprta s podpisi najmanj 3% volivcev območja, za katero se vlaga.
Seznam mora vsebovati osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum
rojstva in naslov stalnega prebivališča. |
Pobudnik o pobudi
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. Če župan meni, da pobuda z
zahtevo ni oblikovana v skladu s prejšnjim odstavkom ali je v nasprotju
z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude
obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v
osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila
vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. |
Pobudnik lahko v osmih
dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka zahteva, naj odločitev
župana preizkusi upravno sodišče. Če upravno sodišče ugotovi, da je
odločitev neutemeljena, jo razveljavi. Sodišče odloči v tridesetih dneh. |
Volivci dajejo podporo
zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem na seznamu ali z osebnim
podpisovanjem. O načinu dajanja podpore odloči župan z aktom, s katerim
določi obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem in
rok za zbiranje podpisov. Obrazca morata vsebovati jasno izraženo
zahtevo za razpis referenduma. Osebno podpisovanje se izvaja pred
državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
Državni organ, pristojen za vodenje evidence volilne pravice overi tudi
podpise volivcev na seznamu. |
Šteje se, da je zahteva
za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s
svojim podpisom zadostno število volivcev. |
55. člen |
Občinski svet razpiše
referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu oziroma od
vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma. Z aktom o razpisu
referenduma določi občinski svet vsebino vprašanja, o katerem se bo
odločalo na referendumu ter določi dan, ki se šteje za dan razpisa,
referendumsko območje in dan glasovanja. Akt o razpisu referenduma se
objavi na način, ki je določen s statutom občine za objavo splošnih
aktov občine. |
56. člen |
Pravico glasovati na
referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega
sveta, če zakon ne določa drugače. Postopek za izvedbo referenduma
vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti
pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. Postopek za
izvedbo referenduma se izvede v skladu z zakonom. |
Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
Odločitev o uvedbi
samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v
občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel. |
57. člen |
Poročilo o izidu
glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu
svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo
splošnih aktov občine. |
58. člen |
Najmanj pet odstotkov
volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta
ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih
občinskih organov. |
Glede pobude volivcem
za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se
primerno uporabljajo določbe 54. člena tega zakona. |
Organ, na katerega je
naslovljena zadeva iz prvega odstavka, je dolžan najkasneje v treh
mesecih odločiti o zahtevi. |
59. člen |
Postopek za izvedbo
referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. |
V. OBČINSKA UPRAVA |
Organizacija občinske uprave |
60. člen |
Občinsko upravo
sestavljajo eden ali več organov občinske uprave, ki jih ustanovi
občinski svet na predlog župana s splošnim aktom, v katerem določi
njihovo organizacijo in delovno področje. |
61. člen |
Občinska uprava
opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov,
s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. |
62. člen |
Predstojnik občinske
uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi tajnik občine,
ki ga imenuje in razrešuje župan. |
63. člen |
Sistemizacijo delovnih
mest v občinski upravi določi župan. |
O imenovanju oziroma
sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan
oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občine. |
Kadar je v občini
ustanovljenih več organov občinske uprave, pooblasti tajnik za posamezne
naloge v zvezi njihovim vodenjem predstojnike teh organov, katere
imenuje in razrešuje župan. O sporih glede pristojnosti med organi
občinske uprave odloča župan. |
O izločitvi tajnika
občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari
tudi odloči. |
64. člen |
Občina ne more
opravljati za drugo občino nalog, ki so po zakonu ali drugem predpisu
naloge občinske uprave. |
Za posamezna področja
dela občinske uprave se lahko z drugimi občinami ustanovi enega ali več
organov. |
Organ skupne občinske
uprave se ustanovi s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga sprejmejo
občinski sveti občin ustanoviteljic. Vodi ga predstojnik, ki ga
imenujejo in razrešujejo župani občin ustanoviteljic. Predstojnik organa
skupne občinske uprave določi sistemizacijo delovnih mest v organu in
odloča o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v tem organu. |
65. člen |
Organ skupne občinske
uprave mora pri izvrševanju upravnih nalog ravnati po usmeritvah tiste
občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada. |
Glede vodenja skupnega
organa občinske uprave, načina delovanja in financiranja se uporabljajo
določbe zakona in akta o ustanovitvi. |
66. člen |
Upravne naloge občinske
uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovni tehnični
delavci. |
Višje upravne delavce
imenuje župan. |
Administrativna dela v
organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno
izobrazbo. |
67. člen |
Tajnik, višji upravni,
upravni in strokovno tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo
določi župan v skladu z zakonom ter načrtom delovnih mest in pravilnikom
o nagrajevanju. |
68. člen |
Občinska uprava
pripravlja in izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih
izdajata občinski svet in župan. |
Uprava izvršuje tudi
zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z
zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti. |
69. člen |
Posamične akte iz
izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce
uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh,
za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih stvareh. Osebe iz prejšnjega
odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne
pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače
določeno. |
70. člen |
Tajnik skrbi in je
odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in
drugih predpisov o upravnem postopku. |
Župan mora zagotoviti
vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za
notranje zadeve. |
71. člen |
Organi občine odločajo
o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter njihovih
pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku. |
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem
postopku, odloča na drugi stopnji župan. |
O pritožbah zoper
posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti,
odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
O zakonitosti dokončnih
posamičnih aktov občine odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. |
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
72. člen |
Občina je dolžna
zagotavljati obvezne gospodarske javne službe, ki jih določa zakon in
tiste, ki jih občina sama določi z odlokom. |
Opravljanje lokalnih
javnih služb zagotavlja občina: |
– neposredno v okviru
občinske uprave, |
– z ustanavljanjem
javnih zavodov in javnih podjetij, |
– z dajanjem koncesij
in |
– z vlaganjem lastnega
kapitala v dejavnosti oseb zasebnega prava. |
73. člen |
Občina organizira
naslednje obvezne javne službe: |
– oskrba s pitno vodo, |
– odvajanje in čiščenje
odpadnih in padavinskih voda, |
– ravnanje s
komunalnimi odpadki, |
– odlaganje ostankov
komunalnih odpadkov, |
– javna snaga in
čiščenje javnih površin, |
– urejanje javnih poti,
površin za pešce in zelenih površin, |
– pregledovanje,
nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov
zaradi varstva zraka, |
– gasilsko službo in |
– gospodari s stavbnimi
zemljišči. |
74. člen |
Občina zagotavlja tudi
izbirne javne službe, ki jih določi z odlokom: |
– oskrba naselij s
plinom, |
– oskrba naselij s
toplotno energijo, |
– urejanje javnih
parkirišč, |
– javna razsvetljava v
naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin, |
– javni medkrajevni
promet, ki obsega javni prevoz v naseljih z javnimi prevoznimi sredstvi, |
– urejanje pokopališč
ter pokopališka in pogrebna dejavnost, ki obsega pogrebne storitve tudi
v zvezi z upepeljevanjem in oddajanjem grobnih prostorov v najem, |
– urejanje lokalnih
cest, |
– upravljanje tržnic in
živilskih sejmov, |
– krasitev trgov in
naselij, |
– gospodarjenje z
javnimi objekti, |
– komunalno
informacijski sistem |
– plakatiranje in
obveščanje, |
– požarno preventivna
služba, |
– urejanje prometne in
neprometne signalizacije, |
– deratizacija in
dezinfekcija, |
– emisijski monitoring, |
– kopališka dejavnost, |
– avtobusni promet, |
– odvoz nepravilno
parkiranih vozil, |
– taksi služba. |
75. člen |
Dvoje ali več občin
lahko zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih
služb skupaj ustanovi javni zavod, javno podjetje in skupni organ
občinskega pravobranilstva. |
76. člen |
Način in pogoje
opravljanja lokalnih javnih služb določi občinski svet z odlokom o
gospodarskih javnih službah. |
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
77. člen |
Premoženje občine
sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
Občina mora s
premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
Občinski svet odloča o
pridobitvi nepremičnin nad višino, ki je po tem statutu v pristojnosti
župana in o odtujitvi nepremičnin. |
78. člen |
Gospodarjenje s svojim
premoženjem organizira občina preko svojih organov, javnih zavodov in
gospodarskih javnih služb, ki jih ustanovi v skladu z zakonom in tem
statutom. |
Gospodarske javne
službe upravljajo z njenim premoženjem, v njenem imenu in za njen račun. |
Občina z odloki
natančneje uredi naloge, načine ter pogoje, pod katerimi gospodarske
javne službe in javni zavodi upravljajo z občinskim premoženjem. |
Občinski svet na
predlog župana imenuje in razrešuje svoje predstavnike – člane, upravnih
organov gospodarskih javnih služb in javnih zavodov ter potrjuje njihove
letne programe in finančne načrte. |
79. člen |
Občina pridobiva
sredstva iz lastnih virov, sredstev države in iz zadolžitve. |
Lastni viri občine so: |
– davki in druge
dajatve, |
– dohodki od njenega
premoženja. |
Občini so zagotovljena
sredstva v obsegu, s katerim lahko omogoči izvajanje ustavnih in
zakonskih nalog, kar pomeni primeren obseg sredstev za financiranje
lokalnih zadev javnega pomena. Kolikor občina z lastnimi prihodki ne
more zagotoviti primerne porabe, se ji zagotovijo sredstva za finačno
izravnavo iz državnega proračuna. |
80. člen |
Prihodki in odhodki za
posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun
financiranja. |
V bilanci prihodkov in
odhodkov se izkazujejo vsi načrtovani prihodki in odhodki. Vključeni so
tudi vsi prihodki in odhodki iz naslova upravljanja in razpolaganja z
občinskim premoženjem. V računu financiranja se izkaže odplačevanje
dolgov in zadolževanje občine. Proračunoziroma rebalans proračuna mora
stopiti v veljavo do 31. 12. tekočega leta. |
81. člen |
Sredstva proračuna se
smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. Za izdatke,
ki v tekočem letu niso predvideni v proračunu občine, je potrebno
pridobiti predhodno soglasje občinskega sveta. |
V imenu občine se smejo
prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena
za posamezne namene. |
Sredstva proračuna se
lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani
pogoji za uporabo sredstev. |
Za financiranje
namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih
dovolj sredstev se med odhodki proračuna predvidi tudi tekoča
proračunska rezerva. O uporabi teh sredstev odloča župan. |
82. člen |
Za izvrševanje
proračuna je odgovoren župan občine. |
Če se zaradi
neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje le-tega ne
more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo
sredstva rezerve občine ali najame posojilo, ki ne sme presegati 5%
sprejetega proračuna, in mora biti odplačano do konca proračunskega
leta. O najetju tega posojila odloča župan. |
83. člen |
Občina oblikuje svoje
rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance
prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar
najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet
na predlog župana. |
Izločanje v rezervo se
izvrši praviloma vsak mesec, najkasneje pa do 31. 12. tekočega
proračunskega leta. |
Izločanje prihodkov v
rezervo preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih
prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje proračunsko leto. |
84. člen |
Rezerve se uporabljajo: |
1. za odhodke, nastale
kot posledica elementarnih nesreč, |
2. za zagotovitev
sredstev proračuna, kadar prihodki med letom pritekajo neenakomerno, |
3. za kritje
proračunskega primanjkljaja. |
Sredstva za namene iz
1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti
vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezervo do konca
proračunskega leta. |
O uporabi sredstev
rezerv pod 1. in 3. točko odloča občinski svet, pod 2. točko pa župan. |
85. člen |
Občinski svet sprejme
hkrati z odlokom o zaključnem računu proračuna premoženjsko bilanco
občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni
račun. |
Zaključni račun se
predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta za
preteklo leto. Občinski svet pa ga sprejme do konca maja tekočega leta
za preteklo leto. |
86. člen |
Občina se sme
zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil. |
Občina izda vrednostne
papirje v skladu z zakonom. |
Občina se ne sme
zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona. |
87. člen |
Občina se lahko
dolgoročno zadolži za investicije, ki jih potrdi občinski svet. Pogodbo
o zadolževanju sklepa župan na podlagi sprejetega proračuna. |
Občina se lahko zadolži
le v obsegu, ki ne presega 10% realiziranih prihodkov v letu pred letom
zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu
odplačila ne sme preseči 5% realiziranih prihodkov, razen v posebnih
primerih, ki so določeni z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o
financiranju občin (Uradni list RS, št. 56/98). |
88. člen |
Javna podjetja in javni
zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s
soglasjem ustanovitelja. |
O soglasju odloča
občinski svet. |
Občina sme dajati
poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov,
katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% realiziranih prihodkov v
letu, v katerem se daje poroštvo. Izdana poroštva se štejejo v obseg
možnega zadolževanja občine. |
89. člen |
Finančno poslovanje
izvaja finančno-računovodska služba, ki lahko določen del nalog prenese
na zunanje institucije. V tem primeru mora skleniti sporazum, ki vsebuje
razmejitve odgovornosti in obveznosti za izvajanje posameznih nalog. |
Delo finančno
računovodske službe nadzoruje župan ali tajnik in nadzorni odbor. |
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
1. Splošni akti občine |
90. člen |
Splošni akti občine so
statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in
navodila. Splošni akti občine so lahko tudi sklepi kot materialni akti
ali akti poslovanja občine. Posebni vrsti splošnih aktov sta proračun in
zaključni račun. |
91. člen |
Statut je temeljni
splošni akt občine, ki vsebuje predvsem temeljna načela za organizacijo
in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov razen
glede organov občinske uprave, način sodelovanja občanov pri sprejemanju
odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini. |
92. člen |
S poslovnikom uredi
občinski svet organizacijo in način svojega dela ter način uresničevanja
pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
93. člen |
Z odlokom ureja občina
na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe. Odloki so predvsem predpisi materialnopravne narave. |
94. člen |
Z odredbo občina uredi
določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v
takih razmerah. |
95. člen |
S pravilnikom se
podrobneje uredi izvrševanje statutarnih določb ali določb odloka. S
pravilnikom se določi tudi sistemizacija delovnih mest ter pogoji in
postopek napredovanja zaposlenih na delovnih mestih v občinski upravi. |
96. člen |
Z navodilom se lahko
podrobneje predpiše način dela organov in občinske uprave pri
izvrševanju predpisov občine. |
97. člen |
S sklepom se lahko
ustanovijo odbori in komisije, določajo njihove naloge oziroma delovno
področje, število članov in podobno. |
Za razlago posameznih
določb statuta ali odloka je pristojen občinski svet. |
2. Postopek za sprejem odloka |
98. člen |
Postopek za sprejem
odloka in drugih splošnih aktov določa poslovnik občinskega sveta. |
Odloki in drugi splošni
akti morajo biti uradno objavljeni v Uradnem listu RS in pričnejo
veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
Razpisi za proračunska
sredstva, do katerih so upravičene pravne in fizične osebe Občine Vojnik
se objavijo v uradnem glasilu Občine Vojnik. |
3. Posamični akti občine |
99. člen |
Posamični akti občine
so odločbe in sklepi. |
S posamičnimi akti –
sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
100. člen |
Organi občine odločajo
o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih
pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku. |
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih izdajajo organi občinske uprave v upravnem
postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni z zakonom drugače
določeno. |
O pritožbah zoper
odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere
krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
O pritožbah zoper
posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti
odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
O zakonitosti dokončnih
posamičnih aktov občine odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. |
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
101. člen |
Občinski svet ali župan
lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma,
če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine,
posega v njene pravice. |
102. člen |
Občinski svet ali župan
lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni
zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in
zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali
druga občina posega v njeno pristojnost. |
103. člen |
Župan oziroma občinski
odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu
spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi
izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe
javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo
pravico na škodo javnih koristi občine. |
104. člen |
Župan lahko vstopi v
upravni ali sodni postopek kot stranka ali stranski intervenient, če bi
v teh postopkih lahko bile oziroma, če so z izdanimi akti že prizadete
pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
105. člen |
Občinski odbori so
dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki zadevajo koristi občine in pokrajine.
Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje
Državnemu zboru. |
X. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE |
106. člen |
Zaradi urejanja in
opravljanja lokalnih zadev širšega pomena se občina lahko povezuje v
pokrajino, ki je oseba javnega prava. |
Odločitev o vključitvi
občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh
članov sveta. O nameri vključitve občine v pokrajino se lahko izvede
svetovalni referendum. |
S statutarnim sklepom o
vključitvi občine v pokrajino se določijo lokalne zadeve širšega pomena,
ki jih pokrajina opravlja v svoji pristojnosti, organe pokrajine in
način njenega financiranja. |
Občina lahko sodeluje z
lokalnimi skupnostmi v tujini. |
107. člen |
Podrobnejše
pristojnosti in organizacija pokrajine se bodo opredelile na podlagi
veljavne zakonodaje s statutom pokrajine. |
108. člen |
Občinski svet lahko z
dvetretjinsko večino glasov vseh članov sveta sklene, da se občina
poveže v druge oblike združevanja, ki so pomembne za občino. |
Na enak način odloča
občinski svet tudi o navezavi prijateljskih odnosov z mesti in občinami
v tujini. |
109. člen |
Na pokrajino prenesene
lokalne zadeve širšega pomena, za katere daje občina soglasje pokrajini
in so določene s pokrajinskim statutom, so med drugim: |
– določitev skupne
lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju, |
– gradnja medobčinskih
komunalnih objektov in naprav, |
– gradnja in
financiranje medobčinskih cest in ostale naloge v skladu z zakonom. |
110. člen |
Člane pokrajinskega
sveta predlaga in izvoli občinski svet izmed svojih članov. |
Po svojem položaju je
župan član pokrajinskega sveta. |
XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA |
111. člen |
Predlog za spremembo
ali dopolnitev statuta lahko podajo organi občine ali skupina najmanj 5%
volilcev v občini. |
112. člen |
O predlogu, da se začne
postopek za spremembo ali dopolnitev statuta, odloča občinski svet z
večino prisotnih članov. |
Če svet predlog
sprejme, se osnutek sprememb ali dopolnitev statuta občine, kot ga je
določil občinski svet, da v razpravo. |
O spremembi ali
dopolnitvi statuta občine odloči občinski svet z dvetretjinsko večino
glasov vseh članov sveta. |
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
113. člen |
Vsi predpisi bivše
Občine Celje, ki niso v nasprotju s tem statutom, in so veljali na dan
31. 12. 1994, se na območju Občine Vojnik uporabljajo do sprejema novih. |
114. člen |
Gospodarske javne
službe in javni zavodi, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je
Občina Vojnik, morajo svoje akte uskladiti z določbami tega statuta v
šestih mesecih po njegovi uveljavitvi. |
115. člen |
Prvo sejo
novoizvoljenega občinskega sveta občine skliče prejšnji župan. |
116. člen |
Z dnem uveljavitve tega
statuta prenehata veljati statut Občine Vojnik (Uradni list RS, št.
26/95) in odlok o krajevnih skupnostih (Uradni list RS, št. 48/95) na
območju Občine Vojnik. |
117. člen |
Delitev premoženja, ki
izhaja iz preoblikovanja bivše celjske občine in oblikovanja nove Občine
Dobrna, se opravi sporazumno oziroma skladno z določili zakona. |
118. člen |
Ta statut začne veljati
osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 1573/11-98/7 |
Predsednik Občinskega sveta občine Vojnik |
Vojnik, dne 17.
novembra 1998. |
Peter Vrisk, dipl. inž. l. r. |