Na podlagi 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08 in 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl. US: U-I-267/09-19, 51/10, 84/10 Odl. US: U-I-176/08-10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in 54. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 55/10) je Nadzorni odbor Občine Slovenska Bistrica na 3. redni seji dne 14. 5. 2015 sprejel

P O S L O V N I K

o delu Nadzornega odbora Občine Slovenska Bistrica

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem poslovnikom je urejena podrobnejša organizacija dela Nadzornega odbora Občine Slovenska Bistrica (v nada­ljevanju: nadzorni odbor).

2. člen

Nadzorni odbor je samostojni organ Občine Slovenska Bistrica in najvišji organ nadzora javne porabe v Občini Slo­venska Bistrica.

Nadzorni odbor je pri svojem delu neodvisen. Delo opra­vlja pošteno, strokovno in nepristransko, v skladu z določbami vsakokrat veljavnega Zakona o lokalni samoupravi, Statuta Občine Slovenska Bistrica in Pravilnika o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora.

Člani nadzornega odbora so pri svojem delu dolžni varo­vati osebne podatke, državne, uradne in poslovne skrivnosti, opredeljene z zakonom in drugimi predpisi.

Sedež nadzornega odbora je na sedežu Občine Slo­venska Bistrica, Kolodvorska ulica 10, 2310 Slovenska Bi­strica.

Nadzorni odbor ima svoj žig, ki ima v sredini grb Občine Slovenska Bistrica, krožni napis „OBČINA SLOVENSKA BI­STRICA“ in pod grbom napis „NADZORNI ODBOR“.

Pravico do uporabe žiga ima predsednik nadzornega odbora, z njegove stani pooblaščeni član nadzornega odbora ali tajnik nadzornega odbora po predhodnem soglasju predse­dnika nadzornega odbora.

Žig nadzornega odbora hrani tajnik nadzornega odbora.

II. PRISTOJNOSTI IN NALOGE NADZORNEGA ODBORA

3. člen

V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:

– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;

– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračun­skih sredstev;

– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračun­skih sredstev.

Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti po­slovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi jav­nimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.

4. člen

Nadzorni odbor kot organ občine deluje v okviru svojih pristojnosti samostojno.

III. JAVNOST DELA

5. člen

Delo nadzornega odbora je javno.

Sklepi in poročila s priporočili in predlogi so informacije javnega značaja, razen ko vsebujejo podatke, katere veljavni predpisi opredeljujejo kot državne, uradne, poslovne ali druge tajnosti.

Osnutki poročil niso informacije javnega značaja.

Nadzorni odbor lahko z večino glasov prisotnih članov od­loči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zau­pne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.

Nadzorni odbor obvešča javnost o svojem delu tako, da svo­ja poročila s priporočili in predlogi pri opravljenem nadzoru objavlja na spletni strani Občine Slovenska Bistrica ali na drug ustrezen način, dostopen javnosti, če le-te ne predstavljajo informacij za­upne narave. Javnost svojega dela zagotavlja tudi s predložitvijo sklepov in poročil s priporočili in predlogi občinskemu svetu.

Člani nadzornega odbora so pri opravljanju svojega dela dolžni spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno inte­griteto fizičnih in pravnih oseb.

IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI PREDSEDNIKA TER ČLANOV NADZORNEGA ODBORA

6. člen

Na prvi (konstitutivni) seji, ki jo skliče župan, člani nad­zornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora in namestnika predsednika nadzornega odbora.

Nadzorni odbor vodi, zastopa in predstavlja predsednik nadzornega odbora. V njegovi odsotnosti, v primeru odstopa ali v primeru neizvolitve ga nadomešča namestnik predsednika nadzornega odbora.

7. člen

Naloge predsednika nadzornega odbora so, da:

– vodi in organizira delo nadzornega odbora;

– sklicuje in vodi seje;

– predlaga dnevni red za seje nadzornega odbora;

– predlaga člane, ki bodo opravili nadzor;

– podpisuje sklepe, zapisnike, pooblastila in druge akte nadzornega odbora;

– skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora;

– pripravi predlog letnega programa dela nadzornega odbora;

– skrbi za izvajanje določil tega poslovnika;

– sodeluje z občinskim svetom, županom, delovnimi telesi sveta in občinsko upravo;

– po potrebi sodeluje na sejah občinskega sveta; obvezno pa, kadar je na dnevnem redu gradivo v zvezi s pristojnostjo nadzornega odbora.

8. člen

Člani nadzornega odbora imajo dolžnost udeleževati se sej nadzornega odbora in opravljati nadzore ter druge naloge, za katere jih pooblasti oziroma zadolži nadzorni odbor.

Če se član nadzornega odbora ne more udeležiti seje, mora o tem in o razlogih za to obvestiti tajnika nadzornega odbora najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti tajnika nadzornega odbora o razlogih svoje odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je mogoče.

Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve, z dnem poteka mandata članom občinskega sveta ali z dnem odstopa člana iz nadzornega odbora. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata občinskemu svetniku in so določeni z zakonom. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora ali komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Če se član nadzornega odbora ne udeležuje sej nadzor­nega odbora ali ni v stanju sodelovati kot pooblaščena oseba pri uvedenih nadzorih, nadzorni odbor predlaga komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da o tem odloči v skladu s svojo pristojnostjo.

9. člen

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja občinska uprava.

Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.

Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki jih potrebuje pri opravljanju svojih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.

Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v ob­činskem proračunu na podlagi izdelanega letnega programa dela.

10. člen

Članom nadzornega odbora pripada nadomestilo za ude­ležbo na seji nadzornega odbora, na seji občinskega sveta in za opravljen posamezen nadzor v skladu s sprejetim Pravilni­kom o določitvi plačil za funkcionarje, člane organov občine in člane delovnih teles v Občini Slovenska Bistrica.

11. člen

Nadzorni odbor imenuje za svoje mandatno obdobje na predlog župana, tajnika nadzornega odbora, ki je javni usluž­benec občinske uprave.

Tajnik opravlja naslednje naloge:

– skrbi za pripravo gradiva za seje nadzornega odbora;

– pripravlja vabila in opravlja organizacijsko tehnična opravila za sklic in potek seje;

– sestavlja zapisnik nadzornega odbora in skrbi za pisno odpravo sklepov in drugih aktov nadzornega odbora;

– vodi evidenco aktivnosti članov;

– vzpostavlja stik z občinsko upravo in drugimi porabniki proračunskih sredstev v zvezi z delom nadzornega odbora;

– skrbi za arhiviranje dokumentacije nadzornega odbora;

– obvešča člane nadzornega odbora o izobraževanjih;

– obvešča člane nadzornega odbora o sprejemu in spre­membah aktov občine in o spremembah zakonodaje.

V. NAČRTOVANJE DELA NADZORNEGA ODBORA

Letni program dela

12. člen

Nadzorni odbor samostojno določa svoj letni program dela, ki ga tudi finančno ovrednoti. Letni program dela nadzorni odbor predloži županu do priprave proračuna za prihodnje leto.

Program rednih nadzorov se določi tako, da so na daljši rok zajeti vsi uporabniki občinskih proračunskih sredstev, na krajši rok pa posamezni uporabniki iz različnih dejavnosti.

Med letom lahko nadzorni odbor program dela spremeni ali dopolni.

VI. NAČIN ODLOČANJA NADZORNEGA ODBORA

Seje

13. člen

Nadzorni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik nadzornega odbora na lastno pobudo ali na pobudo večine članov nadzornega odbora, v skladu s sprejetim programom dela. Če predsednik nadzornega odbora v 15 dneh po podani pobudi ne skliče seje, jo lahko skliče namestnik predsednika nadzornega odbora. Sejo lahko skliče tudi član nadzornega odbora s pisno podporo večine članov nadzornega odbora.

Izjemoma se lahko skliče izredna seja nadzornega odbora za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni po­gojev za sklic redne seje. Izredno sejo lahko skliče predsednik nadzornega odbora, namestnik predsednika nadzornega odbo­ra v primeru njegove odsotnosti ali katerikoli član nadzornega odbora s pisno podporo večine članov nadzornega odbora.

V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti predloženo gradivo, o katerem naj nadzorni odbor odloča.

Vabilo in gradivo

14. člen

V vabilu za sejo nadzornega odbora mora biti naveden predlog dnevnega reda.

Vabilu mora biti predloženo:

– zapisnik zadnje seje nadzornega odbora, če gre za vabilo na redno sejo;

– gradivo za posamezne predlagane točke dnevnega reda.

Izjemoma, kadar so za to podani utemeljeni razlogi, se lahko gradivo k posameznim točkam vroči članom nadzornega odbora pred samim začetkom seje.

Vabilo za redno sejo se z gradivom pošlje članom nadzor­nega odbora vsaj sedem dni pred datumom seje.

Vabilo za izredno sejo mora biti z gradivom vročeno čla­nom nadzornega odbora vsaj tri dni pred sejo.

Vabilo in gradivo se dostavi članom nadzornega odbora v elektronski obliki (po e-pošti) ali v obliki redne pošte na do­govorjeni naslov.

Sklepčnost in odločanje

15. člen

Na začetku seje nadzornega odbora predsednik nadzor­nega odbora obvesti navzoče člane nadzornega odbora, kdo od članov je obvestil tajnika nadzornega odbora, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. Predsednik nadzornega odbora nato ugotovi, ali je nadzorni odbor sklepčen. Če je nadzorni od­bor nesklepčen, predsednik nadzornega odbora počaka 15 mi­nut in nato ponovno ugotavlja sklepčnost. Če nadzorni odbor še vedno ni sklepčen, predsednik nadzornega odbora sejo preloži.

Nadzorni odbor veljavno odloča, če je na seji prisotna ve­čina članov odbora. Odločitev oziroma sklep je sprejet, če zanj glasuje večina prisotnih članov nadzornega odbora.

Glasovanje na sejah nadzornega odbora je javno z dvi­gom rok.

O posameznem sklepu lahko nadzorni odbor glasuje tudi tajno, če o tem na predlog člana nadzornega odbora odloči z večino glasov prisotnih članov nadzornega odbora.

Določitev dnevnega reda

16. člen

Predlog dnevnega reda seje določi predsednik nadzornega odbora, pobude za uvrstitev konkretne zadeve na dnevni red pa lahko podajo vsi člani nadzornega odbora, občinski svet ali župan.

Na dnevni red seje je potrebno uvrstiti potrditev zapisnika prejšnje seje in točko razno.

Na dnevni red se lahko uvrsti dodatna točka, če je zanjo pripravljeno gradivo za vse člane nadzornega odbora. O tem nadzorni odbor glasuje na začetku seje.

Z dnevnega reda se lahko umakne točka, za katero gra­divo ni dovolj temeljito pripravljeno ali pa ni prisotnega poroče­valca. O tem nadzorni odbor glasuje na začetku seje ali med samo obravnavo te točke.

Nadzorni odbor o predlaganem dnevnem redu glasuje na sami seji nadzornega odbora pred obravnavo ostalih točk dnevnega reda.

Seja poteka po točkah dnevnega reda.

Potrditev zapisnika zadnje seje

17. člen

Na začetku seje predsednik nadzornega odbora poda pregled sklepov zadnje seje nadzornega odbora, tajnik nadzor­nega odbora pa poroča o realizaciji sklepov prejšnje seje, na kar nadzorni odbor potrdi zapisnik prejšnje seje. Člani nadzor­nega odbora imajo pravico dati pripombe k zapisniku v pisni ali ustni obliki, ki se zabeležijo v zapisniku seje.

Zapisnik je sprejet, če nanj ni bilo pripomb ali je bil sprejet po dopolnilih.

Obravnava točk dnevnega reda

18. člen

Na začetku vsake obravnavane točke dnevnega reda predsednik nadzornega odbora poda kratko obrazložitev, nato pa da besedo članu nadzornega odbora – poročevalcu ozi­roma predlagatelju posamezne točke dnevnega reda in nato še morebitnim vabljenim na sejo za to točko dnevnega reda. Sledi razprava, vrstni red razpravljavcev določa predsednik nadzornega odbora.

Omejitev razprave

19. člen

Trajanje razprave glede posamezne točke dnevnega reda seje nadzornega odbora praviloma ni časovno omejeno.

Nadzorni odbor lahko na predlog predsednika nadzorne­ga odbora ali na zahtevo člana nadzornega odbora odloči, da se o isti zadevi razpravlja le enkrat ali da se razprava časovno omeji.

Preložitev razprave

20. člen

Če nadzorni odbor v zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če nadzorni odbor sklene, da še ni pogojev za končno odločanje, se dokončanje razprave in odločanje o zadevi preloži na eno od naslednjih sej nadzornega odbora.

Zaključek razprave

21. člen

Predsednik nadzornega odbora oblikuje po opravljeni raz­pravi o posamezni točki dnevnega reda predlog sklepa in ga da na glasovanje.

Predsednik nadzornega odbora po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanje. Član nadzornega odbor ima pravico izraziti ločeno mnenje, ki se zapiše v zapi­snik.

Če je na podlagi razprave potrebno pripraviti predloge odločitev ali stališč, se razprava lahko prekine in se nadaljuje po predložitvi teh predlogov oziroma stališč na isti ali na na­slednji seji.

Predsednik odbora praviloma konča sejo, ko so bile obravnavane vse točke dnevnega reda.

Red na seji

22. člen

Za red na seji skrbi predsednik nadzornega odbora.

Na seji nadzornega odbora sme govoriti tisti, ki mu da besedo predsednik nadzornega odbora. Razpravljavec na seji nadzornega odbora sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu seje nadzornega odbora in glede katerega mu je predsednik nadzornega odbora dal besedo. Če se razpra­vljavec ne drži dnevnega reda ali teme, glede katere je dobil besedo, ga predsednik nadzornega odbora opomni.

Če se razpravljavec po drugem opominu še vedno ne drži dnevnega reda ali teme, glede katere je dobil besedo, mu predsednik nadzornega odbora lahko besedo odvzame. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči nadzorni odbor.

Odstranitev s seje lahko predsednik nadzornega odbora izreče razpravljavcu ali drugemu prisotnemu, če kljub odvzemu besede krši red na seji tako, da moti delo nadzornega odbora. Zoper odstranitev s seje lahko razpravljavec ali drug prisotni ugovarja. O ugovoru odloči nadzorni odbor.

Če predsednik nadzornega odbora z rednimi sredstvi ne more ohraniti reda na seji nadzornega odbora, jo prekine in preloži.

Vsi ukrepi se zapišejo v zapisnik seje nadzornega odbora.

Zapisnik seje

23. člen

Zapisnik seje nadzornega odbora obvezno vsebuje:

– zaporedno številko seje, datum in kraj ter čas začetka in zaključka seje ali njene prekinitve;

– navedbo prisotnih članov nadzornega odbora, odsotnih članov nadzornega odbora (opravičeno ali neopravičeno);

– prisotnost vabljenih na seji, odsotnih vabljenih, ostalih morebitnih prisotnih;

– ugotovitev sklepčnosti in sprejeti dnevni red;

– poročilo o realizaciji sklepov prejšnje seje in potrditev zapisnika;

– potek seje z navedbo poročevalcev;

– morebitna ločena mnenja pri glasovanju o predlaganih sklepih (ločeno mnenje pripravi član odbora, ki se ne strinja s skupnim mnenjem ali želi to mnenje še posebej poudariti);

– sklepe nadzornega odbora.

Sprejeti sklepi nadzornega odbora morajo biti formulirani in zapisani tako, da je v njih na nedvoumen način opredeljeno stališče nadzornega odbora do posamezne zadeve, ki jo je nadzorni odbor obravnaval.

Sklepi morajo praviloma vsebovati rok, do katerega mo­rajo biti izvršeni, kdo je zadolžen za njihovo izvedbo ter izid glasovanja o posameznem sklepu.

Originalu zapisnika morajo biti priložena vsa gradiva, ki so bila predložena na seji nadzornega odbora. Zapisnik podpiše­ta tajnik nadzornega odbora in predsednik nadzornega odbora oziroma predsedujoči. Zapisniki in gradiva se do konca mandata nadzornega odbora hranijo v strokovni službi občinske uprave, po preteku mandata pa se predajo arhivu Občine Slovenska Bistrica.

Dopisna seja

24. člen

Predsednik nadzornega odbora lahko v primeru, ko to zah­teva nujnost ali ekonomičnost postopka in če noben od članov nadzornega odbora temu ne nasprotuje, skliče dopisno sejo nadzornega odbora. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki vročenega vabila (šteje se, da je vabilo v elektronski obliki vročeno, ko naslovnik pošlje potrdilo o prejemu le-tega) s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje, mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je, do katere ure se šteje trajanje seje).

Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom nadzornega odbora, od katerih jih je vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so vročitev potrdili člani nadzor­nega odbora, ki so glasovali.

Na dopisni seji je mogoče odločati samo o vsebinskih nezahtevnih zadevah.

Na dopisni seji ni mogoče odločati samo o:

– kadrovskih zadevah (imenovanje predsednika in name­stnika predsednika nadzornega odbora),

– obravnavi in sprejemu poročila nadzornega odbora,

– letnem programu dela.

Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je za sklep glasovala večina vseh članov nadzornega odbo­ra, ki so do roka oddali svoj glas.

O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o vročitvi vabil članom nadzornega odbora oziroma ugotovitev koliko članov nadzornega odbora je glasovalo in kako so glasovali. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo nadzornega odbora.

VII. POSTOPEK NADZORA TER PRAVICE IN OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV NADZORA

25. člen

Nadzorni odbor vodi postopek nadzora na podlagi določb tega poslovnika, zakonov in predpisov, ki urejajo javne finance v občini. Nadzorovana oseba v postopku nadzora je uporabnik sredstev občinskega proračuna.

Za vsak nadzor izda nadzorni odbor sklep o izvedbi nadzora, ki vsebuje opredelitev vsebine nadzora, čas in kraj nadzora, navedbo oseb, ki bodo nadzor opravile ter navedbo nadzorovane osebe (organa ali organizacije z odgovornimi osebami). Sklep, ki ga podpiše predsednik nadzornega odbora, se vroči županu, nadzorovani osebi in pooblaščenim članom nadzornega odbora.

Predsednik nadzornega odbora na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka izdaja pooblastila za izvedbo nadzora, s katerim opredeli člane nadzornega odbora, ki bodo izvedli posamezen nadzor.

26. člen

V postopku nadzora so odgovorne osebe in nadzorovani subjekti dolžni članom nadzornega odbora, ki opravljajo nadzor, predložiti vso zahtevano dokumentacijo, sodelovati v postopkih nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.

Občinski organi in nadzorovane osebe so dolžni članom nadzornega odbora predložiti vse zahtevane podatke v zvezi z nadzorom, s katerimi razpolagajo. Morebitne manjkajoče po­datke posredujejo v roku, ki ga določi član nadzornega odbora. Ta rok ne sme biti daljši od 15 dni.

Člani nadzornega odbora ne smejo odnašati izvirnikov dokumentov, ki so predmet nadzora, iz upravne zgradbe.

27. člen

Po opravljenem nadzoru pripravijo člani nadzornega od­bora, ki so zadolženi za nadzor, predlog osnutka poročila.

Predlog osnutka poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Člani nadzornega odbora z glasovanjem odločijo o spre­jemu osnutka poročila, ki se vroči nadzorovani osebi v roku 15 dni po sprejemu.

28. člen

Osnutek poročila mora vsebovati vse obvezne sestavine in obliko v skladu z zakoni in predpisi, ki urejajo obvezne se­stavine in obliko osnutka poročila nadzornega odbora občine.

Nadzorovana stranka ima pravico v roku 15 dni od preje­ma osnutka poročila odgovoriti na posamezne navedbe oziro­ma pripraviti odzivno poročilo. Odzivno poročilo mora vsebovati mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovane stranke za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovi­jo kršitve predpisov. Nadzorni odbor mora o odzivnem poročilu odločiti v 15 dneh od prejema le-tega.

Na podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila nadzoro­vane stranke pripravi nadzorni odbor poročilo s priporočili in pre­dlogi. Poročilo s priporočili in predlogi je dokončni akt nadzornega odbora in mora biti v naslovu poročila kot tako navedeno.

Če nadzorovana stranka ne posreduje odzivnega poro­čila, postane osnutek poročila poročilo s priporočili in predlogi.

Poročilo s priporočili in predlogi mora vsebovati enake sestavine kot osnutek poročila ter priporočila in predloge. Vse­bovati mora vse obvezne sestavine in obliko v skladu z zakoni in predpisi, ki urejajo obvezne sestavine in obliko poročila nad­zornega odbora občine. Pri opisu posamezne ugotovitve o ne­pravilnostih je treba navesti odgovore nadzorovanega organa iz odzivnega poročila. V poročilu s priporočili in predlogi mora biti razvidno, katera pojasnila iz odzivnega poročila nadzoro­vanega organa je nadzorni odbor upošteval v posameznem ugotovitvenem delu.

29. člen

Poročilo s priporočili in predlogi pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu.

Nadzorovane osebe so v okviru svojih pristojnosti dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih prora­čunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila s priporočili in predlogi nadzornega odbora o opravljenem nadzoru in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora ter o tem poročati nadzornemu odboru.

30. člen

Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila s priporočili in predlogi obve­stiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.

V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja ute­meljen sum, da je nadzorovana stranka ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.

Nadzorni odbor v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena hkrati obvesti tudi župana in občinski svet.

31. člen

Kot hujšo kršitev predpisov ali nepravilnost se šteje:

– če uporabnik prevzame obveznosti v breme proračuna (vključno s poroštvom) ali izplača proračunska sredstva za namene, ki niso predvideni v proračunu oziroma presegajo v proračunu zagotovljena sredstva oziroma višino, ki jo določi ob­činski svet, in po oceni nadzornega odbora tak primer povzroči oškodovanje rabe javnih sredstev;

– sklenitev pogodbe o nakupu, izvedbi del ali storitev, ki se neposredno ali posredno plačujejo iz proračuna; s ponudni­kom, brez javnega razpisa, pa bi bila izvedba javnega razpisa za pridobitev najugodnejšega ponudnika, v skladu z veljavnimi predpisi, obvezna;

– sklenitev pogodbe o nakupu, izvedbi del ali storitev, ki se neposredno ali posredno plačujejo iz proračuna, s ponu­dnikom, ki ni bil kot najugodnejši izbran v okviru predhodnega javnega razpisa za pridobitev najugodnejšega ponudnika, ka­terega izvedba je bila v skladu z veljavnimi predpisi obvezna;

– razpolaganje z občinskim premoženjem pod pošteno tržno vrednostjo, kot jo za vsak posamezni primer ugotovi sodni cenilec ustrezne stroke;

– druge kršitve, ki se po zakonu štejejo za prekrške oziro­ma imajo naravo kaznivih dejanj;

– ostala dejanja, katerih škodna posledica v breme proraču­na Občine Slovenska Bistrica je po oceni nadzornega odbora zna­tna in so bila izvršena ali opuščena po krivdi nadzorovane osebe.

32. člen

O vsakem nadzoru se vodi dosje, v katerega se vlaga vse beležke ter druge veljavne listine, osnutek poročila, odzivno poročilo in poročilo s priporočili in predlogi.

VIII. KONFLIKT INTERESOV

33. člen

Nadzorni odbor z glasovanjem izloči člana nadzornega od­bora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki zbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Dolžnost člana nadzor­nega odbora je, da tako kot vsaka druga uradna oseba, takoj, ko spozna, da obstajajo razlogi, ki vzbujajo ali bi lahko vzbujali dvom v njegovo nepristranskost, sproži postopek izločitve.

Okoliščine iz prejšnjega odstavka tega člena so podane, če:

– je odgovorna oseba zakonit zastopnik ali pooblaščenec nadzorovane stranke s članom nadzornega odbora v sorodstvu ali če je z njo v zakonski ali izven zakonski skupnosti ali svaštvu do vštetega drugega kolena;

– je on ali njegov družinski član ali zakonski oziroma izven zakonski partner lastnik ali solastnik (direktno ali indirektno) nadzorovane stranke;

– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvo­jenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca nadzorovane stranke;

– je zaposlen v javnem zavodu ali javnem podjetju oziro­ma v nadzorovani pravni osebi, v kateri se opravlja nadzor ali če opravlja kakšno pogodbeno delo za proračunskega uporab­nika, pri katerem se opravlja nadzor;

– je on ali njegov družinski član ali zakonski oziroma izven zakonski partner lastnik ali solastnik pravne osebe ali zavoda, ki je registriran za opravljanje enake dejavnosti, kot je dejav­nost nadzorovane stranke.

Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana stranka ali sam član nadzor­nega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti nadzornemu odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev.

O izločitvi odloča nadzorni odbor z večino prisotnih članov.

IX. ARHIV IN DOKUMENTACIJA

34. člen

Vpogled v arhiv in dokumentarno gradivo dela nadzorne­ga imajo vsi člani nadzornega odbora.

Drugim osebam je dovoljen dostop do informacije, ki jo vsebuje arhiv ali dokumentarno gradivo dela nadzornega od­bora, skladno z določili veljavnih predpisov, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja.

Uradna oseba, pristojna za posredovanje informacij jav­nega značaja za Občino Slovenska Bistrica, glede vložene zahteve za posredovanje informacije javnega značaja v zvezi z delom nadzornega odbora nemudoma seznani predsednika nadzornega odbora.

35. člen

Skladno z aktom, ki ureja poslovanje javne uprave z dokumentarnim gradivom, je za poslovanje z dokumentarnim gradivom in za arhiviranje dokumentarnega gradiva nadzorne­ga odbora, zadolžen tajnik nadzornega odbora.

Vso pošto, ki prispe na naslov nadzornega odbora, mora tajnik nadzornega odbora poslati predsedniku nadzornega od­bora.

X. KONČNE DOLOČBE

36. člen

Poslovnik o delu nadzornega odbora sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov in prične veljati z dnem sprejema.

Obrazloženo pobudo za spremembo oziroma dopolnitev tega poslovnika lahko poda vsak član nadzornega odbora.

Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme nadzorni odbor po enakem postopku in z enako večino kot velja za sprejem poslovnika.

37. člen

Za vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom, se upo­rabljajo določila Zakona o lokalni samoupravi, Statuta Občine Slovenska Bistrica in Pravilnika o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora. V primeru nasprotujočih oziroma nejasnih določil med statutom in tem poslovnikom se neposredno upo­rabljajo določila Statuta Občine Slovenska Bistrica.

38. člen

Ta poslovnik začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 032-13/2015

Slovenska Bistrica, dne 14. maja 2015