|
Na podlagi 21.
člena
Statuta občine Šentilj
(MUV, št.6/95 in 2/96.) je Občinski svet
Občine Šentilj, na svoji 3. redni seji dne 31. marca 1999, sprejel |
|
|
POSLOVNIK |
|
|
občinskega sveta |
|
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter
način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v
nadaljevanju: člani). |
|
|
2. člen |
|
|
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko
v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih
teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
|
3. člen |
|
|
Občinski svet in
njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
|
4. člen |
|
|
Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
Javnost dela se
lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali
uradna tajnost. |
|
|
Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in
njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
|
5. člen |
|
|
Svet dela na rednih
in izrednih sejah. |
|
|
Redno sejo sveta
skliče župan najmanj štirikrat na leto oziroma enkrat na mesec in ko to
zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v
petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če
župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne
zahteve, jo skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali.
Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red.
Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa
lahko dopolni še z novimi točkami. |
|
|
6. člen |
|
|
Svet predstavlja
župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa. |
|
|
7. člen |
|
|
Svet uporablja
pečat občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v katerega
notranjem krogu je ime občinskega organa " OBČINSKI SVET". |
|
|
Svet uporablja
pečat na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah
ter na dopisih. |
|
|
Pečat sveta
uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
|
|
Pečat sveta hrani
in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave. |
|
|
II.
KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA |
|
|
8. člen |
|
|
Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov sveta. |
|
|
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče župan 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne
kasneje kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana v navedenem roku,
jo skliče predsednik volilne komisije. |
|
|
Zaradi priprave na
prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili
izvoljeni svetniki. |
|
|
9. člen |
|
|
Prvo sejo sveta
vodi župan. |
|
|
Na prvi seji svet
izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo.
Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje
najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih članov
po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani
komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
|
|
Mandatna komisija
na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda,
kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga
občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane
občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga
potrditev mandatov za člane. |
|
|
Mandatna komisija
na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana
predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur. |
|
|
10. člen |
|
|
Mandate članov
občinskega sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi
njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
|
|
Svet odloči skupaj
o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča
posebej. |
|
|
Član občinskega
sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil
tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
|
|
Svet na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi
poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
|
|
11. člen |
|
|
Ko se svet
konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni
člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom
občinskega sveta in županu pa preneha. |
|
|
Članom občinskega
sveta, ki jim je prenehal mandat, preneha članstvo v vseh občinskih
organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, v katera
so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta. Mandat preneha tudi
vsem drugim članom organov in organizacij, ki jih je občinski svet
imenoval v svojem mandatu. |
|
|
12. člen |
|
|
Ko je svet
konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija
mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih
organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij
in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter
pripraviti predloge za imenovanje novih članov. |
|
|
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA |
|
|
1. Splošne
določbe |
|
|
13. člen |
|
|
Pravice in
dolžnosti članov občinskega sveta so določene z zakonom, statutom občine
in tem poslovnikom. |
|
|
Člani občinskega
sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri
delu občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so.
Člani občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih
teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice
glasovanja. Član občinskega sveta ima pravico: |
|
|
? predlagati
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen
proračuna,zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana, ter
obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti; |
|
|
? glasovati o
predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
|
|
? sodelovati pri
oblikovanju dnevnih redov sej občinskega sveta in predlagati uvrstitev
posameznih točk na dnevni red v skladu 35. členom zakona o lokalni
samoupravi, |
|
|
? predlagati
kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in
organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike, |
|
|
? sklicati posvet s
krajani na tistem območju, kjer delujejo za pridobitev mnenj in
usmeritev za njegovo delo v občinskem svetu. Posvetu prisostvuje župan. |
|
|
Član občinskega
sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni
podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
|
|
Član občinskega
sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije
ter v skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do dela plače
za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
|
|
14. člen |
|
|
Član občinskega
sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali
glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije na seji
občinskega sveta oziroma delovnega telesa. |
|
|
Član občinskega
sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s
pravicami in dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko
odgovoren. |
|
|
15. člen |
|
|
Svetniške skupine,
ki jih oblikujejo člani občinskega sveta izvoljeni z istoimenske liste
ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo
posameznemu svetniku. |
|
|
2. Vprašanja in
pobude članov občinskega sveta |
|
|
16. člen |
|
|
Član občinskega
sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in
občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z
delom v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
|
|
Občinski organi iz
prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov občinskega
sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta
to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila
tudi v pisni obliki. |
|
|
Član občinskega
sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti
vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za
sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
|
17. člen |
|
|
Član občinskega
sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
|
|
Vprašanja lahko
poda na seji občinskega sveta oziroma jih pošlje pisno s priporočeno
pošto na naslov občine Šentilj s pripisom: direktorju občinske uprave. |
|
|
Na vsaki redni seji
sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in
pobude članov. |
|
|
Vprašanja oziroma
pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje
pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta na to opozori in
člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno
dopolni. |
|
|
Ustno postavljeno
vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več
kot 5 minut. Odgovori na pisno postavljena vprašanja, poslana
priporočeno po pošti, ki so bila oddana najmanj sedem dni pred sklicem
seje občinskega sveta, morajo biti v pisni obliki podana na isti seji. |
|
|
Pri obravnavi
vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor
občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana,
določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
|
|
Na seji se
odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje
ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov
občinskega sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled
dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske
uprave oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji. |
|
|
Župan ali direktor
občinske uprave oziroma njun namestnik lahko na posamezna vprašanja ali
pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in
pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti
posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi
naslednji redni seji. |
|
|
18. člen |
|
|
Če član občinskega
sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko
zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga
občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
|
|
Če svet odloči, da
bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red
prve naslednje redne seje. |
|
|
3. Odgovornost
in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles |
|
|
19. člen |
|
|
Član občinskega
sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član
je. |
|
|
Če ne more priti na
sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o
razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa
najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne
more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji
odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. |
|
|
Članu sveta in
delovnega telesa, ki se neupravičeno ne udeleži redne seje občinskega
sveta, ne pripada del plače za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec,
v katerem je bila ta seja. |
|
|
Če se član
delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega
telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga
občinskemu svetu njegovo razrešitev. |
|
|
IV. DELOVNO
PODROČJE SVETA |
|
|
20. člen |
|
|
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
|
|
Svet opravlja
zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona
statut občine. |
|
|
V. SEJE SVETA |
|
|
1. Sklicevanje
sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
21. člen |
|
|
Občinski svet dela
in odloča na sejah. |
|
|
Seje sveta sklicuje
župan. |
|
|
Župan sklicuje seje
občinskega sveta po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih
predlagateljev določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj
štirikrat letno oziroma enkrat na mesec ter ob upoštevanju 35. člena
zakona o lokalni samoupravi. |
|
|
22. člen |
|
|
Vabilo za redno
sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom
najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se
pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni
red. |
|
|
Vabilo na sejo
občinskega sveta se pošlje, podžupanu (podžupanom), predsedniku
nadzornega odbora občine, predsedniku odbora krajevne skupnosti in
direktorju občinske uprave. |
|
|
23. člen |
|
|
Izredna seja
občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
|
|
Izredno sejo
občinskega sveta lahko skliče župan na predlog delovnega telesa sveta
ali na zahtevo 1/4 članov sveta ali na lastno pobudo. |
|
|
V predlogu oziroma
zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen
sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o
katerih naj občinski svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku sedem
dni od predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahteve za
sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni
predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem primeru lahko predlagatelj
sejo tudi vodi. |
|
|
Vabilo za izredno
sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom občinskega
sveta najkasneje tri dni pred sejo. |
|
|
Če razmere terjajo
drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v skrajnem roku,
ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje
lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami
seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo.
Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje
ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni
bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna
seja v skladu s tem poslovnikom. |
|
|
24. člen |
|
|
Na seje sveta se
vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma direktor občinske uprave. |
|
|
Vabilo se pošlje
tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna. |
|
|
25. člen |
|
|
Predlog dnevnega
reda seje občinskega sveta pripravi župan. |
|
|
Predlog dnevnega
reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje
sveta. |
|
|
V predlog dnevnega
reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so
izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
|
|
Na dnevni red se
prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. |
|
|
O sprejemu dnevnega
reda odloča občinski svet na začetku seje. |
|
|
26. člen |
|
|
Sejo občinskega
sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
predsedujoči). |
|
|
Če nastopijo
razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že
sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
27. člen |
|
|
Seje občinskega
sveta so javne. |
|
|
Javnost seje se
zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah občinskega sveta. |
|
|
Predstavnike
sredstev javnega obveščanja se povabi na sejo z osebnim vabilom, ki mu
je priloženo gradivo za sejo. |
|
|
Občan, ki se želi
udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom
občinskega sveta za to sejo. |
|
|
Predsedujoči mora
poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta
poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter
pri tem dela ne moti. |
|
|
V primeru, da želi
skupina občanov, ki se je udeležila seje občinskega sveta zaradi
določene teme razprave na seji podati svoje mnenje ali se vključiti v
razpravo, imenuje izmed sebe predstavnika, ki je dolžan na začetku seje
oddati predsedujočemu pisni predlog za razpravo, z navedbo točke
dnevnega reda h kateri želi skupina podati svoje mnenje ter z
obrazložitvijo razlogov za razpravljanje. O zahtevi za razpravo odloči
občinski svet z glasovanjem. Predstavnik, ki je dobil na osnovi
izglasovanega sklepa pravico razpravljati na seji, je dolžan v razpravi
upoštevati določila tega poslovnika. Razpravlja lahko le o točki za
katero je dobil soglasje sveta. |
|
|
Na seji so lahko
prisotni predsedniki ali podpredsedniki odborov krajevnih skupnosti. |
|
|
Prostor za javnost
mora biti vidno ločen od prostora za člane občinskega sveta. Če občan,
ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo
občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu
ne neha motiti dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
|
Župan predlaga
občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev
varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki
so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
Kadar svet sklene,
da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez
navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega
in članov občinskega sveta navzoč na seji. |
|
|
2. Potek seje |
|
|
28. člen |
|
|
Ko predsedujoči
začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu je
sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
|
|
Predsedujoči nato
ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo
je povabljen na sejo. |
|
|
Na začetku seje
lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
|
|
Predsedujoči pove,
kdo se je prijavil k razpravi k določeni točki dnevnega reda izmed oseb,
ki niso bile z vabilom vabljene na sejo občinskega sveta, pa so na seji
prisotne. |
|
|
29. člen |
|
|
Preden svet določi
dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
|
|
Član občinskega
sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se
zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
|
|
Zapisnik se lahko
sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se
sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
|
30. člen |
|
|
Svet na začetku
seje določi dnevni red. |
|
|
Pri določanju
dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve
umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in
nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali
hitri postopek. |
|
|
Predlogi za
razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po
sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo, ki
je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev
dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
|
|
Po sprejetih
posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
|
31. člen |
|
|
Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu. |
|
|
Med sejo lahko svet
spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. |
|
|
32. člen |
|
|
Na začetku
obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo
določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. |
|
|
Dopolnilna
obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom
drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati
dopolnilno obrazložitev. |
|
|
Če ni župan
predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma
direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo
predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata največ po deset minut. |
|
|
Po tem dobijo
besedo člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k
razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut.
Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko
razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. |
|
|
Razpravljavec lahko
praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi
vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se
nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko
predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. |
|
|
Ko je vrstni red
priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo
razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. |
|
|
33. člen |
|
|
Razpravljavec sme
govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
|
|
Če se razpravljavec
ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči
opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma
nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem
besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
|
|
34. člen |
|
|
Članu občinskega
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
|
|
Nato poda
predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če
član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
|
|
Če član zahteva
besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem
mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem
pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se
mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot
pet minut. |
|
|
35. člen |
|
|
Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge
za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda
prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
|
|
Predsedujoči lahko
med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih,
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči
določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
|
|
Predsedujoči
prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna
posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene
svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
|
36. člen |
|
|
Seje občinskega
sveta morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri
ure. |
|
|
Predsedujoči odredi
petnajstminutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela. |
|
|
Odmor lahko
predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine
članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno
zaradi priprave dopolnil (amandamajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v
okviru posamezne točke največ dvakrat. |
|
|
Če kdo od
upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega
odstavka, odloči občinski svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja
prekine in nadaljuje drugič. |
|
|
37. člen |
|
|
Če svet o zadevi,
ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje,
ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej, ki se mora
nadaljevati v roku sedem dni oziroma tako kot to določi svet s sklepom
po prekinitvi seje.. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel
obravnavati vseh točk dnevnega reda. |
|
|
Ko so vse točke
dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo. |
|
|
3. Vzdrževanje
reda na seji |
|
|
38. člen |
|
|
Za red na seji
skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
|
|
Predsedujoči skrbi,
da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red
ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
|
39. člen |
|
|
Za kršitev reda na
seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
|
|
? opomin, |
|
|
? odvzem besede. |
|
|
40. člen |
|
|
Opomin se lahko
izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če
sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji. |
|
|
Odvzem besede se
lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe
tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje
red in določbe tega poslovnika. |
|
|
41. člen |
|
|
Predsedujoči lahko
odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak
drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje. |
|
|
Če je red hudo
kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
|
|
42. člen |
|
|
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
|
|
4. Odločanje |
|
|
43. člen |
|
|
Svet veljavno
odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
|
|
Navzočnost se
ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku
nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. |
|
|
Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v sejni sobi. |
|
|
Kadar je za sprejem
odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na
seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov občinskega sveta. |
|
|
44. člen |
|
|
Občinski svet
sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon
določa drugačno večino. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je
večina navzočih članov izrekla "ZA" njen sprejem. |
|
|
45. člen |
|
|
Občinski svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
|
|
S tajnim
glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
|
|
46. člen |
|
|
Glasovanje se
opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. |
|
|
Član občinskega
sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa
drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le
enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
|
|
Predsedujoči po
vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
|
|
47. člen |
|
|
Člani občinskega
sveta glasujejo tako, da se opredelijo "ZA" ali "PROTI" sprejemu
predlagane odločitve ali se glasovanja VZDRŽIJO. |
|
|
48. člen |
|
|
Javno glasovanje se
opravi z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem. |
|
|
Poimensko glasujejo
člani občinskega sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega
ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
|
|
Člane se pozove k
poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov.
Član glasuje tako, da glasno izjavi "ZA", "PROTI" ali "SE VZDRŽI". |
|
|
49. člen |
|
|
Tajno se glasuje z
glasovnicami. |
|
|
Tajno glasovanje
vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči
komisije. Komisijo predlaga občinski svet, ki potrdi tudi njenega
predsednika. Administrativno tehnična opravila v zvezi s tajnim
glasovanjem opravlja direktor ali delavec občinske uprave, ki ga ta
pooblasti. |
|
|
Za glasovanje se
natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. |
|
|
Glasovnice morajo
biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet. |
|
|
Pred začetkom
glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
|
|
Komisija vroči
glasovnice članom občinskega sveta in sproti označi, kateri član je
prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje
in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
|
|
Glasovnica vsebuje
predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev "ZA" in "PROTI".
"ZA" je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, "PROTI"
pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo "ZA" ali besedo
"PROTI". |
|
|
Glasovnica mora
vsebovati navodilo za glasovanje. |
|
|
Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če
jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se
tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih
številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. |
|
|
Ko član občinskega
sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
|
50. člen |
|
|
Ko je glasovanje
končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
|
|
Ugotovitev izida
glasovanja obsega: |
|
|
? število
razdeljenih glasovnic, |
|
|
? število oddanih
glasovnic, |
|
|
? število
neveljavnih glasovnic, |
|
|
? število veljavnih
glasovnic, |
|
|
? število glasov
"ZA" in število glasov "PROTI", oziroma pri glasovanju o kandidatih |
|
|
? število glasov,
ki jih je dobil posamezni kandidat, |
|
|
? ugotovitev, da je
predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni |
|
|
? izglasovan, pri
glasovanju o kandidatih pa katerih kandidat je imenovan. |
|
|
O ugotovitvi
rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so
vodili glasovanje. |
|
|
Predsedujoči takoj
po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
|
|
51. člen |
|
|
Če član občinskega
sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
|
|
O ponovitvi
glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja
poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. |
|
|
5. Zapisnik seje
občinskega sveta |
|
|
52. člen |
|
|
O vsaki seji
občinskega sveta se piše zapisnik. |
|
|
Zapisnik obsega
glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o
predlogih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki
so bili sprejeti. Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo
gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
|
|
Za zapisnik seje
občinskega sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske
uprave lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta pooblasti
drugega delavca občinske uprave. |
|
|
Na vsaki redni seji
občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in
vseh vmesnih izrednih sej občinskega sveta. Vsak član občinskega sveta
ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči
občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
|
|
Sprejeti zapisnik
podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in direktor občinske
uprave oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil
zapisnik. |
|
|
Po sprejemu se
zapisnik pošlje predstavnikom sredstev javnega obveščanja, ki so bili
prisotni na seji in se na krajevno običajen način objavi. Zapisnik
nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem
delu seje občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo
občinskega sveta in ne objavlja. Člane občinskega sveta z njim pred
potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
|
|
53. člen |
|
|
Potek seje
občinskega sveta se snema na magnetofonski trak, ki se hrani še eno leto
po koncu mandata članov občinskega sveta, ki so sestavljali občinski
svet, katerega seja je bila snemana. |
|
|
Magnetogram seje se
hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje. |
|
|
Člani občinskega
sveta, in drugi udeleženec seje, ki so na seji prisotni v skladu z
določili 27. člena tega poslovnika imajo pravico poslušati in pridobiti
v last in trajno uporabo magnetogram seje občinskega sveta v vseh
primerih, ko to zahteva, razen v primerih določenih v 27. členu, ko mu
ostane le pravica poslušanja magnetograma. Poslušanje se opravi v
prostorih občinske uprave občine Šentilj. Čas poslušanja določi direktor
občinske uprave pri čemer mora biti ta rok znotraj 24 ur od podanega
zahtevka. |
|
|
Član občinskega
sveta lahko zahteva, da se del posnetka presname ali dobesedno prepiše.
Zahtevo, v kateri navede del seje, za katerega zahteva prepis, razlog in
utemeljitev, vloži pisno pri županu. Župan odloči o zahtevi in naroči
prepis, če ugotovi, da so razlogi utemeljeni. |
|
|
54. člen |
|
|
Ravnanje z gradivom
občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi občinski svet na podlagi
zakona s posebnim aktom. |
|
|
Izvirniki odlokov,
splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo
občinskega sveta in njegovih delovnih teles se hrani v arhivu občinske
uprave. |
|
|
O arhiviranju in
rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan v
skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko
gradivo. |
|
|
55. člen |
|
|
Član občinskega
sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu
ali je pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi
izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na
podlagi pisne zahteve člana občinskega sveta. Original zahteve, odredba
oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
|
|
V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z
zakonom in aktom občinskega sveta. |
|
|
6. Strokovna in
administrativno tehnična opravila za svet |
|
|
56. člen |
|
|
Strokovno in
administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa občinskega
sveta zagotavlja direktor občinske uprave z zaposlenimi v občinski
upravi. |
|
|
Direktor občinske
uprave določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in
vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo
občinskega sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto. |
|
|
Za zapisnik
občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta skrbi direktor
občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnikov
pooblasti druge delavce občinske uprave. |
|
|
7. Delovna
telesa občinskega sveta |
|
|
57. člen |
|
|
Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje
izmed svojih članov. |
|
|
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov. |
|
|
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
|
|
? občinskemu svetu
predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe,
ki jih imenuje občinski svet, |
|
|
? občinskemu svetu
ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v
občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta, |
|
|
? daje mnenja k
imenovanju in razrešitvi direktorja občinske uprave in drugih delavcev
občinske uprave, |
|
|
? pripravlja
predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi
prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega
sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih
funkcionarjev, |
|
|
? pripravlja
ugotovitve občinskemu svetu o nezdružljivosti opravljanja funkcij s
pridobitno dejavnostjo, |
|
|
? vodi postopek v
zvezi s podeljevanjem občinskih priznanj, |
|
|
? pripravlja
predloge vseh aktov, ki jih sprejema občinski svet, |
|
|
? pripravlja
predloge protokolarne narave občine, |
|
|
? po pooblastilu
občinskega sveta odloča o prečiščenem besedilu odlokov in drugih aktov
občine in v času med dvema sejama občinskega sveta daje obvezne razlage
vseh aktov, |
|
|
? obravnava druga
vprašanja, ki mu jih določi občinski svet. |
|
|
Komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet na prvi
seji po volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo je bil
izvoljen za župana. |
|
|
58. člen |
|
|
Občinski svet
ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja
v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
|
|
Komisije in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
|
59. člen |
|
|
Stalna delovna
telesa občinskega sveta, ustanovljena s statutom občine oz. po zakonu so
naslednji odbori in komisije: |
|
|
? Komisija za
negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, |
|
|
? Komisija za malo
gospodarstvo in turizem, |
|
|
? Komisija za
komunalno gospodarstvo, prostorsko planiranje in gospodarjenje z
nepremičninami, |
|
|
? Komisija za
kmetijstvo, |
|
|
? Komisija za
požarno varnost in civilno zaščito,, |
|
|
? Komisija za
preventivo v cestnem prometu, |
|
|
? Komisija za
gospodarstvo, |
|
|
? Komisija za
socialo, zdravstvo in mladino, |
|
|
? Komisija za
finance in premoženje, |
|
|
? Komisija za
ravnanje s komunalnimi odpadki. |
|
|
60. člen |
|
|
Komisija za
negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti ima pet članov. |
|
|
Komisija obravnava
vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na
področju negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti, ki so
občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in
občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
|
|
Obravnavo je
komisija dolžna opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je
sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. |
|
|
Komisija za
negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti lahko predlaga
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti
na področju negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti. |
|
|
61. člen |
|
|
Komisija za malo
gospodarstvo in turizem ima sedem članov. Obravnava predloge aktov in
drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarstva (malega
gospodarstva in obrti, gostinstva in turizma), ki so občinskemu svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu
poda stališče s predlogom odločitve. |
|
|
Obravnavo je
komisija dolžna opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je
sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
|
|
Komisija lahko
predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti na svojem področju dela. |
|
|
62. člen |
|
|
Komisija za
komunalno gospodarstvo, prostorsko planiranje in gospodarjenje z
nepremičninami ima pet članov. Obravnava predloge aktov in drugih
odločitev iz pristojnosti občine na področju planiranja, urejanja in
gospodarjenja s prostorom in nepremičnim premoženjem občine, ki so
občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in
občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
|
|
Obravnavo je
Komisija dolžna opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je
sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. |
|
|
Komisija za
prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami lahko predlaga
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti
na svojem področju dela. |
|
|
63. člen |
|
|
Komisija za
kmetijstvo ima pet članov. Komisija obravnava vse predloge aktov in
drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju kmetijstva, ki so
občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in
občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
|
|
Obravnavo je
komisija dolžna opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je
sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. |
|
|
Komisija za
kmetijstvo lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge
akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
|
|
64. člen |
|
|
Komisija za požarno
varnost in civilno zaščito ima pet članov. Komisija obravnava in
predlaga občinskemu svetu program nalog na področju požarne varnosti,
zaščite, reševanja, usposabljanja in izobraževanja in spremlja izvajanje
nalog na tem področju. |
|
|
65. člen |
|
|
Komisija za
preventivo v cestnem prometu ima pet članov. Komisija deluje v skladu z
zakonom o cestnem prometu. Komisija obravnava in predlaga občinskemu
svetu program nalog na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu
(proučuje in obravnava problematiko na področju cestnega prometa ter
predlaga organom, ki urejajo posamezna področja pomembna za varnost
cestnega prometa ukrepe za izboljšanje varnosti, sodeluje z organi in
organizacijami, ki se ukvarjajo s prometno vzgojo, izobraževanjem in
drugimi področji pomembnimi za varnost prometa, pospešuje prometno
vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu ter sodeluje pri
razvoju programa treninga varne vožnje, vzpodbuja znanstveno
raziskovalno delo na področju cestnega prometa, izdaja in razširja
prometno vzgojne publikacije in druga gradiva ter sodeluje s sredstvi
obveščanjkas, razvija in vzpodbuja aktivnosti šolske prometne službe,
razvija mednarono sodelovanje na področju preventive in vzgoje v cestnem
prometu in sodeluje v mednarodnih organizacijah, nudi strokovno pomoč
občinskemu svetu). |
|
|
66. člen |
|
|
Komisija za
socialo, zdravstvo in mladino ima pet članov. Komisija obravnava
programe na področju socialnega varstva in programe socialno varstvenih
pomoči, obravnava programe na področju zdravstvene oskrbe občanov na
primarni ravni in predloge podeljevanja koncesij, obravnava vprašanja,
ki se nanašajo na problematiko mladih in daje občinskemu svetu mnenja in
predloge za urejanje teh področij. |
|
|
67. člen |
|
|
Komisija za finance
in premoženje občine ima pet članov. Komisija obravnava izhodišča
proračuna občine, zaključni račun in izvajanje proračuna, politiko
financiranja občine.in daje mnenja občinskemu svetu. |
|
|
68. člen |
|
|
Komisija za
ravnanje s komunalnimi odpadki ima devet članov. Komisija opravlja
naloge, povezane z odlaganjem, shranjevanjem in komposiranjem odpadkov. |
|
|
69. člen |
|
|
Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
|
70. člen |
|
|
Člane odborov,
komisij in predsednikov imenuje občinski svet na predlog komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ
polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
|
|
Predsednika odbora
imenuje občinski svet izmed svojih članov. |
|
|
Prvo sejo odbora
skliče predsednik komisije ali odbora. |
|
|
Članstvo v komisiji
ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
|
|
71. člen |
|
|
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana odbora občinskega sveta ali odbor
v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog
novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega
sveta. |
|
|
72. člen |
|
|
Svet in župan lahko
ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega
delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
|
|
73. člen |
|
|
Predsednik
delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo
delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu. |
|
|
Gradivo za sejo
delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri
dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih
primerih. |
|
|
Delovno telo dela
na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na
seji navzoča večina njegovih članov in je med navzočimi člani večina
tistih, ki so člani občinskega sveta. Delovno telo sprejema svoje
odločitve - mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih
članov. |
|
|
Glasovanje v
delovnem telesu je javno. |
|
|
Za delo delovnih
teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo
na delo občinskega sveta. |
|
|
74. člen |
|
|
Na sejo delovnega
telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri
pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih
določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij,
zavodov, društev, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
|
|
VI. AKTI
OBČINSKEGA SVETA |
|
|
1. Splošne
določbe |
|
|
75. člen |
|
|
Občinski svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
|
|
? poslovnik o delu
občinskega sveta, |
|
|
? proračun občine
in zaključni račun, |
|
|
? planske in
razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
|
|
? odloke, |
|
|
? odredbe, |
|
|
? pravilnike, |
|
|
? navodila, |
|
|
? sklepe. |
|
|
Občinski svet
sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb
statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v
skladu z zakonom ali statutom občine. |
|
|
Vsebina splošnih
aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
|
76. člen |
|
|
Župan predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu
določeno, da jih predlaga župan. |
|
|
Komisije in odbori
občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski
svet na predlog župana. |
|
|
Najmanj pet
odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od občinskega sveta izdajo ali
razveljavitev splošnega akta. |
|
|
77. člen |
|
|
Akte, ki jih
sprejema občinski svet, podpisuje župan. |
|
|
Izvirnike aktov
občinskega sveta se pečati in shrani v arhivu občinske uprave. |
|
|
2. Postopek za
sprejem odloka |
|
|
78. člen |
|
|
Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. |
|
|
Uvod obsega razloge
za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno
finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. |
|
|
Če je predlagatelj
odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinskega sveta, pošlje
predlog odloka županu ali podžupanu oziroma članu občinskega sveta, ki
je pooblaščen za vodenje sej občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
predsedujoči). |
|
|
79. člen |
|
|
Predlagatelj določi
svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na
sejah občinskega sveta. |
|
|
Župan lahko
sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta,
tudi kadar on ni predlagatelj. |
|
|
80. člen |
|
|
Predsedujoči
občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in
županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj dni pred dnem,
določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. |
|
|
Občinski svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
|
81. člen |
|
|
V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka
ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
|
|
Če občinski svet
meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
|
|
Odlok je sprejet,
če je zanj glasovala večina navzočih članov občinskega sveta. |
|
|
Pred začetkom druge
obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč
in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka. |
|
|
82. člen |
|
|
V drugi obravnavi
razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka.
Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka,
glasuje o predlogu odloka v celoti. |
|
|
Predlagatelj lahko
predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O
predlogu umika odloči občinski svet. |
|
|
Če na predlog
odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi
besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga
odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja
sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava
predloga odloka združita. |
|
|
83. člen |
|
|
V drugi obravnavi
predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani
občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji. |
|
|
Župan lahko
predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka. |
|
|
Amandma mora biti
predložen članom občinskega sveta v pisni obliki z obrazložitvijo
najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri
bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na
sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh
članov občinskega sveta in predlagatelj odloka. |
|
|
Župan lahko pove
mnenje k amandmaju tudi kadar on ni predlagatelj odloka. |
|
|
Predlagatelj
amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali
dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
|
84. člen |
|
|
Amandma, člen
odloka in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji občinskega sveta
glasuje večina navzočih članov. |
|
|
O vsakem amandmaju
se glasuje posebej. |
|
|
85. člen |
|
|
Statut občine in
poslovnik o delu občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku, kot
velja za sprejemanje odloka. |
|
|
O predlogih drugih
splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča občinski svet na eni
obravnavi. |
|
|
86. člen |
|
|
Občinski svet mora
do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. |
|
|
V primeru, da
postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na predlog župana
odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo
postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo
obravnaval. |
|
|
Občinski svet lahko
nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma obravnavo začne
znova, če je predlagatelj župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat
(isti predlagatelj). Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se
predlog ne obravnava. |
|
|
3. Hitri
postopek za sprejem odlokov |
|
|
87. člen |
|
|
Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme
odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi
obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
|
|
Pri hitrem postopku
se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji. |
|
|
Pri hitrem postopku
je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave
predloga odloka. |
|
|
Amandma lahko
predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. |
|
|
O uporabi hitrega
postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega
reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. |
|
|
Če občinski svet ne
sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo
določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka. |
|
|
Pri hitrem postopku
ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku
sprejemanja odloka. |
|
|
4. Skrajšani
postopek za sprejem odlokov |
|
|
88. člen |
|
|
Občinski svet lahko
na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil
obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem
postopku, če gre za: |
|
|
? za manj zahtevne
spremembe in dopolnitve odlokov, |
|
|
? prenehanje
veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v |
|
|
? skladu z zakonom, |
|
|
? uskladitve
odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega |
|
|
? zbora in
ministrstev ali odloki občinskega sveta, |
|
|
? spremembe in
dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali |
|
|
? drugih pristojnih
organov. |
|
|
V skrajšanem
postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev
odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave
odloka. |
|
|
Odločitev iz prvega
odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena
tretjina navzočih članov občinskega sveta. |
|
|
Po končani prvi
obravnavi lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da občinski svet
spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga
obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po
vložitvi predloga. |
|
|
89. člen |
|
|
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga
določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni
v njih drugače določeno. |
|
|
V uradnem glasilu
se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
|
|
5. Postopek za
sprejem proračuna |
|
|
90. člen |
|
|
S proračunom občine
se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja
javne porabe občini. |
|
|
Občinski proračun
se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s
proračunskim letom za državni proračun. |
|
|
91. člen |
|
|
Župan predloži
skupaj s predlogom proračuna občine tudi izhodišča za sestavo proračuna. |
|
|
Župan pošlje
predsednikom delovnih teles in vsem članom občinskega sveta predlog
proračuna občine in izhodišča za sestavo proračuna ter sklic seje, na
kateri bo občinski svet opravil splošno razpravo o predlogu proračuna
občine. |
|
|
Na seji občinskega
sveta župan predstavi predlog proračuna občine. Predstavitev ni časovno
omejena. O predstavitvi ni razprave. |
|
|
92. člen |
|
|
Predsedniki
delovnih teles lahko v petnajstih dneh od vložitve predloga proračuna
občine skličejo seje delovnih teles, na katerih župan in predstavniki
občinske uprave pojasnijo predlog proračuna občine. Občinski svet opravi
splošno razpravo o predlogu proračuna občine najkasneje v desetih dneh
po preteku roka iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
|
Občinski svet po
končani splošni razpravi sklene, da nadaljuje postopek sprejemanja
predloga proračuna občine, v skladu s tem statutom in poslovnikom
občinskega sveta, ali da predlog proračuna občine ne sprejme in hkrati
določi rok, v katerem mora župan pripraviti nov predlog proračuna
občine. |
|
|
93. člen |
|
|
V desetih dneh po
opravljeni splošni razpravi lahko člani občinskega sveta k predlogu
proračuna predložijo županu pisne pripombe in predloge. |
|
|
Vsak predlagatelj
predloga oziroma pripombe mora upoštevati pravilo o ravnovesju med
proračunskimi prejemki in izdatki. |
|
|
94. člen |
|
|
Župan se najkasneje
v petnajstih dneh opredeli do vloženih pripomb in predlogov ter pripravi
dopolnjen predlog proračuna občine ter skliče sejo sveta občinskega
sveta, na kateri se bo razpravljalo in odločalo o sprejetju proračuna. |
|
|
95. člen |
|
|
Na dopolnjen
predlog proračuna lahko člani občinskega sveta vložijo amandmaje v pisni
obliki najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta. |
|
|
Amandmaji se v roku
iz prvega odstavka tega člena dostavijo županu. Amandma mora upoštevati
pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. |
|
|
96. člen |
|
|
Pred začetkom
razprave, v kateri občinski svet razpravlja o posameznih delih predloga
proračuna občine, lahko najprej župan ali predstavnik občinske uprave
dodatno obrazloži predlog proračuna občine. Občinski svet glasuje
najprej o amandmajih, ki jih je vložil župan in šele nato o drugih
amandmajih. |
|
|
97. člen |
|
|
Ko je končano
glasovanje po delih, predsedujoči ugotovi, ali je proračun medsebojno
usklajen po delih ter glede prihodkov in odhodkov. |
|
|
Če je proračun
usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti. |
|
|
98. člen |
|
|
Če župan ugotovi,
da proračun ni usklajen, določi rok, v katerem se pripravi predlog za
uskladitev, in sicer datum naslednje seje oziroma trajanje odmora, v
katerem strokovna služba pripravi predlog uskladitve. |
|
|
Ko je predlog
uskladitve proračuna dan na dnevni red, ga župan obrazloži. |
|
|
Občinski svet
glasuje o predlogu uskladitve, in če je predlog sprejet, glasuje
občinski svet o proračunu v celoti. |
|
|
99. člen |
|
|
Če proračun ni
sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov
predlog proračuna. Nov predlog proračuna občine občinski svet obravnava
in o njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri
postopek za sprejem odloka. |
|
|
100. člen |
|
|
Župan lahko med
letom predlaga rebalans proračuna občine. |
|
|
Rebalans proračuna
občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
sprejem odloka po skrajšanem postopku. Predlagatelj amandmaja k
rebalansu proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in
mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju med
proračunskimi prihodki in izdatki. |
|
|
6. Postopek za
sprejem obvezne razlage |
|
|
101. člen |
|
|
Vsak, ki ima
pravico predlagati odlok lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb
občinskih splošnih aktov. |
|
|
Zahteva mora
vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter
razloge za obvezno razlago. |
|
|
Zahtevo za obvezno
razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva
mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega
akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva
utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu
svetu v postopek. |
|
|
Občinski svet
sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s statutom občine določen za
sprejem odloka po rednem postopku. |
|
|
7. Postopek za
sprejem prečiščenega besedila |
|
|
102. člen |
|
|
Če bi bil kak
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu
predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu
kot nov splošni akt. |
|
|
Tak splošni akt
sprejema občinski svet po postopku, ki ga ta poslovnik določa za sprejem
odloka. |
|
|
VII. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
|
|
103. člen |
|
|
Imenovanje
funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu
občine imenuje občinski svet, se opravijo po določilih tega poslovnika. |
|
|
Če svet odloči, da
se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za tajno glasovanje. |
|
|
104. člen |
|
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati. |
|
|
Če se glasuje za
ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži
beseda "ZA" ali "PROTI". |
|
|
Kandidat je
imenovan, če je glasovala večina članov občinskega sveta in je zanj
glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
|
|
105. člen |
|
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem
glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov
dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se
izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom
glasov določi z žrebom. |
|
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. |
|
|
Na glasovnici pri
drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
|
|
106. člen |
|
|
Če kandidat ne dobi
potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne
dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek
glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
|
1. Imenovanje
članov delovnih teles občinskega sveta |
|
|
107. člen |
|
|
Člane delovnih
teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo
določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Če kandidatna lista
ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično
imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko
predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na
isti seji sveta. |
|
|
Če tudi na način iz
prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa,
se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede
manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
|
2. Imenovanje
podžupana |
|
|
108. člen |
|
|
Na predlog župana
imenuje svet podžupana izmed članov občinskega sveta. |
|
|
O tem, ali se
imenovanje podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja,
odloči svet pred glasovanjem o imenovanju. |
|
|
Kandidat je
imenovan za podžupana, če dobi večino glasov navzočih članov sveta. |
|
|
3. Postopek za
razrešitev |
|
|
109. člen |
|
|
Svet razrešuje
funkcionarje in člane organov, ki jih imenuje, po enakem postopku, kot
je določen za imenovanje. |
|
|
Postopek za
razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom
občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije,
je pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev. |
|
|
Ko je župan
pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen
predlagati tudi njihovo razrešitev. |
|
|
Odločitev o
razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo
imenovanje. |
|
|
4. Odstop članov
občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
|
|
110. člen |
|
|
Člani občinskega
sveta in občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim
funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine
predčasno preneha mandat. |
|
|
Pravico odstopiti
imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega
odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o
odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
|
|
Občinski svet
ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je hkrati s
predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati občinskemu
svetu novega kandidata. |
|
|
VIII. RAZMERJA
MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
|
111. člen |
|
|
Župan predstavlja
občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
|
|
Župan in svet ter
njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
|
Kadar svet
obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za
vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske
uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov
ali drugih aktov sodelovali. |
|
|
112. člen |
|
|
Župan skrbi za
izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča
župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske
uprave, o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov
sveta. |
|
|
V poročilu o
izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki
niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
|
|
Če sklepa sveta
župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno
izvršiti. |
|
|
Župan skrbi za
objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
|
|
Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
|
|
IX. JAVNOST DELA |
|
|
113. člen |
|
|
Delo občinskega
sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil prebivalcem občine in sredstvom
javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo prebivalcev in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
|
Župan in direktor
občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu
občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in občinske
uprave. |
|
|
Občinski svet lahko
sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
|
|
Občina izdaja svoje
glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter
povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine. |
|
|
114. člen |
|
|
Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
|
|
Predstavnikom
javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo,
predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej
in druge informacije o delu občinskih organov. |
|
|
Javnosti niso
dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
|
|
Za ravnanje z
gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki
urejajo to področje. |
|
|
X. DELO
OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
|
115. člen |
|
|
V izrednem stanju
oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so
dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta,
ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
|
Odstopanja se lahko
nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma
drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine.
Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega
sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se
sestane. |
|
|
XI. SPREMEMBE IN
DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
116. člen |
|
|
Za sprejem sprememb
in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe statuta ki veljajo za
sprejem odlokov. |
|
|
Spremembe in
dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov. |
|
|
117. člen |
|
|
Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta
poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine
obravnavo točke dnevnega reda in naloži komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne
poslovniške določbe. |
|
|
Izven seje sveta
daje razlago poslovnika komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
|
|
Vsak član
občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja , odloči svet. |
|
|
XI. KONČNA
DOLOČBA |
|
|
118. člen |
|
|
Ta poslovnik začne
veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. Z dnem, ko
začne veljati ta poslovnika preneha veljati Poslovnik o delu občinskega
sveta občine Šentilj, ki je bil objavljen v Medobčinskem uradnem
vestniku št. 22/95. |
|
|
|
|
|
Občina Šentilj |
|
|
Občinski svet |
|
|
Številka: 5/99 |
Župan občine |
|
|
Datum: 31. marca
1999 |
Edvard Čagran, s.r. |
|