Na podlagi 61.a člena
ter v povezavi s 46. in 96. členom
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07 in 108/09) je Občinski svet Občine Zreče na
podlagi 16. člena
Statuta Občine Zreče
(Uradni list RS, št.
95/08 – UPB-1, 55/09 in 57/10) na 13. redni seji dne 25. 4. 2012 sprejel |
O D L O K |
o spremembah in
dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za nekatera
ureditvena območja naselij in odprti prostor Občine Zreče |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem odlokom se
sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskih ureditvenih
pogojih za nekatera ureditvena območja naselij in odprti prostor Občine
Zreče (Uradni list RS, št. 30/04 in 101/06; v nadaljevanju odlok PUP),
ki jih je izdelal BIRO 2001 Maksimilijana Ozimič Zorič s.p. iz Slovenske
Bistrice, v marcu 2012, pod št. 15/10-PUP/SP, in je sestavni del tega
odloka. |
2. člen |
S tem odlokom se
določajo: |
– pogoji za gradnjo
nezahtevnih in enostavnih objektov, |
– spremembe glede
oblikovanja stanovanjskih in kmetijskih objektov, |
– možnost gradnje
fotovoltaičnih sistemov za proizvodnjo električne energije. |
II.
MERILA IN POGOJI ZA GRADNJE V PROSTORU |
3. člen |
V prvi alineji 10.
člena odloka PUP se pri naštevanju za besedo zvezo »avtobusna
postajališča«, doda besedna zveza »kolesarske poti«. |
Istemu členu se doda
novi drugi odstavek z naslednjim besedilom: |
»Naštete
infrastrukturne objekte od alineje 1 do 6 lahko gradi le pristojni
izvajalec gospodarske javne službe oziroma pri telekomunikacijskih
omrežjih in omrežjih zvez pooblaščen operater, pri plinu koncesionar. Če
objekta ne gradi oseba iz prejšnjega stavka, je gradnja dovoljena le na
podlagi soglasja teh služb in z njihovim pooblastilom.« |
4. člen |
V 11. členu se dodata
novi drugi in tretji odstavek z naslednjo vsebino: |
»Na obstoječe objekte
je možna vgradnja naprav, ki proizvajajo električno energijo iz
obnovljivih virov energije in iz soproizvodnje toplote in električne
energije z visokim izkoristkom, in so opredeljene kot enostavne naprave
za proizvodnjo električne energije, se štejejo kot investicijska
vzdrževalna dela in se lahko izvajajo v skladu z predpisi, ki urejajo
energetsko infrastrukturo. |
Postavitev ali
gradnja naprav za proizvodnjo električne energije s pomočjo sončne
energije na območjih in objektih, ki so razglašeni za kulturni spomenik,
ni dopustna. Na območjih in objektih, ki so varovani kot registrirana
kulturna dediščina ter v vplivnih območjih dediščine, so ti objekti in
naprave dopustni le izjemoma, če njihova postavitev ali vgradnja ne
prizadene varovanih vrednot. Umestitev je potrebno uskladiti s pristojno
službo varstva kulturne dediščine v postopku pridobivanja
kulturnovarstvenih pogojev in soglasja, praviloma s prostorsko in
tehnično preveritvijo variantnih rešitev.« |
5. člen |
Spremeni se besedilo
odstavka c) 12. člena odloka PUP tako, da se glasi: |
»c) velikost
dozidanega dela ne sme presegati 40 %
površine obstoječega objekta, istočasno pa mora biti s tlorisnimi
gabariti prilagojen sosednjim objektom, ki imajo enako namembnost.« |
6. člen |
Za 15. členom odloka
PUP se doda novi 15.a člen z naslednjo vsebino in pogoji ZVKDS:
|
»Ne glede na določbe
11.–15. člena tega odloka velja, da so dozidave, nadzidave in spremembe
namembnosti in druga gradbena dela na obstoječih objektih, ki so
varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, dopustna le
izjemoma, kadar ni možno najti druge rešitve, pri čemer gradnja ali
poseg ne sme spreminjati lastnosti zaradi katerih je objekt pridobilo
status objekta varovanega s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine in je ta gradnja ali poseg skladen z varstvenimi rešitvami, ki
veljajo za ta odlok.« |
7. člen |
Prvemu odstavku 17.
člena odloka PUP se doda naslednji stavek: »Pojem nadomestna gradnja
predstavlja gradnjo novega objekta na mestu starega, ki je po velikosti
in namembnosti enak odstranjenemu objektu.« |
V istem členu se
črtajo drugi, tretji, četrti in peti odstavek. |
8. člen |
Besedilo 12) točke
20. člena odloka PUP se spremeni tako, da se glasi: |
»12) Gradnja
enostavnih objektov v skladu s veljavnim predpisom, ki določa vrste
objektov glede na namembnost.« |
Na koncu 20. člena
odloka PUP se doda nova 14) točka z naslednjim besedilom: |
»14) Kolikor na
območju stavbnih zemljišč z oznako (u) ni razpoložljivih površin za
gradnjo je objekte navedene pod tč. 1), 2) in 3) možno locirati največ
50 %
tlorisne površine izven stavbnih zemljišč z oznako (u) ali izven teh
zemljišč na zemljišča nekmetijske namenske rabe. Če to ni mogoče, pa na
območja ostalih kmetijskih zemljišč nižjih bonitet od 30.« |
Na koncu 20. člena
odloka PUP se doda nova 15) točka z naslednjim besedilom: |
»15) Postavitev ali
vgradnja fotovolatičnih sistemov za proizvodnjo električne energije na
območjih in objektih, ki so razglašeni za kulturni spomenik, niso
dopustna. Na območjih in objektih, ki so varovani kot registrirana
kulturna dediščina ter v vplivnih območjih dediščine, so ti objekti in
naprave dopustni le izjemoma, če njihova postavitev ali vgradnja ne
prizadene varovanih vrednot. Umestitev je potrebno uskladiti s pristojno
službo varstva kulturne dediščine v postopku pridobivanja
kulturnovarstvenih pogojev in soglasja, praviloma s prostorsko in
tehnično preveritvijo variantnih rešitev.« |
9. člen |
Spremeni se tretji
odstavek 3. točke 22. člena odloka PUP tako, da se glasi: |
»V primeru, da prej
naštetih posegov na objektih za potrebe kmetijstva, zaradi prostorskih
omejitev (majhnost parcele, nezadostni odmiki od sosednjih objektov in
neustrezen prostor za dovoz in manipulacijo), ni možno v celoti umestiti
znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča (u), lahko izjemoma segajo
največ 50 %
zazidanega tlorisa objekta izven meje opredeljenega stavbnega zemljišča
(u) na zemljišča nekmetijske namenske rabe. Če to ni mogoče, pa na
območja ostalih kmetijskih zemljišč nižjih bonitet od 30. Namembnost
objekta se ne sme spremeniti najmanj 10 let od izdaje gradbenega
dovoljenja. Za poseg izven opredeljenega stavbnega zemljišča (u) je
potrebno pridobiti predhodno soglasje Občine Zreče, ki bo na osnovi
dokumentacije za objekt, pri izvedbi naslednjega postopka sprememb in
dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov zagotovila vris stavbnega
zemljišča za objekt v smislu ažuriranja kartografske dokumentacije z
dejanskim stanjem.« |
10. člen |
V 23. členu odloka
PUP se na koncu doda nova 11) točka z naslednjim besedilom: |
»11) Objekti navedeni
pod točko 1), 2) in 3) lahko izjemoma segajo največ 50 %
zazidanega tlorisa objekta izven meje opredeljenega stavbnega zemljišča
(u) in sicer na zemljišča nekmetijske namenske rabe. Če to ni mogoče, pa
na območja ostalih kmetijskih zemljišč nižjih bonitet od 30.« |
11. člen |
V 24. členu odloka
PUP se črta zadnji stavek tretjega odstavka »Druge novogradnje v območju
kmetijskih zemljišč niso dovoljene.« |
V istem členu odloka
PUP se doda novi peti odstavek z naslednjim besedilom: |
»Pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti (nezahtevni in enostavni), ki so potrebni za
obratovanje kmetije, se lahko zgradijo tudi na območju kmetijskih
zemljišč, ki so manj primerna za obdelavo, vendar le v maksimalnem
odmiku 20 m od osnovnega legalno zgrajenega stanovanjskega objekta
kmetije oziroma manj zahtevnega gospodarskega objekta.« |
12. člen |
V zadnjem stavku
prvega odstavka 25. člena odloka PUP se besedilo »soglasje Zavoda za
gozdove Slovenije, Območna enota Celje« nadomesti z besedilom »soglasje
službe, pristojne za gozdarstvo«. |
Doda se novi šesti
odstavek z naslednjim besedilom: |
»Pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti, ki so potrebni za obratovanje kmetije, se
lahko zgradijo tudi na območju gozda, na robu ali v neposrednem vplivnem
območju gozda (praviloma pas ene sestojne višine odraslega gozdnega
drevja), vendar le ob soglasju službe, pristojne za gozdarstvo.
|
Mednje sodijo:
|
Nezahtevni objekti:
|
– gozdna cesta daljša
od 2 km, |
– grajena gozdna
vlaka daljša od 1 km, |
– obora za rejo
divjadi. |
Enostavni objekti:
|
– grajena gozdna
vlaka do 1 km, |
– gozdna učna pot,
|
– čebelnjak, pogoj za
gradnjo: so prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih. Lokacije
čebelnjakov, stacioniranih ali prenosnih, morajo biti določene tako, da
območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na poselitveno območje.
Postavitev je možna le pod pogojem, da se predhodno pridobi pozitivno
mnenje Čebelarskega društva Zreče, iz katerega izhaja, da je zemljišče,
na katerem bo stal čebelnjak v skladu s predpisi, ki urejajo
čebelarstvo, |
– krmišče,
|
– ograje za pašo
živine, |
– gozdna cesta do 2
km. |
Sprejemljivi so vsi
objekti, pri katerih ob njihovi izgradnji in obratovanju ni pričakovati
negativnega vpliva na gozd, zagotavljanje funkcij gozda in gospodarjenje
z gozdovi.« |
13. člen |
Za 28. členom odloka
PUP se doda novi 28.a člen, ki se glasi: |
»Nezahtevni in
enostavni objekti za lastne potrebe morajo biti od meje sosednjih
zemljišč oddaljeni najmanj 2 m (napušč oziroma najbolj izpostavljeni del
objekta). Izjema je rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto, ki
mora biti od meje sosednjih zemljišč odmaknjen najmanj toliko, kot to
določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in
pline. Če je odmik nezahtevnega in enostavnega objekta manjši od 1,5 m,
je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje
lastnikov sosednjih zemljišč, v primeru rezervoarja za utekočinjeni
naftni plin ali nafto pa tudi zgraditi ustrezen požarni zid.
|
Odmik ograje od meje
s sosednjim zemljiščem je najmanj 0,30 m, če je odmik manjši oziroma je
ograja postavljena na posestno mejo, je potrebno pred začetkom gradnje
pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je
sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob ograje oziroma lega ograje
ne sme posegati v polje preglednosti in si je potrebno pridobiti
soglasje upravljavca javne ceste. |
Škarpe in podporni
zidovi so od meje s sosednjim zemljiščem oddaljeni najmanj 1,0 m. Za
manjši odmik je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno
soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna
cesta, zgornji rob zidu oziroma lega ne sme posegati v polje
preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne
ceste. V primeru pogojno stabilnega terena je potrebno za temeljenje
pridobiti pogoje geomehanika. |
Nezahtevni in
enostavni kmetijsko-gozdarski objekti morajo biti od meje sosednjih
zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m. Če je odmik objekta manjši, je treba
pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov
sosednjih zemljišč. Odmik za obore za rejo divjadi in ograje za pašo
živine je najmanj 0,50 m, ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih
zemljišč se lahko postavi na posestno mejo. |
Nezahtevni in
enostavni pomožni infrastrukturni objekti: |
– Pomožni
infrastrukturni objekti se lahko postavljajo do meje sosednjih zemljišč.
|
Nezahtevni in
enostavni začasni objekti: |
– Od meje sosednjih
zemljišč morajo biti odmaknjeni najmanj 1,50 m. Če je odmik objekta
manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno in overjeno
soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. |
Spominska obeležja so
od meje s sosedi oddaljena 1,50 m, razen spominskih plošč, ki so
sestavni del fasade oziroma drugega objekta. V primeru manjšega odmika
je potrebno pisno in overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.
|
Objekti za
oglaševanje so od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,50 m. V
primeru manjšega odmika je potrebno pisno in overjeno soglasje lastnikov
sosednjih zemljišč. |
Urbana oprema sme
biti od meje sosednjih zemljišč oddaljena najmanj 1,50 m. V primeru
manjšega odmika je potrebno pisno in overjeno soglasje lastnikov
sosednjih zemljišč«. |
14. člen |
V 32. členu odloka
PUP se spremeni besedilo točke č), tako, da se glasi: |
»č) Nezahtevni in
enostavni objekti v poselitvenem območju oziroma v območju stavbnih
zemljišč z oznako (u) morajo biti oblikovno in po izbiri materialov
usklajeni z obstoječo kakovostno grajeno strukturo. Na zemljiški parceli
ki pripada stavbi, se lahko umesti več različnih enostavnih objektov le
ob pogoju, da se njihova umestitev in oblikovanje načrtujeta enotno.
Višina nadzemnih objektov je le pritličje, brez kleti. Strehe objektov
povzemajo elemente strehe nad osnovno stavbo (smer slemena, naklon
strešine …) ali so ravne, kjer je to iz oblikovalskega vidika možno.
|
K enostanovanjski
zgradbi se lahko zgradi največ po en nezahtevni oziroma enostavni objekt
iste vrste za lastne potrebe. K večstanovanjskim objektom se lahko za
vsako stanovanje zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste
vrste. Njihova skupna površina ne sme presegati 40 %
velikosti zemljiške parcele, ki pripada stavbi. Zgrajeni so kot
posamična zgradba ali tako da se stikajo z osnovnim objektom ali se
stikajo med seboj, vendar ne več kot dva iste vrste skupaj. V primeru
stikanja lahko imajo skupne konstrukcijske elemente, pri tem pa morajo
biti razponi nosilnih delov do 3 m. Če razponi nosilnih delov presegajo
3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov, ki so dani v promet
v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode. |
Ograje se oblikovno
podredijo tipu obstoječih ograj v soseščini. Medsosedske ograje v
naseljih ne smejo presegati višine 1,80 m. Kot gradbeni material se
uporablja žično pletivo, les in kovina. Varovalne ograje, ki so
namenjene fizičnemu varovanju proizvodnih in poslovnih objektov, javnih
cest in železnice oziroma drugih površin, na katerih se opravlja
dejavnost ter igriščne ograje, so lahko grajene do višine 2,20 m. Pri
specifičnih, določenih športnih ali industrijskih objektih je višina
ograje lahko do 4,50 m. Obore za rejo divjadi so višine do 2.20 m,
višina ograj za pašo živine naj ne presega 1,5 m. |
Škarpe in podporni
zidovi so arhitekturno oblikovani in grajeni iz naravnih materialov. Po
končani gradnji se intenzivno ozelenijo. Njihova višina ne presega 1,50
m.« |
V istem 32. členu
odloka PUP se spremeni drugi odstavek točke d) tako, da se glasi:
|
»Objekti so praviloma
podolgovatega tlorisa, katerih velikost in obliko pogojuje tehnološki
postopek kmetijske pridelave, prireje oziroma kmetijski postopki in
trg.« |
V istem 32. členu
odloka PUP se točka e) spremeni tako, da se glasi: |
»Na območju enega
kmetijskega gospodarstva je dopustna gradnja največ po enega pomožnega
kmetijsko-gozdarskega objekta iste vrste, kar pa ne velja za gnojišče,
zbiralnik, kozolec, rastlinjak in silos, ki se jih lahko zgradi toliko,
kolikor je potrebno za nemoteno obratovanje kmetije. Objekti so zgrajeni
kot posamična zgradba ali tako, da se stikajo z osnovnim objektom ali se
stikajo med seboj, vendar ne več kot dva iste vrste skupaj. V primeru
stikanja lahko imajo skupne konstrukcijske elemente, pri tem pa morajo
biti razponi nosilnih delov do 3 m. Če razponi nosilnih delov presegajo
3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov, ki so dani v promet
v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode. |
Za nezahtevne in
enostavne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, ki se gradijo na območju
kmetijskih zemljišč, gozdnem območju in območju vodotokov, je potrebno
upoštevati določila predpisov, ki veljajo za posamezna področja in ne
smejo biti v nasprotju z varstvenimi režimi. Načrtovati jih je potrebno
tako, da se kvalitetno dopolnjuje podoba obstoječega naselja v krajini
in se upošteva regionalna tipologija.« |
15. člen |
V 34. členu odloka
PUP se besedilo prvega in drugega odstavka spremeni tako, da se glasi:
|
»Odmik ograje od meje
s sosednjim zemljiščem je najmanj 0,30 m, če je odmik manjši oziroma je
ograja postavljena na posestno mejo, je potrebno pred začetkom gradnje
pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je
sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob ograje oziroma lega ograje
ne sme posegati v polje preglednosti in si je potrebno pridobiti
soglasje upravljavca javne ceste. |
Škarpe in podporni
zidovi so od meje s sosednjim zemljiščem oddaljeni najmanj 1,00 m. Za
manjši odmik je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno
soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna
cesta, zgornji rob zidu oziroma lega ne sme posegati v polje
preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne
ceste. V primeru pogojno stabilnega terena je potrebno za temeljenje
pridobiti pogoje geomehanika.« |
16. člen |
Spremeni se besedilo
celotnega 48. člena odloka PUP tako, da se glasi: |
»Območja naravnih
vrednot so vrisana v grafičnih prilogah v PUP 520/03. V tem odloku so
upoštevani le tisti objekti in območja, ki ležijo znotraj območij
urejanja s tem odlokom, kot so opredeljena v 6. členu tega odloka.
|
Na osnovi strokovnega
gradiva »Naravovarstvene smernice za Občinski prostorski načrt Občine
Zreče« (izdelal Zavod RS za varstvo naravne, Območna enota Celje, št.
1-III-207/3-O-11/LS, izdelane v juniju 2011), so kot območja ohranjanja
narave uvrščeni naslednji objekti in območja: |
1. Naravne vrednote
|
Pregled naravnih
vrednot (Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list
RS, št. 111/04, 70/06, 93/10) |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|IDENT.
|IME |KRATKA OZNAKA |ZVRST |STATUS | |
|ŠT.
| | | | | |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|47495* |Pavlakova
vodna|Jama občasni izvir |geomorfp |NVDP | |
|
|jama | | | | |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|47497* |Pavlakova
|Spodmol, kevdrc |geomorfp |NVDP | |
| |zijalka
1 | | | | |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|47496* |Pavlakova
|Vodoravna jama |geomorfp |NVDP | |
| |zijalka
2 | | | | |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|41379*
|Pavlakova jama |Vodoravna jama |geomorfp |NVDP | |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|230
|Lovrenško barje|Šotno barje na |geomorf, |NVDP | |
|
| |slemenu Planinka |hidr, bot, | | |
|
| |na Pohorju severno |ekos, geol | | |
|
| |od Rogle | | | |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|303
|Stranice – |Kredni rudistni |geol |NVDP | |
|
|nahajališče |greben v kamnolomu | | | |
| |fosilov
1 |pri Stranicah | | | |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|1549
|Višičeva lipa |Lipa na dvori šču|drev |NVLP | |
|
| |Viščeve domačije | | | |
|
| |severozahodno od | | | |
|
| |Zreč | | | |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|1550 |Loška
Gora – |Vaška lipa v Loški |drev |NVLP | |
| |vaška
lipa |Gori | | | |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|1558 |Vuhererjeva
|Lipa pri Vuherjevi |drev |NVLP | |
|
|lipa |hiši v Zrečah | | | |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|4450
|Stranice – |Nahajališče |geol |NVLP | |
|
|nahajališče |krednih hipuritov | | | |
| |fosilov
2 |v opuščenem | | | |
|
| |kamnolomu pri | | | |
|
| |Stranicah | | | |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|4495 V
|Dravinja |Dravinja, desni |hidr |NVDP | |
|
| |pritok drave, od | | | |
|
| |izvira do Slap | | | |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|5512
|Ljubnica s |Desni pritok |hidr, ekos |NVLP | |
|
|pritoki |Dravinje s pritoki | | | |
|
| |z ohranjeno strugo | | | |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|5562 |Tesnica
– slap |Slap v soteski |geomorf, |NVLP | |
|
| |Tesnica južno od |hidr | | |
|
| |Belega potoka pri | | | |
|
| |Frankolovem | | | |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|5952
|Stranice – |Osameli kras z |geomorf, |NVLP | |
| |osameli
kras |jamami in vrtačami |geomorfp | | |
|
| |pri Stranicah | | | |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|5957 |Zreče –
osameli|Osameli kras |geomorf |NVLP | |
| |kras
|zahodno od Zreč | | | |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|5954
|Križevec – |Prepadne stene |geomorf |NVLP | |
|
|pečine |južno od Križevca | | | |
|
| |pri Stranicah | | | |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|5956 |Zreče
– |Rudnik antracita v |geol |NVLP | |
|
|nahajališče |Zrečah | | | |
|
|antracita | | | | |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|6066
|Koprivnica s |Desni pritok |hidr, ekos |NVLP | |
|
|pritoki |Dravinje s pritoki | | | |
|
| |z lepo razvito | | | |
|
| |obvodno drevnino | | | |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|6107 |Bohorinščica
s |Naravno ohranjen |hidr, ekos |NVLP | |
|
|pritoki |vodotok s pritoki, | | | |
|
| |levi pritok | | | |
|
| |Dravinje pri Loški | | | |
|
| |Gori | | | |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|6276 |Radoljna
|Desni pr itok|hidr, |NVDP | |
|
| |Drave, |geomorf | | |
|
| |severovzhodno od | | | |
|
| |Lovrenca na | | | |
|
| |Pohorju | | | |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
Z oznako * so
označene naravne vrednote – jame, za katere je določen režim vstopa 3 –
odprta jama s prostim vstopom. |
2. Ekološko pomembna
območja |
+-------+----------------------------------------------+--------+ |
|KODA
|IME |STATUS | |
+-------+----------------------------------------------+--------+ |
|41200
|Pohorje |EPO | |
+-------+----------------------------------------------+--------+ |
|11500
|Velenjsko - Konjiško hribovje |EPO | |
+-------+----------------------------------------------+--------+ |
3. Posebna varstvena
območja (območja NATURA 2000) |
+---------+--------------------------------------------+--------+ |
|KODA
|IME |STATUS | |
+---------+--------------------------------------------+--------+ |
|SI5000006|Pohorje |PosVO | |
+---------+--------------------------------------------+--------+ |
|SI3000270|Pohorje |pPosVO | |
+---------+--------------------------------------------+--------+ |
Legenda tabel:
|
– IDENT. ŠT. –
identifikacijska številka; |
– ZAP. ŠT. pNV –
zaporedna številka predlagane naravne vrednote, predlagala OE Celje;
|
– IME – ime naravne
vrednote,predlagane naravne vrednote, ekološko pomembnega območja
oziroma posebnega varstvenega območja, predlaganega zavarovanega
območja; |
– STATUS:
|
– Predlog za
zavarovano območje regijskega parka (pRP) je del narave, ki ima tolikšno
naravovarstveno vrednost, da bi bilo potrebno zanj sprejeti akt o
zavarovanju: |
– Naravne vrednote:
|
– NVDP – naravna
vrednota državnega pomena, |
– NVLP – naravna
vrednota lokalnega pomena, |
– Novo predlagana
naravna vrednota (pNVLP – predlog naravne vrednote lokalnega pomena) je
del narave, ki je bil na novo evidentiran in ovrednoten ter za katerega
se upravičeno domneva, da ima lastnosti, zaradi katerih bo določen za
naravno vrednoto; |
– Predlog za
zavarovano območje regijskega parka (pRP) je del narave, ki ima tolikšno
naravovarstveno vrednost, da bi bilo potrebno zanj sprejeti akt o
zavarovanju: |
– EPO – ekološko
pomembno območje, |
– PosVO – posebno
varstveno območje, |
– pPosVO –
potencialno posebno ohranitveno območje je posebno varstveno območje, ki
ga je Slovenija opredelila na podlagi Direktive o habitatih, pa še ni
bilo sprejeto s strani Evropske komisije, |
– ZVRST – zvrst
naravne vrednote, in sicer: |
– geomorf –
geomorfološka površinska naravna vrednota, |
– geomorfp –
geomorfološka podzemeljska naravna vrednota, |
– geol – geološka
naravna vrednota, |
– hidr – hidrološka
naravna vrednota, |
– drev – drevesna
naravna vrednota, |
– ekos – ekosistemska
naravna vrednota, |
– zool – zoološka
naravna vrednota, |
– bot – botanični
naravna vrednota. |
Varstvene usmeritve
in priporočila za varstvo naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, ki
jih je potrebno upoštevati pri posegih na celotnem ureditvenem območju.
|
1. Gradnja objektov,
prostorske ureditve in posegi se izvajajo na način, da se ne ogrozijo
lastnosti naravnih vrednot in lastnosti območij, ki so pomembna za
ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti. |
2. Nezahtevnih in
enostavnih objektov naj se ne umešča na osrednja območja naravnih
vrednot in na območja habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in
živalskih vrst ter prednostnih habitatnih tipov. |
3. Sončne elektrarne
naj se prednostno namešča na obstoječe objekte. Prostostoječe
fotovoltaične objekte (sončne elektrarne) se umešča skladno z
opredeljeno namensko rabo (območja energetske infrastrukture) zunaj
vidno izpostavljenih območij in izven območij naravnih vrednot, območij
biotske raznovrstnosti (Natura 2000, EPO) in krajinske pestrosti.
|
4. V krajini, zlasti
na sklenjenih kmetijskih obdelovalnih površinah, se ohranjajo in ponovno
vzpostavljajo ekološko pomembni krajinski elementi: mejice, pasovi
drevja, posamično starejše drevje, visokodebelni sadovnjaki, obrežna
vegetacija ob vodotokih itd. Pri gradnji objektov in ostalih posegih se
drevnina varuje pred poškodbami, odstranjena drevesa pa naj se
nadomestijo s sadikami avtohtonih vrst. |
5. Postavljanje obor
za rejo divjadi na območjih ohranjanja narave ni sprejemljivo.
Ograjevanje zemljišč v odprti krajini, razen za potrebe pašništva in za
zaščito zemljišč pred škodo, ki jo povzroča divjad, naj se ne izvaja.
|
6. Ob vodotokih se
ohranja zveznost obrežne vegetacije. Neselektiven posek obvodne drevnine
naj se ne izvaja, sprejemljiva je odstranitev posameznih dreves, ki
ovirajo pretok. Odstranjeno vegetacijo naj se nadomesti z zasaditvijo
avtohtonih, rastišču prilagojenih grmovnih in drevesnih vrst.
|
7. Premoščanje
višinskih razlik ob objektih naj se praviloma ureja z zatravljenimi
zemeljskimi brežinami ali suhozidi s kamnom lokalnega izvora. Oporne
zidove (škarpe) se gradi le izjemoma, ko ni možno drugačno zavarovanje
brežin. |
8. Odprtega prostora
v območjih ohranjanja narave se ne osvetljuje. Osvetljevanje naj bo
omejeno na strnjena naselja, prostorsko usmerjeno proti tlom ter časovno
omejeno.« |
17. člen |
Doda se novi prvi
odstavek 49. člena odloka PUP, ki se glasi: |
»Na glede na ostale
določbe tega akta velja, da so na območjih, varovanih po predpisih s
področja varstva kulturne dediščine, dovoljenje le tiste vrste gradenj
objektov in naprav ter drugih gradbenih del, ki so skladni z merili in
pogoji ohranjanja kulturne dediščine določenimi v tem členu,«
|
Črta se zadnji stavek
v 49. členu odloka PUP in se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
|
»Na območjih
varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine je dopustno
vzdrževanje objektov. Rekonstrukcije stavb, ki so varovane na podlagi
predpisov s področja varstva kulturne dediščine, so dopustne, pri čemer
se prostornina stavbe ne sme povečati. Izjemoma se lahko poveča ta
toliko, kot to omogočajo drugi predpisi (to je do 10 %)
če sprememba velikosti ne prizadene varovanih elementov stavbe in s tem
soglaša pristojna strokovna javna služba. Gradnja novih objektov,
dozidave in nadzidave obstoječih objektov so na območjih varovanih po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine dopustna le izjemoma,
kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali v primeru dozidave
in nadzidave objekta ali drugega dopustnega posega, ni možno najti druge
rešitve, pri čemer gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti zaradi
katerih je območje ali objekt pridobilo status območja varovanega s
predpisi s področja varstva kulturne dediščine in je ta gradnja ali
poseg skladen z varstvenimi režimi, ki veljajo za ta objekt ali območje.
Odstranitev objektov ali delov objekta, ki so kulturna dediščina ali
razglašeni za kulturni spomenik, niso dopustne, razen pod pogoji, kot
jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
|
Na območjih varovanih
po predpisih s področja kulturne dediščine so dopustne le tiste vrste
nezahtevnih in enostavnih objektov katerih gradnja in postavitev je v
sklad z varstvenim režimom, ki velja za posamezen objekt ali območje
dediščine. |
Na objektih in
območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske
ureditve, ki: |
– prispevajo k trajni
ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti, |
– dediščino varujejo
in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
Za poseg ali območje
kulturne dediščine, ki je razglašen za kulturni spomenik ali je v
seznamu varovane nepremične kulturne, dediščine določene v tem členu, je
potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za poseg skladno
s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Za poseg v objekt ali
v območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in
ravnanje, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja
in uporabo dediščine ali dediščino uničujejo, razgrajujejo ali
spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi
posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi
tega odloka ali drugih predpisov. |
Za izvedbo predhodne
arheološke raziskave je treba pridobiti soglasje za raziskavo in
odstranitev arheološke ostaline skladno s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine. |
Za kulturne
spomenike, spomeniška območja in njihova vplivna območja veljajo merila
in pogoji kot jih opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega
spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo merila in pogoji določeni z
varstvenim režimom v razglasitvenem aktu. |
Za registrirano
kulturno dediščino, ki ni razglašena za kulturni spomenik, velja, da
posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli
varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco,
ki so nosilci teh vrednot registrirane kulturne dediščine, niso
dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo merila in pogoji
določeni z varstvenimi režimi določenimi v tem členu. |
Za posamezne enote
registrirane kulturne dediščine veljajo naslednji varstveni režimi
(glede na tip dediščine): |
– Varstveni režim za
kulturno krajino: V območju kulturne krajine velja pravni režim varstva,
ki predpisuje ohranjanje naslednjih krajinskih značilnosti: |
– krajinska zgradba
in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
|
– odprti prostor pred
nadaljnjo širitvijo naselij, |
– sonaravno
gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
|
– tipologija
krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva, |
– odnos med krajinsko
zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko
dediščino. |
– Varstveni režim za
naselbinsko dediščino: V območjih naselbinske dediščine velja pravni
režim varstva, ki predpisuje ohranjanje naslednjih zgodovinskih
značilnosti naselij: |
– naselbinska zasnova
(parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
|
– odnosi med
posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega,
gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom,
gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
– prostorsko
pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki …),
|
– prepoznavna lega v
prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
|
– naravne in druge
meje rasti ter robovi naselja, |
– podoba naselja v
prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), |
– odnosi med naseljem
in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), |
– stavbno tkivo
(prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
|
– zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
– Varstvi režim za
arheološko dediščino: V območjih registriranih arheoloških najdišč velja
pravni režim varstva, ki določa, da ni dovoljeno posegati v prostor na
način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana
arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi
najdbami se varujejo pred posegi in uporabo, ki bi lahko poškodovali
arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski
kontekst. |
Prepovedano je
predvsem: |
– odkopavati in
zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska
zemljišča, graditi gozdne vlake, |
– poglabljati dna
vodotokov ter jeter, |
– ribariti z
globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
– gospodarsko
izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
– postavljati in
graditi trajne in začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemni
infrastrukturi ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti
nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
|
Izjemoma so dovoljeni
posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj
naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih
pogojev: |
– če ni možno najti
drugih rešitev, |
– če se na podlagi
rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je
zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo. |
Obseg in čas
potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za varstvo
kulturne dediščine. |
– Varstveni režim za
stavbno dediščino: V območjih stavbne dediščine valja pravni režim
varstva, ki predpisuje ohranjanje naslednjih značilnosti objektov:
|
– tlorisna in
višinska zasnova (gabariti), |
– gradivo (gradbeni
material) in konstrukcijska zasnova, |
– oblikovanost
zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin,
kritina, stavbno pohištvo, barve fasade, fasadni detajli), |
– funkcionalna
zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
|
– komunikacijska in
infrastrukturna navezava na okolico, |
– pojavnost in vedute
(predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih,
znamenjih ...), |
– celovitost
dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim
stavbne dediščine), |
– zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
– Varstveni režim za
memorialno dediščino: V območjih memorialne dediščine velja pravni režim
varstva, ki predpisuje ohranjanje naslednjih značilnosti območij:
|
– avtentičnost
lokacije, |
– materialna
substanca in fizična pojavnost objekta in drugih nepremičnin,
|
– vsebinski in
prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.« |
III.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
18. člen |
Spremembe in
dopolnitve Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za nekatera
ureditvena območja naselij in odprti prostor Občine Zreče so posledica
sprejetja novih podzakonskih predpisov in novih zakonov. Posamezne
opredelitve v prostorskem aktu so tekstualno prilagojene in usklajene z
Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08
in 99/08) in smiselno se upoštevajo določila Pravilnika o kriterijih za
načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših
kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij (Uradni list RS, št.
110/08). |
19. člen |
Nadzorstvo nad
izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
20. člen |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 3505-0008/2012-47 |
Zreče, dne 25. aprila
2012 |
Župan |
Občine Zreče
|
mag. Boris Podvršnik
l.r. |