|
|
Na podlagi 27. člena
Zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03
– ZZK-1) in 16. člena
Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 39/99, 61/01,
65/03) je župan Občine Ravne na Koroškem dne 12. 5. 2006 sprejel |
|
|
|
P R O G R A M P R I P R A V E |
|
|
|
strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda Občine Ravne na
Koroškem |
|
|
|
1. OCENA STANJA, RAZLOGI IN PRAVNA |
|
|
|
PODLAGA ZA PRIPRAVO STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE IN
PROSTORSKEGA REDA OBČINE |
|
|
|
1.1 Temeljne določbe |
|
|
|
S tem programom se pričnejo postopki priprave Strategije
prostorskega razvoja Občine Ravne na Koroškem (v nadaljevanju SPRO) in
prostorskega reda (v nadaljevanju PRO) Občine Ravne na Koroškem, ki sta
krovna prostorska akta občine. |
|
|
|
Namen SPRO Ravne na Koroškem je, da v skladu s Strategijo
prostorskega razvoja Slovenije določi vizijo prostorskega razvoja občine
ter usmeritve za usklajen in vzdržen razvoj dejavnosti v prostoru in
njegovo trajnostno rabo. |
|
|
|
PRO Ravne na Koroškem je temeljni izvedbeni prostorski akt
občine. Namen PRO je, da v skladu s SPRO Ravne na Koroškem ter ob
upoštevanju pravil iz Prostorskega reda Slovenije določi območja
namenske rabe prostora, določi pogoje in merila ter ukrepe za
načrtovanje v prostoru in pripravo lokacijskih načrtov občine ter pogoje
za pripravo projektov po določbah zakona, ki ureja graditev objektov. |
|
|
|
1.2 Ocena stanja |
|
|
|
Kot podlaga za izdelavo programa priprave SPRO in PRO je
bila v okviru projektne naloge »Analiza stanja in teženj Občine Ravne na
Koroškem« opravljena obširnejša ocena stanja in teženj v občini na
področju dosedanjega prostorskega razvoja in urejanja prostora, tako
glede prebivalstva, gospodarskega razvoja, poselitve, družbene javne
infrastrukture, kulture, kmetijstva, gozdarstva in rudnin, ohranjanja
narave, kulturne krajine in gospodarske javne infrastrukture. |
|
|
|
Občino Ravne na Koroškem obdajajo sosednje občine
Prevalje, Črna na Koroškem, Slovenj Gradec in Dravograd ter na severu
država Avstrija. V današnjem obsegu meri 63,5 km2, po popisu iz leta
2002 živi v njej 12.375 prebivalcev. Ima osem krajevnih, četrtnih in
vaških skupnosti (KS Kotlje, KS Strojnska Reka, KS Dobja vas, ČS Čečovje,
ČS Javornik, ČS Trg, VS Dobrije in VS Strojne) in 16 naselij. Največje
naselje po število prebivalcev so Ravne na Koroškem, v katerih živi 70%
vseh prebivalcev občine. Ostala večja naselja so še Kotlje, Tolsti Vrh
in Dobja vas. |
|
|
|
1.2.1 Družbeni in gospodarski razvoj |
|
|
|
Področje občine je gosto naseljeno – gostota naseljenosti
je 193 prebivalcev na kvadratni kilometer. Demografski kazalci kažejo,
da območje stagnira, prebivalstvo v skupnem številu nekoliko pada,
vendar ni močnega upada. Od leta 1999 (uporabljeni so samo podatki po
tem letu, saj je bila občina pred tem združena s sosednjo občino
Prevalje) je viden majhen upad prebivalstva. Dolgoročno lahko
pričakujemo stagnacijo prebivalstva, v kolikor se ne bo povečal
priselitveni prirast. |
|
|
|
V občini prevladujejo prebivalci s srednješolsko
izobrazbo. Trend naraščanja višje in visoke izobrazbe je opaznejši v
zadnjih letih. Stopnja brezposelnosti je višja od republiškega povprečja
(5–7%), saj znaša 11%. |
|
|
|
Dnevne delovne migracije iz občine in iz sosednjih občin
na Ravne so izrazite zaradi gospodarske moči in zaposlitvenega središča.
Gre pa predvsem za manj izobražen kader, saj višje izobraženi ljudje v
občini nimajo večjih možnosti zaposlitve, zato le ti migrirajo izven
nje. |
|
|
|
Gospodarstvo občine je razvojno naravnano v pospešeno
preoblikovanje iz monokulturne dejavnosti z izrazitim industrijskim
težiščem na območju železarne v širšo paleto ponudb izdelkov in
storitev. Poleg še prevladujoče težke industrije so močneje razviti
kovinska industrija, gradbeništvo in promet. Opazna je rast malega
gospodarstva na področju trgovine, predelovalnih dejavnosti in
gostinstva. |
|
|
|
Celotna občina ima velik potencial za razvoj turizma. Z
navezavo na že obstoječo raznoliko turistično ponudbo je v občini
smiselno razvijati predvsem športni turizem (v navezavi na obstoječo
športno infrastrukturo), pohodništvo, kolesarjenje, rekreativni turizem
(navezava na obstoječe tematske poti, kmečke turizme, Ivarčko jezero,
obstoječa smučišča, Uršljo goro, ohranjeno naravno in kulturno krajino),
kulturni turizem ter zdraviliški turizem (navezava na Rimski vrelec).
Največji problem na področju obstoječe turistične ponudbe trenutno
predstavlja pomanjkanje nočitvenih kapacitet. |
|
|
|
Mreža zdravstvenih storitev je v Občini Ravne na Koroškem
zadovoljivo pokrita in v bližnji prihodnosti ni predvideno odprtje novih
zdravstvenih enot. Smiselna bi bila le širitev omrežja lekarn za še eno
enoto na Ravnah. V občini ni bolnišnice. Občani večinoma koristijo
kapacitete slovenjgraške bolnišnice ter bolnišnic drugod po Sloveniji. V
občini ni organiziranega socialnega varstva za starejše. Te kapacitete
so občanom na voljo na Prevaljah in v Dravogradu. Za starejše občane je
organizirana pomoč na domu. V občini deluje psihosocialni center, kjer
se zbirajo otroci iz ogroženih in problematičnih družin. Mladinski
center je trenutno v fazi pridobivanja upravnih dovoljenj. |
|
|
|
Mreža predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja
je v Občini Ravne na Koroškem solidno razvita, tako da širitve niso
predvidene. Ob vseh lokacijah vrtcev so ustrezno urejena igrišča.
Nekatere osnovne šole nimajo ustrezno urejenih zunanjih ali notranjih
športnih površin. Z neustrezno urejenimi razmerami se srečuje tudi šola
s prilagojenim programom. Srednješolsko izobraževanje na Ravnah poteka
na Gimnaziji Ravne in na Srednji šoli Ravne. Slednja ima izrazite
prostorske probleme, vprašljiva je tudi lokacija šole. Visokošolsko
izobraževanje na območju občine vrši Ljudska univerza, ki nudi program
Fakultete za upravo, na Srednji šoli Ravne poteka program Višje
strokovne šole Celje, smer strojništvo. |
|
|
|
V občini deluje Koroška osrednja knjižnica dr. Franca
Sušnika, s štirimi enotami in potujočim oddelkom. Prireditve se v občini
večinoma odvijajo v kulturnih domovih na Ravnah na Koroškem, v Kotljah
in Strojnski reki, v Glasbenem domu in na gradu Ravne. Kot zunanji
prireditveni prostor se uporablja prostor ob glasbenem domu, plato pred
marketom »TUŠ« in nov prireditveni prostor v grajskem parku. |
|
|
|
V občini deluje Koroški pokrajinski muzej,enota Ravne na
Koroškem, ki ima v sklopu gradu stalno muzejsko postavitev. Med muzejske
zbirke sodijo tudi monumentalna kiparskih dela simpozija Forma viva. |
|
|
|
Na območju prostora nekdanje železarne je občina pridobila
tri zgradbe s funkcionalnim zemljiščem, kjer nastaja nov muzej tehniške
dediščine Koroške – železarstvo na Koroškem. |
|
|
|
Občina je zelo dobro pokrita s športno infrastrukturo
(športni stadion, teniška igrišča, letno mestno kopališče, pokrit zimsko
letni bazen, savna, fitnes, kegljišče, večnamenska dvorana, smučišča,
trim steze …). Tudi mreža otroških igrišč je zadovoljiva. |
|
|
|
1.2.2 Naravni viri |
|
|
|
V občini je po popisu kmetijskih gospodarstev iz leta 2000
212 kmetij, ki imajo v uporabi 3853 ha zemljišč, od tega 1633 ha
kmetijskih. Večina kmetij v občini ima v uporabi do 10 ha kmetijskih
zemljišč. Nekaj je tudi večjih kmetij. V Občini Ravne na Koroškem
intenzivno kmetijstvo ni zastopano, za take oblike kmetijstva tudi ni
pogojev, zato sama kmetijska dejavnost v občini nima razvojnih
perspektiv. |
|
|
|
Na kmetijah kot panoga prevladuje mlečna živinoreja.
Prašičerejo na kmetijskih gospodarstvih večinoma gojijo zgolj za lastne
potrebe. Ob kmetijah so ekstenzivni sadovnjaki, manj je intenzivnega
sadjarstva. |
|
|
|
Agrarne operacije se v večjih obsegih v občini niso
izvajale in tudi v prihodnje niso načrtovane. Nekaj manjših agrooperacij
so izvedli kmetje sami na svojih zemljiščih. |
|
|
|
Dopolnilne dejavnosti na kmetijah so slabo zastopane,
možnosti za njihov razvoj pa so velike. Perspektivne dejavnosti
predstavljajo predvsem peka kruha, sirarstvo, pridelava mošta, turizem … |
|
|
|
Gozd predstavlja 64% površine celotne občine. Nesonaravno
gospodarjenje z gozdnim prostorom je v preteklosti povzročilo velike
spremembe v drevesni sestavi, ki se odražajo v prevladi smreke. Gozd ima
v občini gospodarsko funkcijo (kot dopolnilna dejavnost na kmetijah),
pomembna pa je tudi njegova ekološka in socialna funkcija. Ohranjeni
gozdovi omogočajo tudi razvoj turizma in rekreacije. |
|
|
|
Občinski prostor je razpreden s številnimi vlakami in
gozdnimi cestami. |
|
|
|
V občini so eno večje in štiri manjša območja varstva
gozdov. Zavarovanih je 1,21% vseh gozdnih površin. Ta območja so
varovana kot varovalni gozd. V občini ni gozdov s posebnim namenom. |
|
|
|
V občini je nekaj nahajališč premoga. Premogovne sloje
najdemo v Podkraju, kjer niso bili rudarsko izkoriščani. Pod Uršljo goro
je evidentirano območje pridobivanja rudnin, kjer se nahajata svinec in
cink. Območje za pridobivanje teh dveh rudnin ni perspektivno in na njem
se ne načrtuje kakršnegakoli odvzem omenjenih mineralnih virov.
Varovalnih območji mineralnih surovin v občini ni. |
|
|
|
Občina leži na območju, kjer je majhna verjetnost močnega
potresa. Poplave se pojavljajo predvsem jeseni (reka Meža), vodne ujme
pa spomladi, ko se tali sneg (Strojnska reka, Suha in Kotulja). Suša se
v občini pojavlja tako v zimskih kot v pomladanskih mesecih. Potencialno
so v občini zaradi erozije ogrožena vsa območja na večjih naklonih,
predvsem ob kratkotrajnih hujših padavinah. Trenutno je evidentiranih
sedem plazov,ki pa večini primerov ne ogrožajo stanovanjskih hiš.
Pojavljajo se tudi snežni plazovi. Stopnja požarne ogroženosti je velika
predvsem v času daljše suše v pomladanskih in poletnih mesecih.
Ogroženost se povečuje tudi zaradi večanja površine gozdov in opuščanja
košnje na travnikih, ki se zaraščajo s travo. V občini so nekatere
nevarne snovi nahajajo v velikih količinah in so potencialne za nesrečo
z dolgotrajnimi posledicami na ljudeh in okolju. |
|
|
|
1.2.3 Okoljske dejavnosti |
|
|
|
Zbiranje in čiščenje odpadnih komunalnih in industrijskih
vod ni zadovoljivo urejeno. Na območju občine je sedaj 77% prebivalstva
priključenega na kanalizacijsko omrežje. Izjeme, ki na kanalizacijsko
omrežje niso priklopljene, predstavljajo predvsem kmetije razpršene
gradnje. Glavni problem odpadnih voda je, da se kanalizacijsko omrežje
zaključi brez čistilne naprave in se fekalije izlivajo v reko Mežo, ki
je prekomerno onesnažena. Lokacija za izgradnjo centralne čistilne
naprave za skupno odvajanje komunalnih in industrijskih odplak občin
Prevalje in Ravne je zagotovljena, izdeluje se lokacijski načrt za
glavni kolektor in centralno čistilno napravo. |
|
|
|
Zbirališče komunalnih odpadkov je urejeno kot skupno
medobčinsko odlagališče v občini Prevalje, ki se bo zapolnjevalo samo do
leta 2008. V Dobji vasi je urejen zbirni center za kosovne, gradbene in
nevarne odpadke. Odprto je vprašanje deponiranja žlindre iz železarne.
Gradbene deponije niso urejene. |
|
|
|
Zaščita vodnih virov je formalno urejena z občinskim
odlokom, vendar so neskladja med površinami varovanih vodnih virov in
dejanskim stanjem. Strokovne podlage za vodne vire je treba dopolniti in
zaščititi dodatne vodne vire v občini. |
|
|
|
Poseben problem je hrup na Ravnah. V nekaterih robnih
delih naselja med stanovanji in proizvodno cono je zaradi peči v
železarni hrup prekomeren, vendar ga je z nekaterimi dodatnimi ukrepi
možno dokončno razrešiti. |
|
|
|
1.2.4 Poselitev |
|
|
|
Vseh naselij v občini je po statistični opredelitvi 16.
Glede na tipološko opredelitev pomembnejših naselij v občini
ugotavljamo, da je razvoj urbanizacije bistveno spremenil tipologijo
nekdanjih naselij v osrednjem ravninskem predelu občine v okolici
občinskega središča, saj so ta naselja spremenila svoj značaj iz
kmetijskega v urbana ter so se zlila z Ravnami in postala njihova
predmestja. To velja predvsem za Dobjo vas, ki je bila prej značilno
ruralno naselje z majhnimi obrtniškimi delavnicami. |
|
|
|
V občini se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja
zelo razvijala Železarna Ravne, kar je prispevala k močnemu
priseljevanju tudi iz drugih območij bivše Jugoslavije. Zaradi tako
velikega porasta prebivalstva se je začela tudi množična gradnja novih
stanovanj. Tako so na Ravnah zgradili mnogo nove blokovske gradnje,
medtem ko se je naselje Kotlje popolnoma spremenilo, saj je bilo poleg
starega vaškega jedra zgrajeno novo stanovanjsko naselje z
enodružinskimi hišami. |
|
|
|
Glede na obstoječ policentrični urbani sistem Občine Ravne
na Koroškem in funkcijo lokalnih središč v občini ugotavljamo, da ima
izrazito gravitacijsko moč občinsko središče, Ravne na Koroškem, ki je
hkrati kot središče ožjega regionalnega pomena v somestju Slovenj
Gradec-Ravne-Dravograd pomembno zaposlitveno in oskrbo središče v
regiji. Poleg tega si Ravne delijo s Prevaljami, kot občinskem središču
sosednje občine, številne funkcije družbene javne infrastrukture in
komunalno infrastrukturo, saj gre za celovito neločljivo urbano tvorbo. |
|
|
|
Zaradi gospodarske moči in delovnih mest na Ravnah so se
razvila tudi urbana naselja, ki tvorijo manjšo urbano aglomeracijo v
dolini (Prevalje – Ravne – Tolsti Vrh – Brdinje – Kotlje). Razen Kotelj,
ki so lokalno oskrbno središče, druga naselja v občini nimajo oskrbnih
funkcij. V preteklosti je bilo tudi naselje Dobja vas dokaj pomembno,
vendar je zaradi prevelikega vpliva Raven izgubilo svojo funkcijo in se
tako fizično kot tudi funkcionalno zlilo z njimi. |
|
|
|
Glede na majhni teritorialni obseg občine in manjše
število naselij, ki so sorazmerno blizu Raven, je razumljiva prevlada
Raven v omrežju naselij. Zato v občini tudi ni razlogov za postavitev
običajne policentrične strukture omrežja naselij oziroma opredelitev
širše mreže pomembnejših lokalnih in lokalnih središč. Treba pa bi bilo
izboljšati opremljenost lokalnega središča Kotlje za njegovo širše
gravitacijsko zaledje, do stopnje pomembnejšega lokalnega središča, z
dopolnitvijo oskrbnih in storitvenih funkcij. Nekatere funkcije bi lahko
prestavili z Raven in s tem izboljšali oskrbo spalnih naselij v
neposredni okolici. |
|
|
|
V osrednjem delu občine je bila v območjih razpršene
gradnje ob večjih urbanih naseljih, ki ležijo praviloma v pomembnejših
prometnih koridorjih, najintenzivnejša urbana transformacija poselitve
predvsem po obdobju burne urbanizacije. V višjih predelih občine je
značilna tradicionalna razpršena gradnja v obliki celkov oziroma
samotnih kmetij s pripadajočimi gospodarskimi poslopji, ki pa je v
nekaterih območjih že razvrednotena za novejšo razpršeno gradnjo.
Poseben problem predstavlja ravno razpršena gradnja v severnem delu
občine, od koder se prebivalstvo izseljuje. Zato je primerno na tem
območju izboljšati komunalni standard in oskrbo ter spodbujati delo na
domu. |
|
|
|
Osnovni prostorski plan občine ni bil sistemsko
pripravljen. Leta 1986 je bil za tedanjo veliko občino (Za območje
Mežiške doline) sprejet Dolgoročni razvojni načrt občine Ravne na
Koroškem. Ta dokument je bil glede na takrat veljavno prostorsko
zakonodajo na področju urejanja prostora presplošen in vsebinsko
pomanjkljiv. |
|
|
|
Družbeni plan občine, sprejet v letu 1986, je na področju
varstva okolja in urejanja prostora za območje sedanje občine
predvideval izdelavo urbanističnih zasnov za naselja Ravne, Kotlje in
Strojnsko Reko. Vključeval je programske zasnove, ki niso bile
uresničene s prostorskimi izvedbenimi načrti za blokovno in individualno
gradnjo, vikende, turizem, sanacijo odlagališč, razen Zazidalnega načrta
za individualno stanovanjsko gradnjo »Hudopisk« iz leta 1986. |
|
|
|
S spremembami in dopolnitvami prostorskega dela
dolgoročnega in srednjeročnega plana občine v letu 2000 je bila
spremenjena zasnova prostorskega razvoja novoustanovljene občine za njen
prostorski obseg. Spremenjena so bila obvezna izhodišča in območja
režimov varovanja narave in kulturne dediščine, širitve obsega naselji
(ureditvenih območij) in spremembe rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč
za potrebe poselitve. Izdelani sta bili urbanistični zasnovi za Ravne in
Kotlje, ki sta podrobneje opredeljeni v obvezni obrazložitvi sprememb in
dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana
občine Ravne na Koroškem za obdobje 1986–2000, dopolnjenega leta 1998.
Zasnovi sta bili izvedeni pomanjkljivo in ne v skladu s tedanjo veljavno
zakonodajo. Podana je bila tudi vsebina kartografskega dela prostorskega
plana. V skladu z opredelitvijo v prostorskem planu je bil v letu 2005
sprejet Zazidalni načrti za stanovanjsko zazidavo Kotlje III in
bencinski servis in Zazidalni načrt za Obrtno cono Dobja vas, v letu
2003, z dopolnitvami v letu 2005. Spremembe in dopolnitve prostorskega
plana občine v letu 2004 se nanašajo na lociranje centralne čistilne
naprave na Ravnah. |
|
|
|
Prostorski ureditveni pogoji za območje velike občine iz
leta 1986 so bili presplošni, brez določanja meril in pogojev za
posamezne prostorske enote in brez ustreznega vsebinskega pomena
uporabljenih pojmov. Spremembe iz leta 1993 niso prinesle nobenih
bistveni vsebinskih premikov. Nadaljnja sprememba odloka v letu 2004 se
je nanašala na posege v odprtem prostoru oziroma za razpršeno poselitev
z nekaterimi oblikovalskimi merili in pogoji, vendar brez dopolnitve
ustreznosti uporabljenih pojmov. Varovalni režimi v prostorskem aktu so
nepopolni in neusklajeni. Na področju kulturne dediščine so varovanja
nepopolna, v neskladju z dejanskim stanjem v naravi, v grafičnem delu
niso opredeljena varovanja infrastrukture. Meje pozidave med
prostorskimi ureditvenimi pogoji in prostorskim planom občine niso
usklajene. |
|
|
|
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo
degradiranega prostora iz leta 1994 je reševal samo zatečeno stanje,
brez možnosti nadaljnjih širitev v povezavi z obstoječim veljavnim
prostorskim aktom. |
|
|
|
Prostorski ureditveni pogoji za Kotlje iz leta 1989 so
nadomestili predhodno veljavni zazidalni načrt z natančnejšimi merili in
pogoji za posege v prostor, vendar s pogoji, ki niso reševali
problematike urejanja prostora. Nadaljnja sprememba v letu 1993 ni
bistveno odpravila teh pomanjkljivosti. |
|
|
|
Občina je v obdobju od leta 1994 do danes sprejela vrsto
prostorskih ukrepov, kot so: zavarovanje kulturnih spomenikov,
razlastitev zemljišč za gradnjo, uveljavljanja predkupne pravice,
prepovedi parcelacije, in v novejšem času več programov priprave za
izdelavo lokacijskih načrtov, predvsem za stanovanjsko gradnjo. |
|
|
|
1.2.5 Javna gospodarska infrastruktura |
|
|
|
Vsa območja v občini so priklopljena na javno vodovodno
omrežje, razen območje železarne, ki trenutno še koristi lasten vodovod
in ima svojo tehnološko vodo. V letu 2006 bo tudi to območje priključeno
na javni vodovodni sistem. Večino vode za vodooskrbo občine se pridobiva
iz vodovodnega vira "Šumc", ki se nahaja v Občini Mežica. Na območju
razpršene gradnje občina v sodelovanju z lastniki postopoma gradi javno
vodovodno omrežje. |
|
|
|
Na območju občine je sedaj 77% prebivalstva priključenega
na kanalizacijsko omrežje. Sekundarno omrežje mesta Ravne na Koroškem je
obnovljeno, zgrajen je nov kolektor Kotlje – Ravne, primarni kanal »L«,
ki pokriva vzhodni del ožjega mestnega jedra (Trg svobode, Malgajevo
ulico in okolico), kanal, ki zajema Prežihovo ulico, del Trga svobode in
zahodni del Čečovja. Zgrajeno je sekundarno kanalizacijsko omrežje za
naselja Javornik, Čečovje in Trg svobode. Delno je zgrajena kanalizacija
za naselje Dobja vas in zaselek Janeče (velja za območje med regionalno
cesto in reko Mežo). Manjka še glavni kolektor in centralna čistilna
naprava. Strojnska Reka, Tolsti vrh, Nadolžnik in Brdinje imajo zgrajeno
sekundarno kanalizacijo, ki ni priklopljena na kolektorski sistem. Na
kanalizacijsko omrežje niso priključene kmetije razpršene gradnje in
naselja Duler, Podgora ter Podkraj, ki bodo imeli svoje male čistilne
naprave ali pa bodo priključeni s kanalizacijskimi vodi v sistem.
Problem kanalizacijskega omrežja znotraj samostojnih naselij je rešen s
pretočnimi bazeni meteornih vod na koncu naselij. |
|
|
|
Naselja v občini so opremljena z razvodnim plinovodnim
omrežjem. V okviru železarne je rezervoar za utekočinjen plin, ki
predstavlja blagovne državne rezerve. Obstajajo težnje, da bi se
rezervoar prestavil. |
|
|
|
S toplovodnim omrežjem se ogreva mesto Ravne na Koroškem,
kjer je bil toplovod tudi obnovljen, preostala naselja, ki so bila do
nedavnega ogrevana na toplovodno omrežje, se zdaj ogrevajo na plin. |
|
|
|
Na področju energetike je odprto vprašanje možnosti
izgradnje malih hidroelektrarn (na Meži in Strojnski reki). Na območju
občine potekajo 110 KV daljnovod in na južnem robu občine (nad Kotljami)
tudi 220 KV daljnovod. Srednje napetostni daljnovod je v večini primerov
kabliran, odseki, ki še niso, pa so v programu kabliranja. Problem
nihanja napetosti na območju občine ni zaznati. |
|
|
|
Na območju občine sta telefonski centrali na Ravnah in v
Kotljah, pokritost govornega omrežja je zadovoljiva. Podatkovno omrežje
je potrebno nadgraditi, zaradi zagotavljanja večjih hitrosti prenosa
podatkov in možnosti navezave večjih uporabnikov ter čimveč posameznih
uporabnikov. |
|
|
|
Vsa naselja, razen naselja Dobrije, so priključena na
kabelsko televizijo (predvidoma bo Dobrije vključeno z izgradnjo
kolektorja Ravne-Dobrije). Na Uršlji gori, na tromeji občin Ravne na
Koroškem, Slovenj Gradec in Črna na Koroškem, stoji antenski stolp. Na
področju mobilne telefonije na območju občine stojijo štiri bazne
postaje. Nepokrita območja so v soteski proti Dravogradu, v Strojnski
reki in na cesti med Kotljami in Slovenj Gradcem. |
|
|
|
Javna razsvetljava je na območju občine vzpostavljena. V
primerih gradnje pločnikov in kolesarskih poti se bo vzporedno
vzpostavilo tudi manjkajočo javno razsvetljavo. |
|
|
|
Preko občine poteka železniška proga, namenjena tovornemu
in potniškemu javnemu prometu, ki povezuje Maribor, Prevalje in Celovec.
Zlasti z avstrijske strani prihaja mnogo pobud za dvig tehničnih
parametrov proge, vključno z elektrifikacijo. Prostorske probleme
predstavljajo križanja železniške proge z javnimi cestami. |
|
|
|
Državno omrežje cest je slabo razvito in ne omogoča
kakovostne dostopnosti oziroma povezanosti Koroške regije z avtocestnim
omrežjem in z drugimi regijami, saj regija nima hitre ceste. Regionalno
cesto Dravograd–Ravne–Holmec bi bilo treba prekategorizirati v »glavno
cesto«. Boljšo povezanost bo zagotovila tudi predvidena gradnja hitre
ceste (AC A1–Velenje–SG–Ravne-Holmec), ki naj bi se začela graditi še v
tem desetletju. |
|
|
|
Občinsko cestno omrežje obsega 112 km občinskih
kategoriziranih cest. V občini poteka tudi 103,2 km gozdnih cest, od
katerih se večina uporablja v javne namene, saj se po njih zagotavlja
prevoz šoloobveznih otrok in vsakodnevne migracije občanov. Potrebno je
asfaltiranje dela cestnega omrežja v občini in modernizacija nekaterih
odsekov cest, posebej znotraj Raven, in gradnja obvoznic (Ravne,
Kotlje). |
|
|
|
Mreža javnega potniškega prometa je v občini slabo
razvita. Obratuje avtobusni javni promet na relacijah Kotlje, Slovenj
Gradec, Dravograd in železniški potniški promet. Obstaja še prevoz
šoloobveznih otrok v podeželskem delu občine. |
|
|
|
Mirujoči promet v naseljih je pomanjkljiv. Primanjkujejo
parkirišča za tovorni promet in javna parkirišča za osebna vozila v
urbanih naseljih. |
|
|
|
Na območju občine so tri smučišča, opremljena z žičnicami,
od katerih obratujeta smučišči Poseka in Rimski vrelec. Smučišče
Ivarčko-Ošven trenutno ne obratuje in je potrebno obnove. |
|
|
|
Na območju občine sta predvideni ob obstoječih cestah dve
kolesarski poti, Ravne–Slovenj Gradec in Ravne–Dravograd. Kategorizirana
kolesarska pot od Raven do Prevalj je zgrajena, vendar je na pomembnem
odseku potrebna obnove. |
|
|
|
1.2.6 Krajina |
|
|
|
Območje Občine Ravne na Koroškem spada v področje krajin
predalpske regije, v krajino Koroška. Njene značilnosti so iglasti
gozdovi, kopasto hribovje, celki, njive na rečnih terasah, vodnatost,
ohranjenost, odmaknjenost, turizem in kmečki turizem ter cerkve na
vrhovih. Ozemlje je del predalpskega hribovja, ki pripada vzhodnim
Karavankam in zahodnim obronkom Pohorja. Obsega porečji Meže in
Mislinje. Območje nima glavne smeri, orientacijo pa mu dajeta reki,
obdani ena z grebenom vzhodnih Karavank, druga z obronki Pohorja. |
|
|
|
Najmočnejši pečat temu območju pa dajejo obsežna, z gozdom
porasla pobočja, v katerih se pojavlja struktura odprtih površin celkov,
ki so razmeščeni po pobočjih. |
|
|
|
S krajinskoekološkega vidika je matica v krajini gozd.
Zaradi značilnih kmetijskih oblik – celkov – je same strnjene matice v
občini malo. O večjem območju strnjene matice v občini lahko govorimo le
na pobočju Uršlje gore. Na področju Strojne, gričevja med Mežo in
Hotuljskim podoljem ter na samem Hotuljskem podolju prevladujejo območja
zaplat. |
|
|
|
V občini Ravne na Koroškem je opredeljeno eno območje
izjemne krajine. Gre za območje Strojne. Krajina predstavlja značilno
krajinsko podobo hribovitega sveta spodnje Mežiške doline. |
|
|
|
Večje degradacije v krajini povzročajo industrijska
dejavnost, odlagališča industrijskih odpadkov, nekontrolirana gradnja
vikendov, nekatera športna infrastruktura ter nekateri odprti kopi
mineralnih surovin. |
|
|
|
1.2.7 Medobčinsko sodelovanje |
|
|
|
Medobčinsko sodelovanje v koroški regiji ni dovolj
razvito, predvsem na področjih, kot so razvoj urbanega regionalnega
sistema, razvoj delovnih mest oziroma poslovnih in proizvodnih con,
ureditev boljših prometnih povezav in komunalne infrastrukture,
vzpostavitev regionalnih povezav okoljskih dejavnosti, turizem, ipd. |
|
|
|
1.3 Razlogi za pripravo dokumentov |
|
|
|
V letu 2003 je začel veljati nov Zakon o urejanju prostora
(v nadaljevanju: ZUreP-1), ki predpisuje izdelavo povsem novih
prostorskih aktov na državnem, regionalnem in lokalnem nivoju. Državni
zbor RS in Vlada RS sta na podlagi ZUreP-1 sprejela dva ključna državna
prostorska akta: Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list
RS, št. 76/04, v nadaljevanju: SPRS) in Prostorski red Slovenije (Uradni
list RS, št. 122/04, v nadaljevanju: PRS). Za zagotovitev prostorskih
aktov, usklajenih z novo prostorsko zakonodajo ter novimi strateškimi
dokumenti, mora tudi občina začeti s pripravo novih prostorskih aktov
občine, to je strategije prostorskega razvoja občine in prostorskega
reda občine. |
|
|
|
Prostorske sestavine, Dolgoročni družbeni plan Občine
Ravne na Koroškem za obdobje 1986–2000 in Družbeni plan Občine Ravne na
Koroškem za obdobje 1986–1990, ki so bile izdelani v prejšnji družbeno
ekonomski ureditvi v okviru sistema družbenega planiranja, zaradi
spremenjenega družbenega, ekonomskega in pravnega sistema v Republiki
Sloveniji, kljub naknadno sprejetim spremembam opredelitev, ne
zagotavljajo več želenega usmerjanja prostorskega razvoja. Veljavne
prostorske sestavine dolgoročnega plana je treba nadomestiti z v ZUreP-1
določeno prostorsko strategijo, ki bo opredelila prostorski razvoj
Občine Ravne na Koroškem in usmeritve za urejanje prostora na območju
Občine Ravne na Koroškem v novih družbeno gospodarskih razmerah. |
|
|
|
1.4 Pravna podlaga |
|
|
|
Pravna podlaga za pripravo SPRO in PRO so določila
ZureP-1, ki v: |
|
|
|
– odstavku 12. člena določa, da urejanje prostora v
občinski pristojnosti obsega tudi predpisovanje podrobnejših meril in
pogojev za urejanje prostora ter načrtuje prostorske ureditve na območju
občine in izvaja prostorske ukrepe za uresničevanje občinskih
prostorskih aktov; |
|
|
|
– 27. členu določa, da se prostorski akt začne
pripravljati na podlagi programa priprave prostorskega akta; |
|
|
|
– četrtem odstavku 171. člena določa, da morajo občine
začeti s pripravo SPRO in PRO po uveljavitvi prostorskega reda Slovenije
in sprejeti prostorski red občine najkasneje v treh letih po uveljavitvi
Strategije prostorskega razvoja Slovenije, to je do 20. julija 2007; |
|
|
|
– 22. členu obravnava možno sočasno pripravo prostorskih
aktov občine. |
|
|
|
2. PREDMET IN PROGRAMSKA IZHODIŠČA SPRO IN PRO Z OBMOČJEM NJENEGA
UREJANJA |
|
|
|
2.1 Predmet in programska izhodišča za izdelavo SPRO |
|
|
|
Predmet SPRO je določitev zasnove prostorskega razvoja in
prostorskih usmeritev za umeščanje dejavnosti v prostor tako, da se ob
upoštevanju varstvenih zahtev zagotavlja celovit, usklajen in vzdržen
prostorski razvoj Občine Ravne na Koroškem in izhodišča za prostorsko
načrtovanje na lokalni in širši ravni. Zasnova prostorskega razvoja
oziroma zasnova prostorskih ureditev ima podlago v sprejetih državnih
prostorskih aktih: SPRS in PRS. Poleg navedenega mora SPRO upoštevati
tudi izhodišča Regionalne zasnove prostorskega razvoja za Koroško
statistično regijo, ko bo ta sprejeta. |
|
|
|
V skladu s Pravilnikom o podrobnejši vsebini, obliki in
načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine in vrstah njenih
strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04; v nadaljevanju: Pravilnik
o SPRO) ter ob upoštevanju navedenih usmeritev se: |
|
|
|
– določi izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine ob
upoštevanju SPRS in PRS, |
|
|
|
– opredeli zasnovo razmestitve dejavnosti v prostoru, |
|
|
|
– opredeli zasnovo poselitve, krajine in komunalne
infrastrukture, |
|
|
|
– izdela urbanistično zasnovo za naselje Ravne na Koroškem
ter za druga naselja, če se za to izkaže potreba v času izdelave SPRO, |
|
|
|
– opredeli ukrepe za izvajanje strategije. |
|
|
|
Programska izhodišča SPRO so predvsem s prostorskega
vidika zagotoviti: |
|
|
|
– usklajenost gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikov
razvoja v prostoru ter priprava izhodišč za koordinacijo razvojnih
interesov ob upoštevanju varstvenih zahtev, |
|
|
|
– povezovanje posameznih območij in njihovo vključevanje
na območju občine, |
|
|
|
– spodbujanje kvalitetnega lokalnega prostorskega razvoja, |
|
|
|
– povezovanje z regionalnim prostorom, |
|
|
|
– doseganje kakovosti in humanega razvoja naselij, |
|
|
|
– doseganje vzdržnega prostorskega razvoja v varovanih
območjih z ohranjanjem narave in doseganjem trajnostne rabe naravnih
virov in varstva kulturne dediščine, |
|
|
|
– usmerjanje prostorskega razvoja z upoštevanjem območij,
ogroženih zaradi naravnih ali drugih nesreč, |
|
|
|
– krepitev prepoznavnih naravnih in kulturnih značilnosti
in prednosti posameznih območij ter reševanje obstoječih problemov. |
|
|
|
Pri tem bodo upoštevane tudi razvojne težnje v prostoru
občine, ki so opredeljene v »Analizi stanja in teženj Občine Ravne na
Koroškem«. Občina Ravne na Koroškem bo, v kolikor bo izražen interes za
izdelavo skupnih elementov izdelave prostorskih aktov, predvsem na
področju turizma, prometa, infrastrukture, deponiranja odpadkov ter
drugih skupnih projektov usklajevala svoje interese z interesi sosednjih
občin. Prav tako bodo k sodelovanju v postopku posebej povabljeni
predstavniki gospodarstva, interesnih združenj in organizirane javnosti. |
|
|
|
2.2 Predmet in programska izhodišča za |
|
|
|
izdelavo PRO |
|
|
|
Predmet PRO je oblikovanje pravil za urejanje prostora v
občini. PRO je temeljni izvedbeni prostorski akt občine, ki je podlaga
za pripravo občinskih lokacijskih načrtov ter določa lokacijske pogoje
za pripravo projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj po zakonu, ki
ureja graditev objektov. Prostorski akt bo izdelan v skladu s SPRO Ravne
na Koroškem in s pravili Prostorskega reda Slovenije. |
|
|
|
V skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu
priprave prostorskega reda občine ter vrstah njegovih strokovnih podlag
(Uradni list RS, št. 127/04; v nadaljevanju: Pravilnik o PRO) se v PRO: |
|
|
|
– prikaže območja (osnovne in podrobnejše) namenske rabe
prostora, |
|
|
|
– prikaže območja državnih lokacijskih načrtov, |
|
|
|
– izdela merila in pogoje za urejanje prostora (členitev
prostora za določitev meril in pogojev za urejanje prostora,
funkcionalna in oblikovna merila in pogoje, merila za določanje
gradbenih parcel in komunalno opremljanje zemljišč za gradnjo, druga
merila in pogoji za urejanje prostora, merila in pogoji za gradnjo
objektov zunaj poselitvenih območij) in |
|
|
|
– izdela ukrepe za izvajanje prostorskega reda. |
|
|
|
Programska izhodišča prostorskega reda občine so, da se na
območju njegovega urejanja zagotovi predvsem: |
|
|
|
– usklajenost gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikov
razvoja v prostoru ter priprava meril in pogojev za uresničevanje
razvojnih interesov v prostoru, ob upoštevanju varstvenih zahtev, |
|
|
|
– urejenost prostora tako, da se uveljavlja javna korist,
izboljša bivanje, zagotovi racionalna raba prostora in da se ohranja
prostorske vrednote (spoštuje se arhitekturne in krajinsko tipologijo,
naravni značaj sestavin okolja, strukturo prostora), |
|
|
|
– merila in pogoje za posege v prostor in graditev
objektov, |
|
|
|
– členitev prostora, opredelitev funkcionalnih enot in
prostorskih enot in namenske rabe prostora, |
|
|
|
– doseganje kakovosti in humanega razvoja naselij, |
|
|
|
– doseganje vzdržnega prostorskega razvoja v varovanih
območjih z ohranjanjem narave in doseganjem trajnostne rabe naravnih
virov in varstva kulturne dediščine, |
|
|
|
– usmerjanje prostorskega razvoja z upoštevanjem območij,
ogroženih zaradi naravnih ali drugih nesreč, |
|
|
|
– pogoje za graditev gospodarske javne infrastrukture, |
|
|
|
– pogoje za načrtovanje prostorskih ureditev in graditve v
krajini, |
|
|
|
– pogoje za opremljanje zemljišč za gradnjo, |
|
|
|
– prostorske ukrepe za načrtovanje prostorskih ureditev. |
|
|
|
3. UREDITVENO OBMOČJE SPRO IN PRO |
|
|
|
SPRO in PRO se izdelata za celotno območje Občine Ravne na Koroškem. |
|
|
|
4. NOSILCI UREJANJA PROSTORA IN DRUGI UDELEŽENCI, KI SODELUJEJO PRI
PRIPRAVI SPRO IN PRO |
|
|
|
Pripravljavec plana Občina Ravne na Koroškem mora pred
začetkom priprave SPRO in PRO Ministrstvu za okolje in prostor poslati
obvestilo o svoji nameri. Obvestilo mora vsebovati podatke o vrsti,
vsebini in ravni natančnosti, za katero bo plan izdelan, vključno z
ustreznim kartografskim prikazom določenih ali načrtovanih posegov ali
območja, ki ga plan obsega. |
|
|
|
Ministrstvo v 60 dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega
odstavka pisno sporoči pripravljavcu plana, ali je za plan treba izvesti
celovito presojo vplivov na okolje. Z javnim naznanilom v svetovnem
spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države,
ministrstvo obvesti tudi javnost, da bo za plan izvedena celovita
presoja vplivov na okolje. |
|
|
|
Občina Ravne na Koroškem kot pripravljavec SPRO in PRO
vključi morebitno obvezo po celoviti presoji vplivov na okolje v program
priprave. |
|
|
|
Občina Ravne na Koroškem po sprejemu programa priprave
pozove pristojne nosilce urejanja prostora, da v roku 30 dni podajo
smernice za načrtovanje predvidenih prostorskih ureditev. Nosilci
urejanja prostora, ki pripravijo smernice za pripravo SPRO in PRO, so
ministrstva in organi v njihovi sestavi ter nosilci javnih pooblastil,
ki sodelujejo pri pripravi SPRO in PRO in so določeni s tem programom
priprave (v nadaljevanju: nosilci urejanja prostora). Nosilci urejanja
prostora pripravijo smernice v skladu z 29. členom ZUreP-1 in
posredujejo občini strokovne podlage razvoja in/ali varstva s svojega
področja za pripravo strategije prostorskega razvoja občine. |
|
|
|
V primeru, da nosilci urejanja prostora v 30 dneh ne bodo
podali smernic, se bo v skladu z 29. členom ZUreP-1 štelo, da nimajo
smernic. V primeru, da smernice nekaterih nosilcev urejanja prostora ne
bodo podane, mora načrtovalec SPRO in PRO kljub temu upoštevati vse
veljavne predpise in druge pravne akte. |
|
|
|
Pristojni nosilci urejanja prostora, ki v smernicah in
strokovnih podlagah opredelijo izhodišča za prostorski razvoj, pomembna
s področja njihove pristojnosti, so: |
|
|
|
1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor
poda izhodišča za razvoj poselitve, prostorski razvoj in graditev; |
|
|
|
2. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje,
poda izhodišča za preprečevanje onesnaževanja okolja, varstva narave in
ravnanje z vodami; |
|
|
|
3. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za
okolje, Urad za okolje poda izhodišča za varstvo okolja; |
|
|
|
4. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za
okolje, Urad za upravljanje z vodami poda izhodišča za rabo voda in
priobalnih zemljišč; |
|
|
|
5. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za podjetništvo
in konkurenčnost poda izhodišča in usmeritve za področje gospodarskega
razvoja Slovenije, spodbujanje investicij in krepitev konkurenčnih
sposobnosti gospodarstva; |
|
|
|
6. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za notranji
trg, poda izhodišča za področje preskrbe in državnih blagovnih rezerv; |
|
|
|
7. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
poda izhodišča za racionalno rabo energije in energetskih virov ter za
prostorsko zasnovo omrežja energetske infrastrukture ter rabo
potencialnih nahajališč mineralnih surovin; |
|
|
|
8. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem poda
izhodišča za razvoj turizma in turistične ponudbe na nacionalni ravni; |
|
|
|
9. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za elektronske
komunikacije, poda izhodišča za razvoj elektronskih komunikacij na
državni ravni; |
|
|
|
10. Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste, poda
izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega cestnega prometa; |
|
|
|
11. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice, poda
izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega železniškega prometa; |
|
|
|
12. Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo, poda
izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega letalskega prometa; |
|
|
|
13. Ministrstvo za promet, Direktorat za pomorstvo, poda
izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega vodnega prometa; |
|
|
|
14. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, poda
izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega cestnega omrežja in
državnih kolesarskih poti, razen omrežja avtocest; |
|
|
|
15. Ministrstvo za promet, Uprava RS za civilno letalstvo,
poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj civilnega letalstva, letališč
in vzletišč; |
|
|
|
16. Družba za avtoceste RS poda izhodišča, ki se nanašajo
na razvoj državnega avtocestnega omrežja; |
|
|
|
17. Javna agencija RS za železniški promet poda izhodišča,
ki se nanašajo na razvoj železniškega omrežja; |
|
|
|
18. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve,
opredeli izhodišča prostorskega razvoja ter režimov urejanja območij in
infrastrukture, ki so namenjena za potrebe obrambe; |
|
|
|
19. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in
reševanje, opredeli izhodišča, usmeritve in ukrepe za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami; |
|
|
|
20. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, opredeli izhodišča, usmeritve in ukrepe
za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; |
|
|
|
21. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
Direktorat za kmetijstvo, pripravi izhodišča za rabo in ohranjanje
potencialov kmetijskih zemljišč; |
|
|
|
22. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, pripravi izhodišča za
rabo in ohranjanje gozdov ter izhodišča za razvoj dejavnosti lovstva in
ribištva; |
|
|
|
23. Ministrstvo za zdravje, Direktorat za zdravstveno
varstvo, poda izhodišča za razvoj omrežja ustanov zdravstvene
dejavnosti; |
|
|
|
24. Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za razvoj
šolstva, poda izhodišča za razvoj omrežja izobraževalnih in znanstvenih
ustanov osnovnega in srednjega šolstva; |
|
|
|
25. Ministrstvo za šolstvo in šport, Direktorat za šport,
poda izhodišča za razvoj športa in športne infrastrukture; |
|
|
|
26. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo,
Direktorat za visoko šolstvo, poda izhodišča za razvoj omrežje visokih
in znanstvenih ustanov višjega in visokega šolstva; |
|
|
|
27. Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno
dediščino, poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine ter druge
dejavnosti kulture, ki so prostorsko relevantne; |
|
|
|
28. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poda
izhodišča za zagotovitev ustreznega števila in strukture delovnih mest
ter razvoja socialne infrastrukture; |
|
|
|
29. Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za
investicije, nepremičnine in splošne zadeve, poda izhodišča za ravnanje
s skupnim premoženjem države, investicijami in stanovanjskimi zadevami; |
|
|
|
30. Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno
politiko poda izhodišča za usklajen in trajnosten regionalni in lokalni
prostorski razvoj; |
|
|
|
31. Zavod za gozdove Slovenije poda izhodišča za področje
gozdarstva nacionalnega pomena; |
|
|
|
32. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave poda
izhodišča za ohranjanje narave; |
|
|
|
33. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije poda
izhodišča za varstvo kulturne dediščine na nacionalni ravni; |
|
|
|
34. Geoplin, d.o.o. poda izhodišča za področje transporta
in skladiščenja zemeljskega plina; |
|
|
|
35. ELES Elektro – Slovenija, d.o.o. poda izhodišča za
področje prenosa električne energije; |
|
|
|
36. Telekom Slovenije, d.d. poda izhodišča za področje
telekomunikacij in zvez državnega pomena; |
|
|
|
37. Regionalna razvojna agencija za Koroško poda izhodišča
in programe za razvoj koroške regije, vezane na občino Ravne na
Koroškem; |
|
|
|
38. Zavod za gozdove Slovenije, OE Slovenj Gradec, poda
izhodišča za področje gozdarstva lokalnega pomena; |
|
|
|
39. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE
Maribor, poda izhodišča za ohranjanje narave; |
|
|
|
40. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE
Maribor, poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine lokalnega pomena; |
|
|
|
41. Elektro Celje, d.d., PE Slovenj Gradec poda izhodišča
za področje prenosa in distribucije električne energije lokalnega
pomena; |
|
|
|
42. Petrol Energetika Ravne, d.o.o. poda izhodišče za
infrastrukturno opremljanje s toplovodnim in plinovodnim omrežjem
lokalnega pomena; |
|
|
|
43. Javno komunalno podjetje Log, d.o.o. poda izhodišča za
področje vodooskrbe, področje odvajanja in čiščenja odpadnih vod,
ravnanja z odpadki na lokalnem nivoju ter urejanja lokalnega cestnega
omrežja; |
|
|
|
44. Telekom Slovenije, d.d., PE Maribor, poda izhodišča za
področje telekomunikacij in zvez lokalnega pomena; |
|
|
|
45. Občina Ravne na Koroškem poda izhodišča za področje
razvoja gospodarstva, družbene javne infrastrukture (zdravstva, šolstva,
športa, socialnega varstva, javne uprave …) lokalnega pomena, turizma,
kmetijstva, prometa (lokalnih cest) in druge infrastrukture lokalnega
pomena; |
|
|
|
46. druga ministrstva in nosilci urejanja prostora na
lokalnem nivoju podajo izhodišča v skladu z interesom sodelovanja pri
pripravi SPRO in PRO glede na prostorsko relevantnost dejavnosti. |
|
|
|
K oddaji usmeritev na področju prostorskega razvoja na
lokalni ravni bodo pozvane tudi interesne skupine in organizirana
javnost. |
|
|
|
5. STROKOVNE PODLAGE ZA PRIPRAVO SPRO |
|
|
|
IN PRO |
|
|
|
5.1 Obstoječe strokovne podlage in drugi akti |
|
|
|
Pri izdelavi SPRO in PRO Ravne na Koroškem naj izdelovalec
upošteva naslednje obstoječe strokovne podlage, v kolikor niso v
nasprotju z izhodišči ZUreP-1 ali drugimi predpisi, sprejetimi po
izdelavi strokovne podlage ali programskimi izhodišči, določenimi v tem
programu priprave: |
|
|
|
– Regionalni razvojni program za Koroško regijo. 2001. |
|
|
|
– Urbanistični inštitut. Regionalna zasnova prostorskega
razvoja Koroške – 3. faza. Predlog regionalne zasnove z usmeritvami in
ukrepi za njeno izvajanje. 2003. |
|
|
|
– Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor.
Strokovne podlage za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ravne na Koroškem. 1999. |
|
|
|
– LOCUS d.o.o. Analiza stanja in teženj Občine Ravne na
Koroškem. 2006. |
|
|
|
– SGP Kograd Inženiring d.o.o. Ureditev mirujočega prometa
Ravne na Koroškem. 2004. |
|
|
|
– SIRD d.o.o. Novogradnja in obnova kanalizacijskega
omrežja in malih čistilnih naprav na območju občin v Mežiški dolini.
2005. |
|
|
|
– Občina Ravne na Koroškem, (B. Kotnik). Občinski načrt
zaščite in reševanja ob požaru na območju Občine Ravne na Koroškem.
Občina Ravne na Koroškem. 2003. |
|
|
|
– Občina Ravne na Koroškem (B. Kotnik). Ocena ogroženosti
Občine Ravne na Koroškem pred naravnimi in drugimi nesrečami. Občina
Ravne na Koroškem. 2002. |
|
|
|
– Občina Ravne na Koroškem (B. Kotnik). Načrt alarmiranja
gasilskih enot. Občina Ravne na Koroškem. 2003. |
|
|
|
5.2 Obvezne strokovne podlage za pripravo |
|
|
|
prostorskih aktov |
|
|
|
V skladu s sprejetim Prostorskim redom Slovenije (Uradni
list RS, št. 122/2004 z dne 12. 11. 2004) so obvezne strokovne podlage
za pripravo prostorskih aktov: |
|
|
|
1. analiza stanja in teženj v prostoru, |
|
|
|
2. analiza razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v
prostoru, |
|
|
|
3. študija ranljivosti prostora, |
|
|
|
4. druge strokovne podlage. |
|
|
|
5.2.1 Analiza stanja in teženj prostorskega razvoja |
|
|
|
Z analizo opišemo stanje in ugotovimo težnje v prostoru.
Analiza je izhodišče za pripravo analize razvojnih možnosti za posamezne
dejavnosti v prostoru in za študijo ranljivosti prostora, vsebovati pa
mora: |
|
|
|
– opis naravnih in ustvarjenih sestavin prostora, |
|
|
|
– oceno dosedanjega razvoja v prostoru, položaj in vlogo
obravnavanega območja v širšem prostoru, |
|
|
|
– pravno stanje iz predpisov, ki določajo ureditve, ukrepe
in omejitve v prostoru, |
|
|
|
– analizo trga zemljišč, |
|
|
|
– prikaz ključnih problemov in razvojnih teženj v
prostoru. |
|
|
|
5.2.2 Analiza razvojnih možnosti |
|
|
|
Z analizo razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v
prostoru se ugotavlja privlačnost prostora, dela prostora ali njegove
sestavine, ki je neposredno povezana z razvojem določene dejavnosti ali
načrtovanjem določene ureditve. Vsebovati mora: |
|
|
|
– cilje prostorskega razvoja, |
|
|
|
– analize, iz katerih so razvidne različne možnosti
prostorskega razvoja z vidika gospodarskih, kulturnih in socialnih
koristi, |
|
|
|
– merila za ugotavljanje privlačnosti prostora za razvoj
dejavnosti oziroma za bodočo namensko rabo prostora, ki temelji na
vrednotenju ustreznosti zemljišča, zlasti z vidika dostopnosti,
opremljenosti in družbene strukture območja. |
|
|
|
5.2.3 Študija ranljivosti prostora |
|
|
|
S študijo ranljivosti prostora se ugotavlja ranljivost
prostora, dela prostora ali njegove sestavine, ki je neposredno povezana
z razvojem določene dejavnosti ali načrtovanjem prostorske ureditve. |
|
|
|
Obseg ali stopnja ranljivosti se določi s presojo
količinske in kakovostne spremembe prostora na podlagi analize stanja in
teženj v prostoru. Vsebovati mora: |
|
|
|
– opredelitve načrtovanih prostorskih ureditev ter z njimi
povezanih opravil, |
|
|
|
– opredelitve in vrednostno analizo posrednih in
neposrednih vplivov posameznih prostorskih ureditev na naravne in
ustvarjene sestavine prostora. |
|
|
|
V študiji ranljivosti prostora so podane usmeritve za
umeščanje določene dejavnosti v prostor, ki naj bi vključevale varstvene
vidike. Na tej osnovi so predlagane konkretne prostorske rešitve za
lociranje novih površin in konkretni predlogi za opustitev oziroma
spremembo dejavnosti na nekaterih območjih. |
|
|
|
5.2.4 Druge strokovne podlage |
|
|
|
Druge strokovne podlage z različnih področij razvoja
vsebujejo: |
|
|
|
1. razvojne cilje in potrebe posameznih dejavnosti, |
|
|
|
2. stanje, probleme in težnje prostorskega razvoja v
povezavi z gospodarskimi in družbenimi razmerami ter stanjem, |
|
|
|
3. lokalne, regionalne, državne in mednarodne dejavnike,
ki vplivajo na urejanje prostora, |
|
|
|
4. stanje ponudbe in povpraševanja na trgu nepremičnin
obravnavanega območja, |
|
|
|
5. prostorski potencial za razvoj različnih dejavnosti, |
|
|
|
6. kvantificirane ocene potreb po prostoru ali po naravnih
virih na osnovi trendov in projekcij glede na načrtovani razvoj v
prostoru in glede na ugotovljene razlike med načrtovanim in dejanskim
stanjem v prostoru, |
|
|
|
7. koncepte razvoja v prostoru, |
|
|
|
8. pravno stanje iz veljavnih predpisov in drugih pravnih
aktov. |
|
|
|
Druge strokovne podlage s področja varstva okolja in
njegovih delov, ohranjanja narave ter varstva kulturne dediščine
vsebujejo: |
|
|
|
1. namere, cilje ali strategijo varstva oziroma razvoja za
področje, ki ga zastopa nosilec urejanja prostora, |
|
|
|
2. opredelitve varovanih, zavarovanih ali ogroženih
območij in morebitnih prioritet v rabi prostora, |
|
|
|
3. opredelitev potencialnih varovanih, zavarovanih ali
ogroženih območij, s predlogi za omejitve rabe prostora. |
|
|
|
5.3 Strokovne podlage pripravljavca |
|
|
|
Pripravljavec v sodelovanju z izdelovalcem zagotovi
izdelavo naslednjih strokovnih podlag, ki temeljijo na vsebinskih
izhodiščih izdelave obveznih strokovnih podlag in se izdelajo za
naslednje vsebine oziroma področja: |
|
|
|
1. analizo stanja in teženj prostorskega razvoja občine
Ravne na Koroškem (v delu), |
|
|
|
2. analizo razvojnih možnosti prostorskega razvoja za
izbrane dejavnosti (bivanje, obrtne dejavnosti in manjši industrijski
obrati, družbene dejavnosti, turizem) z bilanco zemljišč za gradnjo, |
|
|
|
3. strokovne podlage za poselitvena območja in poselitev
izven poselitvenih območij, |
|
|
|
4. podrobnejše strokovne podlage za potrebe izdelave
urbanističnih zasnov za mesto Ravne na Koroškem in drugih naselij, za
katera se ob pripravi SPRO planira intenzivnejši razvoj oziroma naselja,
ki zahtevajo celovit koncept prostorskega razvoja ter dopolnitev
obstoječih strokovnih podlag poselitve z izdelavo variantnih rešitev, |
|
|
|
5. strokovne podlage s področja krajine in za potrebe
izdelave krajinske zasnove oziroma podrobnejših določil za usmerjanje
dejavnosti v odprtem prostoru, |
|
|
|
6. strokovne podlage s področja lokalne javne gospodarske
infrastrukture, |
|
|
|
7. okoljsko poročilo v skladu z Zakonom o varstvu okolja
in Zakonu o ohranjanju narave, če bo potrebo po izdelavi te strokovne
podlage ugotovilo Ministrstvo za okolje in prostor RS. |
|
|
|
8. analize ranljivosti (privlačnosti in ustreznosti) za
posamezne dejavnosti, |
|
|
|
9. druge strokovne podlage, ki izhajajo iz nadrejenih
prostorskih aktov ali zahtev pristojnih nosilcev urejanja prostora in
obravnavajo vsebine, ki so v skladu z veljavno zakonodajo v pristojnosti
Občine Ravne na Koroškem. |
|
|
|
Strokovne podlage se pripravijo na osnovi projektnih
nalog, ki jih pripravi občinska strokovna služba, skupaj z izbranim
izdelovalcem SPRO in PRO, ob upoštevanju izdelane »Analize stanja in
teženj Občine Ravne na Koroškem«. |
|
|
|
Posamezni nosilec urejanja prostora v skladu s programom
priprave SPRO in PRO pripravljavcu na njegovo zahtevo predloži strokovne
podlage s svojega področja, pri čemer mora upoštevati raven podrobnosti
obravnavane problematike. |
|
|
|
Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora in nosilcev
javnih pooblastil na lokalnem nivoju bodo potrebne predvsem s področij
vodooskrbe in varovanja vodnih virov, odvajanja in čiščenja odpadnih
vod, zbiranja odpadkov, oskrbe z električno energijo in plinom, razvoja
telekomunikacijskega omrežja in omrežja KTV, gozdarstva in kmetijstva,
varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave ter razvoja lokalnega
prometnega omrežja. |
|
|
|
Strokovne podlage morajo vsebovati: |
|
|
|
– podatke in analize stanja in teženj prostorskega razvoja
dejavnosti, |
|
|
|
– predloge morebitnih strateških razvojnih potreb ali
prostorskih ureditev s področja dejavnosti nosilca urejanja prostora,
vključno z njihovimi operativnimi programi, |
|
|
|
– druge pogoje in omejitve za razvoj dejavnosti v
prostoru. |
|
|
|
Nosilci urejanja prostora posredujejo strokovne podlage za
SPRO najmanj v natančnosti, ki je predpisana s Pravilnikom o SPRO, ter v
digitalni obliki, v skladu z 31. členom Pravilnika o SPRO. |
|
|
|
Nosilci urejanja prostora posredujejo strokovne podlage za
PRO najmanj v natančnosti, ki je predpisana s Pravilnikom o PRO, ter v
digitalni obliki, v skladu z 31. členom Pravilnika o PRO. |
|
|
|
6. NAČIN PRIDOBITVE STROKOVNIH REŠITEV |
|
|
|
Strokovne rešitve se pridobivajo v skladu z določili
Zakona o urejanju prostora. Občina odda izdelavo strokovnih podlag ter
izdelavo SPRO in PRO z izbiro najugodnejšega izdelovalca v skladu z
Zakonom o javnih naročilih. |
|
|
|
Izbrani izdelovalec SPRO in PRO Ravne na Koroškem izdela
ali pa najmanj koordinira izdelavo vseh strokovnih podlag za izdelavo
SPRO in PRO. |
|
|
|
Občina določi merila za izbor izdelovalca strokovnih
podlag, pri čemer mora v merilih upoštevati najmanj: |
|
|
|
– reference podjetja ponudnika pri izdelavi strateških in
izvedbenih prostorskih aktov občin v zadnjih 10 letih, |
|
|
|
– reference odgovornega vodje projekta pri izdelavi
strateških in izvedbenih prostorskih aktov občin v zadnjih 10 letih, |
|
|
|
– interdisciplinarnost strokovne skupine ponudnika, pri
čemer mora ponudnik za izdelavo SPRO in PRO zagotavljati strokovnjake s
področja arhitekture, krajinske arhitekture, gradbeništva, geodezije,
prostorske informatike ter drugih potrebnih strok za področje
prostorskega planiranja in načrtovanja, |
|
|
|
– stopnjo izobrazbe strokovne skupine, |
|
|
|
– roke izdelave naloge, |
|
|
|
– ponudbeno ceno. |
|
|
|
7. NAVEDBA IN NAČIN PRIDOBITVE GEODETSKIH PODLAG |
|
|
|
Kot geodetske podlage za izdelavo SPRO in PRO se uporabijo
uradne geodetske podlage državne geodetske službe, ki se pridobijo in
uporabljajo na način in pod pogoji, ki jih določa državna geodetska
služba. |
|
|
|
Za pripravo SPRO in PRO se kot strokovne podlage uporabijo
vse geodetske podlage državne geodetske službe v digitalni obliki,
predvsem pa: |
|
|
|
– topografske karte meril 1:25.000 in 1:50.000 in
topografski podatki, |
|
|
|
– temeljni topografski načrti meril 1:5.000 in 1:10.000, |
|
|
|
– orto-foto načrti merila 1:5.000, |
|
|
|
– register prostorskih enot, |
|
|
|
– zemljiški kataster, |
|
|
|
– kataster stavb. |
|
|
|
Geodetska podlaga za grafične prikaze v kartografskem delu
SPRO je za zasnove posameznih prostorskih sistemov lokalnega pomena na
topografskih kartah praviloma v merilu 1:50.000 ali podrobnejšem.
Vsebine urbanistične in krajinske zasnove se prikažejo praviloma na
topografskih načrtih, ki ustrezajo najmanj natančnosti merila 1:10.000.
Za publikacijske karte in za pregledne karte se uporabijo tudi digitalni
orto foto načrti v merilu DOF25 in DOF5. |
|
|
|
Geodetska podlaga za grafične načrte v kartografskem delu
PRO za območja namenske rabe prostora, območja funkcionalnih in
prostorskih enot z merili in pogoji za urejanje prostora, območja in
objekti gospodarske javne infrastrukture je uradno uveljavljen digitalni
katastrski načrt v državnem koordinatnem sistemu, ki ustreza najmanj
natančnosti merila 1:5.000. |
|
|
|
Poleg podatkov državnih geodetskih podlag se v postopku
priprave PRO kot strokovna podlaga za podrobnejše obravnave uporabljajo
tudi podatki lokalne geodetske službe, predvsem topografski načrti
merila 1:1.000 za območja, za katera te podlage obstajajo. |
|
|
|
Za izdelavo strokovnih podlag za pripravo SPRO in PRO se
uporabijo tudi druge geodetske podlage državne geodetske službe in
podatki lokalne geodetske službe oziroma nosilcev javnih pooblastil za
izvajanje lokalnih javnih gospodarskih služb. |
|
|
|
Geodetske podatke državne geodetske službe pridobi in
uporablja občina v skladu s pravili državne geodetske službe in na
lastne stroške. Geodetske podlage lokalne geodetske službe financira
občina iz občinskega proračuna. |
|
|
|
8. ROKI PRIPRAVE SPRO IN PRO |
|
|
|
Priprava SPRO in PRO bo potekala v skupnem postopku. Ob
sodelovanju nosilcev urejanja potekala po priloženem terminskem planu.
Vzporedno s pripravo SPRO in PRO je potrebno izvesti postopek celovite
presoje vplivov na okolje po ZVO-1 in postopek presoje sprejemljivosti
izvedbe SPRO in PRO po ZON-B. |
|
|
|
Pomembnejši mejniki pri pripravi SPRO in PRO občine: |
|
|
+---------------------------------------------------------------+----------+
|
|
|
|Faza v postopku | Rok|
|
|
|
| | izvedbe|
|
|
|
| | |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+----------+
|
|
|
|Presoja MOP o potrebi vodenja postopka celovite presoje | marec|
|
|
|
|vplivov na okolje | 2006|
|
|
|
| | |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+----------+
|
|
|
|Prva prostorska konferenca | marec|
|
|
|
| | 2006|
|
|
|
| | |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+----------+
|
|
|
|Sprejem programa priprave | marec|
|
|
|
| | 2006|
|
|
|
| | |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+----------+
|
|
|
|Pridobitev smernic in strokovnih podlag nosilcev urejanja | april|
|
|
|
|prostora | 2006|
|
|
|
| | |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+----------+
|
|
|
|Izdelava strokovnih podlag za SPRO in PRO | oktober|
|
|
|
| | 2006|
|
|
|
| | |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+----------+
|
|
|
|Izdelava variantnih rešitev za urbanistično zasnovo | oktober|
|
|
|
| | 2006|
|
|
|
| | |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+----------+
|
|
|
|Izdelava predloga SPRO in PRO | januar|
|
|
|
| | 2007|
|
|
|
| | |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+----------+
|
|
|
|Izdelava in revizija okoljskega poročila po zakonu o varstvu | januar|
|
|
|
|okolja (ZVO-1) in | 2007|
|
|
|
|Zakonu o ohranjanju narave (ZON-B) | |
|
|
|
| | |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+----------+
|
|
|
|Druga prostorska konferenca | januar|
|
|
|
| | 2007|
|
|
|
| | |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+----------+
|
|
|
|Obravnava in sprejem predlogov SPRO in PRO na občinskem svetu | februar|
|
|
|
| | 2007|
|
|
|
| | |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+----------+
|
|
|
|Javna razgrnitev in javne obravnave | marec|
|
|
|
| | 2007|
|
|
|
| | |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+----------+
|
|
|
|Izdelava in sprejem stališč do pripomb iz javne razgrnitve | april|
|
|
|
| | 2007|
|
|
|
| | |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+----------+
|
|
|
|Izdelava dopolnjenega predloga SPRO in PRO | maj 2007|
|
|
|
| | |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+----------+
|
|
|
|Pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora k dopolnjenemu | junij|
|
|
|
|predlogu SPRO in PRO | 2007|
|
|
|
| | |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+----------+
|
|
|
|Pridobitev sklepa Ministrstva za okolje in prostor po ZVO-1 in | junij|
|
|
|
|ZON-B | 2007|
|
|
|
| | |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+----------+
|
|
|
|Sprejem odloka o SPRO in PRO | julij|
|
|
|
| | 2007|
|
|
|
| | |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+----------+
|
|
|
|Pridobitev sklepa ministra za prostor o skladnosti SPRO in PRO | julij|
|
|
|
|z ZUreP-1 in prostorskimi akti države | 2007|
|
|
|
| | |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+----------+
|
|
|
|
Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja tudi spremembo
prostorske zakonodaje, ki naj bi bistveno posegla v proceduro sprejema
prostorskega akta. V primeru spremembe prostorske zakonodaje se bosta
postopek sprejema in posledično terminski plan prilagodila novim
predpisom. |
|
|
|
9. OBVEZNOSTI V ZVEZI S FINANCIRANJEM SPRO IN PRO |
|
|
|
Pripravljavec zagotovi sredstva za izdelavo SPRO, PRO in
potrebnih strokovnih podlag iz njegove pristojnosti ter za pridobitev
geodetskih podlag. Finančna sredstva zagotovi pripravljavec v okviru
sprejetega proračuna za leto 2006 in predvidenih sredstev v naslednjih
proračunskih obdobjih. |
|
|
|
10. OBJAVA PROGRAMA PRIPRAVE SPRO IN PRO |
|
|
|
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije in začne veljati z dnem objave. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Št. 350-03-0002/2005-400 |
|
|
|
Ravne na Koroškem, dne 12. maja 2006 |
|
|
|
|
Župan
Občine Ravne na Koroškem
Maksimilijan Večko l.r. |
|
|
|