|
Na podlagi 175. člena
Zakona
o urejanju prostora (ZUreP-1) (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 pop.
in 58/03 – ZZK -1) in 29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 57/94, 14/95,
20/95, 9/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98) in 19. člena
Statuta
Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95 in 80/98) je Občinski svet
občine Trebnje na 18. seji dne 27. 6. 2005 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Šentrupert |
|
|
1. člen |
|
|
Ta odlok ob upoštevanju odloka o prostorskih ureditvenih
pogojih za naselje Šentrupert, ki ga je izdelal Zavod za urbanistično
načrtovanje Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/89) ter
dopolnjenega predloga odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih
ureditvenih pogojev za naselje Šentrupert, ki ga je izdelal Geodetski
zavod Slovenije, predstavlja čistopis, pri čemer je iz osnovnega odloka
prevzeta ter smiselno dopolnjena vsebina s spremembami in dopolnitvami
odloka ter usklajena z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št.
110/02 in 8/03 – popravek) ter Zakonom o graditvi objektov (Uradni list
RS, št. 110/02). |
|
|
Tekstualni del obsega odlok o prostorskih ureditvenih
pogojih za naselje Šentrupert ter mnenja in soglasja pristojnih nosilcev
urejanja prostora. |
|
|
Kartografski del odloka o prostorskih ureditvenih pogojih
za naselje Šentrupert je izdelan v digitalni obliki kot čistoris
prostorskih ureditvenih pogojev ter njihovih sprememb in dopolnitev na
digitalnem katastrskem načrtu ter izrisan v merilu 1:5000 v analogni
obliki. |
|
|
2. člen |
|
|
S temi prostorskimi ureditvenimi pogoji se določijo merila
in pogoji za umestitev objektov v prostor ter drugi ukrepi v zvezi z
urbanističnim načrtovanjem znotraj meje prostorskih ureditvenih pogojev
za naselje Šentrupert. |
|
|
I. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA PROSTORSKO UREDITEV |
|
|
1. Merila in pogoji za oblikovanje prostora |
|
|
3. člen |
|
|
Dovoljeni so posegi v prostor v taki obliki in obsegu, ki
ga določa ta odlok z namenom: |
|
|
– izboljšati pogoje bivanja in dela, |
|
|
– dopolniti obstoječe in manjkajoče dejavnosti, |
|
|
– zmanjšati onesnaževanje okolja, |
|
|
– ohraniti krajinske značilnosti, območja ohranjanja
narave in kulturno dediščino ter ostale dobrine splošnega družbenega
pomena, |
|
|
– zmanjšati ogroženost na območju zaradi naravnih in
drugih nesreč ter vojne. |
|
|
4. člen |
|
|
Na območju, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji
za naselje Šentrupert, so dovoljene naslednje gradnje: |
|
|
1. novogradnje |
|
|
– gradnja prosto stoječih stanovanjskih objektov na tistih
zemljiščih znotraj ureditvenega območja, kjer to omogočata oblikovanost
terena in velikost razpoložljive parcele, v skladu z
urbanistično–arhitektonskimi značilnostmi obstoječe gradbene strukture, |
|
|
– gradnja nadomestnih objektov, ki so praviloma locirani
na mestu, na katerem je stal objekt, in le izjemoma, ko to pogojujejo
geološki, sanitarni, požarni in drugi pogoji, v neposredni bližini
starega objekta, lahko tudi delno na kmetijskem zemljišču, če zaradi
obstoječe infrastrukture celotnega objekta ni možno locirati na stavbno
zemljišče, |
|
|
– gradnja objektov, ki so namenjeni izključno kmetijski
dejavnosti, kot so kmečke bivalne hiše, hlevi, skednji, silosi ipd. |
|
|
– gradnja objektov za potrebe drobnega gospodarstva, |
|
|
– gradnja objektov za potrebe turistično–gostinskih in
športno–rekreacijskih dejavnosti, |
|
|
– gradnja objektov za komunalne ureditve in njihove
rekonstrukcije, |
|
|
– gradnja pomožnih objektov; |
|
|
2. adaptacije, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in
vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah; |
|
|
3. gradnja enostavnih objektov, kot jih določa Pravilnik o
vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za
gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del,
ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči; |
|
|
4. gradnja objektov za urejanje vodnega režima z namenom,
da se zagotovi obramba pred poplavami in erozijo, varstvo vodnih količin
in zalog, varstvo kakovosti voda, gradnja objektov za vzdrževanje
naravnih vodotokov, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi; |
|
|
5. posegi na območja, kjer so že realizirani prostorski
izvedbeni načrti in posegi na območja, za katera je predvidena izdelava
prostorskih izvedbenih načrtov, pa ti ne bodo sprejeti v tekočem
srednjeročnem obdobju; |
|
|
6. gradnja objektov za potrebe oboroženih sil in za namene
v okviru programov SLO in DS. |
|
|
5. člen |
|
|
Gradnja stanovanjskih objektov, objektov za potrebe
kmetijske dejavnosti, objektov za potrebe turistično–gostinskih in
športno–rekreacijskih dejavnosti, objektov za potrebe drobnega
gospodarstva, prizidkov, nadzidkov, rekonstrukcij in adaptacij na
obstoječih objektih in napravah je dovoljena pod naslednjimi pogoji: |
|
|
– možne so gradnje, ki trajno ne spremenijo bivalnih in
delovnih pogojev, ekološkega ravnovesja v naravi ali krajinskih
značilnosti v prostoru; |
|
|
– dostop do novih objektov mora biti funkcionalno in
varnostno v skladu z osnovnimi principi urejanja novogradenj; |
|
|
– vsi posegi morajo biti usklajeni s predpisi o varnosti
in sanitarno–tehničnimi predpisi; |
|
|
– intenzivnost rabe se s posameznim posegom – novogradnjo
ne sme bistveno spremeniti |
|
|
– dozidave in nadzidave so možne le za objekte, zgrajene z
gradbenim dovoljenjem in v takem obsegu, da ne porušijo obstoječih
urbanistično–arhitektonskih značilnosti, kot so funkcionalno zaporedje
objektov na parcele, razmerje med objekti, gradbena linija, merilo
obstoječih objektov ipd. |
|
|
6. člen |
|
|
Gradnja na mestu predhodno odstranjenega objekta je možna
na isti lokaciji in le izjemoma, ko to pogojujejo geološki, sanitarni in
drugi pogoji, v neposredni bližini starega objekta. Večji odmik se
dovoljuje le v primerih, če se s tem izboljša prometna varnost na javni
cesti ali če stoji stari objekt na območju, ki je zavarovano s posebnimi
predpisi. |
|
|
Gradbeno dovoljenje na mestu predhodno odstranjenega
objekta se lahko izda samo, če stari objekt ne ustreza več gradbenim in
sanitarno–tehničnim pogojem. |
|
|
7. člen |
|
|
Ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi kakorkoli
ogrožale sedanjo namembnost ter negativno vplivale na obstoječo funkcijo
naselja. |
|
|
Dopustne so spremembe namembnosti objektov za potrebe
razvoja naselja (oskrbne in storitvene dejavnosti) ob upoštevanju drugih
meril in pogojev odloka. |
|
|
Dovoljene so spremembe namembnosti objektov za potrebe
obrti za dejavnosti, ki nimajo večjih negativnih vplivov na okolje. |
|
|
Spremembe funkcij objektov v okviru zaščitenih kmetij in
objektov, namenjenih kmetijski proizvodnji, niso dovoljene, razen v
primerih, ko bi posamezni objekti (mlini, kašče, hlevi) zaradi zmanjšane
aktivnosti kmetije propadli in to ni v nasprotju z določili tega odloka. |
|
|
8. člen |
|
|
Za gradnjo enostavnih objektov veljajo določila Pravilnika
o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za
gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del,
ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št.
114/03 in 130/04). |
|
|
9. člen |
|
|
Lokacija za postavitev spominskih obeležij mora biti
izbrana tako: |
|
|
– da niso ovirani prometni tokovi in prometna preglednost; |
|
|
– da se ne poslabšujejo bivalni pogoji in varnost objekta,
če je obeležje na objektu; |
|
|
– da se vklaplja v okolje in ga kvalitetno dopolnjuje. |
|
|
Spominska obeležja na območju ali posameznih objektih, za
katere veljajo varovanja naravne in kulturne dediščine, se smejo
postavljati le s soglasjem pristojnega Zavoda za varstvo kulturne
dediščine. |
|
|
10. člen |
|
|
Za začasne objekte in naprave, ki so prvenstveno namenjeni
sezonski turistični ponudbi, prireditvam, proslavam in podobno, veljajo
naslednja merila in pogoji: |
|
|
– da se z njihovo razmestitvijo bistveno ne ovira
odvijanje drugih dejavnosti v prostoru; |
|
|
– da se z gradbeno izvedbo in morebitnim komunalnim
opremljanjem ne spreminja namenska raba zemljišča; |
|
|
– da se po njihovi odstranitvi vzpostavi na zemljišču
prvotno stanje takoj po prenehanju dovoljenega roka. |
|
|
11. člen |
|
|
Pogoji vodnogospodarskega urejanja: |
|
|
– pri morebitnem izkoriščanju vode iz vodotokov mora v
strugi ostati določena količina vode (biološki minimum), ki se ga v
nobenem primeru ne sme izkoriščati; |
|
|
– vsi posegi v vodna in obrežna ter erozijska območja, ki
bi lahko kakorkoli vplivali na vodni režim oziroma njegovo urejanje, se
morajo izvajati v soglasju z upravljavcem vodotoka in z Zavodom RS za
varstvo narave. |
|
|
12. člen |
|
|
Na območjih zazidalnih načrtov so dovoljene gradnje kot
zapolnitve na prostih stavbnih parcelah, gradnje enostavnih objektov,
dozidave, rekonstrukcije, adaptacije, gradnje delavnic, objektov
oskrbnih in storitvenih dejavnosti, spremembe namembnosti, vendar se
smejo ti objekti graditi v okviru gradbenih parcel in biti skladni s
splošnimi pogoji tega odloka. Dovoljena so tudi vsa vzdrževalna dela
objektov in naprav, gradnja in rekonstrukcije infrastrukture, urejanje
pešpoti in kolesarskih stez, zelenih površin in rekreacijskih površin. |
|
|
13. člen |
|
|
Na območjih, za katera veljajo lokacijski načrti, pa ti še
niso realizirani, in na območjih, za katera je predvidena priprava
lokacijskih načrtov, so dopustni le tisti posegi v prostor, ki ne bodo
ovirali kasnejšega izvajanja rešitev s predvidenimi lokacijskimi načrti. |
|
|
Dopustne so rekonstrukcije, adaptacije, vzdrževalna dela
na obstoječih objektih ter gradnja infrastrukturnih objektov in naprav,
s katerimi se bo izboljšalo stanje na področju komunalne opremljenosti
na širšem območju planske celote in katerih trase so že opredeljene s
prostorskim planom občine Trebnje. |
|
|
II. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV |
|
|
2.1. Lega – lokacija objektov |
|
|
14. člen |
|
|
Novi objekti morajo biti locirani tako, da nadaljujejo
dosedanjo rast naselja, skladni morajo biti s silhueto grajene strukture
in čimbolj slediti kvalitetnim lastnostim bližnje okolice. Na celotnem
območju je potrebno pri vseh gradbenih delih dosledno spoštovati odnos
do območij ohranjanja narave in kulturne dediščine. |
|
|
2.2 Odmiki od sosednjih objektov |
|
|
15. člen |
|
|
Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako,
da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so
upoštevani vsi varstveni pogoji. |
|
|
2.3. Arhitektonske značilnosti novogradenj |
|
|
2.3.1. Gabariti |
|
|
16. člen |
|
|
Situacija mora biti prilagojena obstoječim gradbenim
linijam (stanovanjski objekti, gospodarski objekti, pomožni objekti,
kombinacija) oziroma značilnim prostorskim potezam v urbanistični
zasnovi naselja. |
|
|
Globina objektov oziroma tlorisno razmerje
(dolžina/širina) mora upoštevati tipologijo zazidave za določeno
namensko rabo, prilagojeno novim tehničnim pogojem funkcioniranja
posamezne skupine objektov. |
|
|
Novogradnje, nadzidave, dozidave so dovoljene le do
višinskih gabaritov bližnjih kvalitetnih gradenj enake namembnosti in s
podobnimi reliefnimi pogoji. |
|
|
Za poslovne in druge proizvodne objekte velja, da se
morata horizontalni in vertikalni gabarit po možnosti čim bolj
prilagajati prostorskim značilnostim lokacije in tehnološkemu procesu
dejavnosti ter optimalni izrabi prostora v povezavi s funkcijo
posameznih objektov. |
|
|
2.3.2. Oblikovanje objektov |
|
|
17. člen |
|
|
Tipologija arhitekture novih objektov mora biti
prilagojena obstoječemu tipu zazidave. Če ta ni lokalno izrazita, naj se
upoštevajo oblikovne in prostorske značilnosti širšega prostora. |
|
|
Postavitev novih objektov na parceli mora biti usklajena z
obstoječo tipologijo parcelacije in prevladujočo lego objekta na
parceli, upoštevaje položaj, dostopnost in osnovno orientacijo. |
|
|
18. člen |
|
|
Pri oblikovanju stanovanjskih objektov je potrebno
upoštevati naslednje pogoje: |
|
|
a) tlorisna zasnova naj upošteva značilnosti tlorisne
tipologije okoliške zazidave; |
|
|
b) streha naj bo simetrična dvokapnica z naklonom strešin
35°–45° oziroma prilagojena sosednjim obstoječim objektom, če so
oblikovani kvalitetno in ustrezno prostoru. Odpiranje strešin v obliki
frčad je dopustno izven območij varovanja kulturne dediščine. |
|
|
Strešna kritina mora biti prilagojena lokalnim
arhitektonskim elementom in klimatskim razmeram. Biti mora iz naravnega
materiala in opečne barve (klasični zareznik, bobrovec…); |
|
|
c) fasade – obdelava fasad in oblikovanje fasadnih odprtin
morata izhajati iz namembnosti objekta in se prilagoditi sosednjim
tradicionalno kvalitetno oblikovanim istonamenskim objektom. Uporaba
močnih in izstopajočih barvnih tonov pri fasadnih opleskih ni dovoljena. |
|
|
Horizontalna členitev fasade z okenskimi in vratnimi
odprtinami, balkoni, fasadnimi podstavki, okrasnimi venci mora
spoštovati vizualne efekte bližnje kvalitetne pozidave; |
|
|
d) etažnost |
|
|
– klet: kjer je le možno, naj bo vkopana v terenu; |
|
|
– pritličje: pritličje naj bo po možnosti v nivoju terena; |
|
|
– nadstropje: pri izbiri višinskega gabarita igra pomembno
vlogo okoliška gradnja ter vedutna izpostavljenost; |
|
|
– podstrešje naj bo izkoriščeno. |
|
|
Priporočljivo je, da so prostori za obrt v pritličju
stanovanjskega objekta ali pa v posebnem objektu (delavnica), ki naj bo
locirana znotraj funkcionalnega zemljišča (odvisno od vrste obrtne
dejavnosti). |
|
|
2.4. Urejanje okolice objektov |
|
|
19. člen |
|
|
Pri urejanju okolice objektov mora biti višina zemljišča
na parcelni meji prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi so
dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin.
Obdelani morajo biti z naravnimi avtohtonimi materiali. |
|
|
Za urejanje okolice objektov velja: |
|
|
– sadovnjaki, vrtovi so primerna oblika in vsebina
funkcionalnih zemljišč, kmetijskih gospodarstev in stanovanjskih
objektov v tradicionalnih naseljih. |
|
|
Ograje (po možnosti lesene ali kovinske) so dovoljenje,
kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred
nezaželjenimi vplivi okolice. Kadar je ograja samo razmejitev sosednjih
funkcionalnih zemljišč, naj bo živica. |
|
|
2.5. Oblikovanje pomožnih objektov in začasnih objektov ter
vzdrževalna dela |
|
|
20. člen |
|
|
Za pomožne objekte veljajo enaki pogoji oblikovanja kot za
novogradnje, bodisi da se gradijo kot prizidki k stanovanjskim objektom
bodisi kot samostojni objekti. |
|
|
Biti morajo oblikovno in funkcionalno usklajeni z
obstoječimi sosednjimi objekti ob upoštevanju pogojev za graditev novih
objektov oziroma je potrebno z arhitekturnim oblikovanjem in
konstrukcijo ravnih streh ustvariti višjo kvaliteto bivalnega okolja. |
|
|
21. člen |
|
|
Za vzdrževalna dela na obstoječih objektih veljajo v
načelu enaki pogoji glede oblikovanja objektov, kot so opisani v 16. in
17. členu tega odloka. |
|
|
22. člen |
|
|
Površina gradbene parcele mora minimalno ustrezati
sledečim kriterijem: |
|
|
Faktor izrabe gradbene parcele (i) se določi kot razmerje
med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino gradbene
parcele, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina
vseh etaž objekta, ki so nad terenom in pod njim. |
|
|
Faktor zazidanosti gradbene parcele (z) se določi kot
razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele. |
|
|
+----------------------------------------+-------------------+---------------+
| Namenska raba gradbene parcele | Faktor zazidanosti| Faktor izrabe |
| | (z) | (i) |
+----------------------------------------+-------------------+---------------+
|Čista in splošna stanovanjska območja | 0,4 | 1,2 |
+----------------------------------------+-------------------+---------------+
|Stanovanjska območja s kmetijskimi | 0,2 | 0,4 |
|gospodinjstvi | | |
+----------------------------------------+-------------------+---------------+
|Območja objektov družbene infrastrukture| 0,6 | 1,6 |
+----------------------------------------+-------------------+---------------+
|Območje centra | 0,9 | 3,5 |
+----------------------------------------+-------------------+---------------+
|Mešana območja | 0,6 | 1,2 |
+----------------------------------------+-------------------+---------------+
|Območja proizvodnih dejavnosti | 0,8 | 2,4 |
+----------------------------------------+-------------------+---------------+
|
|
|
III. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO UREJANJE, VAROVANJE IN
IZBOLJŠANJE BIVALNEGA OKOLJA, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN OBMOČJA
OHRANJANJA NARAVE |
|
|
3.1. Merila in pogoji za prometno urejanje |
|
|
23. člen |
|
|
Cestno omrežje |
|
|
(1) Pri rekonstrukciji cest in poti so dopustna večja
odstopanja od obstoječih tras le v primeru izboljšanja prometnotehničnih
elementov, zmanjšanja posegov na kmetijska in gozdna zemljišča, vodotoke
ter vidno izpostavljena in krajinsko značilna območja. |
|
|
(2) Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je treba
višino cestišča in površin za pešca uskladiti z višinami urejenega
terena pred objekti in višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem
dostopnost ne poslabša. Paziti je potrebno, da se asfaltirana površina
ne nadaljuje s cestišča vse do stavb. Po možnosti naj se na robu
cestišča oblikuje kamnita mulda ali pločnik. |
|
|
(3) Vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop neposredno z
javne ceste ali posredno preko drugih, za promet urejenih zemljišč.
Rešitvi dostopa mora biti podrejena tudi zunanja ureditev objekta
vključno s parkirnimi in ostalimi manipulativnimi površinami. |
|
|
(4) Dovozi in priključki na ceste morajo omogočati dostop
urgentnih in interventnih vozil. Zasnova cestnih priključkov mora
zagotavljati preglednost in ostale pogoje glede varnega vključevanja
prometa. |
|
|
(5) Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča.
Obračanje vozil mora biti zagotovljeno tudi na vseh internih
manipulativnih ali dvoriščnih površinah. |
|
|
Hodniki za pešce, peš površine |
|
|
(1) Varovano območje poti za pešce pomeni smer povezovanja
javnih peš povezav za pešce. Potek tras ter dimenzije je potrebno
prilagoditi terenu in drugim razmeram v prostoru. Hodnik za pešce naj se
od cestišča loči vizualno po barvi ali v izbiri materiala. V primeru
asfaltirane izvedbe naj se hodnik za pešce ne dotika neposredno stavb. |
|
|
(2) Hodniki za pešce so širine najmanj 1,60 m oziroma
skladno z razmerami v prostoru. Uredijo se ob pomembnejših prometnicah,
glede na ugotovljene potrebe. |
|
|
(3) Urejanje hodnikov za pešce, trgov in drugih peš
površin ter dostopi do objektov javnega značaja morajo biti brez
arhitekturnih ovir ter osvetljeni. |
|
|
Kolesarske steze |
|
|
(1) Kolesarske steze se urejajo ob robu vozišča praviloma
nivojsko ločena od vozišča ali kot kolesarske poti. Dvostranske
kolesarske steze so minimalne širine 1 m, dvosmerne pa širine 2 m. |
|
|
Mirujoči promet (parkiranje) |
|
|
(1) Pri gradnji novih objektov (dozidavah, nadzidavah),
rekonstrukcijah in spremembah namembnosti je treba zagotoviti zadostno
število parkirnih mest (v skladu z normativi) na gradbeni parceli
objekta. Pri enostanovanjski stavbi morata biti zagotovljena najmanj dve
parkirni mesti, pri več-stanovanjskih stavbah pa min 1,50 parkirnega
mesta na vsako stanovanje. Izjemoma se parkirišča lahko zagotavljajo na
javnih ali drugih površinah, če je stavba v območju ohranjanja značilne
vaške zazidave in parkirišča ni možno zagotoviti na gradbeni parceli. |
|
|
(2) Pri stavbah z dejavnostmi, ki so vezane na
individualni motorni promet (stavbe za storitvene dejavnosti,
industrijske stavbe), je treba parkirne prostore zagotoviti na gradbeni
parceli stavbe, na skupnem parkirišču za več stavb skupaj ali pogodbeno
na drugem zemljišču. Uporaba javnih parkirišč za potrebe posamezne
stavbe je dopustna samo v soglasju z upravljavcem javnega parkirišča) |
|
|
(3) Parkirišča morajo biti locirana ob objektu ali za
njim, kakor dopuščajo prostorske razmere. Parkirišča, ki po površini
presegajo 100 m2, je treba členiti z ločilnimi zasaditvami, spremembami
tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi. Ta zahteva ne velja za
začasna parkirišča v času prireditev. |
|
|
Avtobusna postajališča |
|
|
Izgled in oblika avtobusnih postaj morata biti izvedena na
podlagi javnega ali vabljenega natečaja. |
|
|
Ulično pohištvo |
|
|
Izbor tipologije in oblik uličnega pohištva je potrebno
izvesti na podlagi javnega ali vabljenega natečaja. |
|
|
3.2. Merila in pogoji za komunalno in energetsko urejanje |
|
|
24. člen |
|
|
(1) V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in
predvidenih komunalnih in energetskih vodov in naprav ni dovoljena
gradnja novih objektov, razen izjemoma s soglasjem upravljavca voda
oziroma predlagateljem rezervata. Na obstoječih objektih so dopustna le
vzdrževalna dela. |
|
|
(2) Obstoječe in predvidene objekte je obvezno treba
priključiti na obstoječa javna omrežja za oskrbo s pitno vodo, odvajanje
in čiščenja odpadnih voda, oskrbo z električno energijo in
telekomunikacijsko omrežje. Trase komunalnih in energetskih vodov morajo
biti med seboj usklajene. |
|
|
(3) Komunalni in energetski vodi morajo biti izvedeni v
podzemni izvedbi. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je
potrebno po izvedbi sanirati. |
|
|
(4) Nadzemne komunalne in energetske objekte in napeljave
(transformatorske postaje, črpališča, vodohrani) je treba locirati
nevpadljivo. Objekti morajo biti primerno arhitekturno prilagojeni
kontekstu neposrednega okoliškega prostora. |
|
|
(5) Gradnjo in rekonstrukcijo komunalnih in energetskih
vodov in naprav je treba izvajati časovno in fizično usklajeno, z
upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov glede na druge vode in
naprave na isti trasi ter ureditev prometnih površin. |
|
|
(6) Komunalna in energetska infrastruktura mora praviloma
potekati po javnih površinah, če to dopuščajo terenske in druge razmere.
V primeru poteka komunalne in energetske infrastrukture v območju
cestnih teles je treba sanirati tudi celotno tangirano območje prometnih
in peščevih površin. |
|
|
(7) Občinska uprava lahko v postopku izdaje lokacijske
informacije za gradnjo ali rekonstrukcijo posameznega komunalnega ali
energetskega voda oziroma objekta na podlagi podatkov o omrežjih in
objektih gospodarske javne infrastrukture pogojuje potek trase voda
oziroma lokacijo objekta. |
|
|
25. člen |
|
|
Elektroenergetsko omrežje |
|
|
(1) Za zagotovitev ustrezne oskrbe z električno energijo
je dopustna gradnja visoko– in nizkonapetostnih vodov ter
transformatorskih postaj. Nove transformatorske postaje je treba
locirati v okviru poselitvenega območja naselja ob upoštevanju
omejitvenih meril in pogojev. |
|
|
(2) Pri gradnji novih objektov in večjih rekonstrukcijah
visoko– in nizkonapetostnega elektro omrežja je obvezna podzemna izvedba
s kabelsko kanalizacijo. Obvezne so predhodne arheološke raziskave. V
enaki izvedbi morajo biti izvedeni tudi vsi individualni priključki,
katerih izvedba mora upoštevati tudi možnost kasnejše navezave ostalih
uporabnikov v neposredni okolici. Transformatorske postaje in kabelske
prosto stoječe omare je dopustno postavljati le izven varovalnih pasov
javnih cest. |
|
|
(3) Za obstoječe in predvidene daljnovode je treba
upoštevati varovalne pasove. Gradnja v teh pasovih je omejena oziroma
dopustna po pogojih upravljalca. |
|
|
26. člen |
|
|
Telekomunikacijsko omrežje |
|
|
(1) Nova telefonska in druga telekomunikacijska kabelska
omrežja je dopustno izvajati le v skupnem koridorju in izključno v
podzemni izvedbi po predhodnih arheoloških raziskavah. |
|
|
(2) Bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim
storitvam, so znotraj naselja ali na njegovem robu dovoljene le
izjemoma, ko njihova postavitev ne ogroža dediščinskih in spomeniških
kvalitet evidentirane dediščine. Bazne postaje ne smejo imeti škodljivih
vplivov na bivalne in delovne pogoje ter zdravje ljudi. |
|
|
27. člen |
|
|
Javna razsvetljava |
|
|
(1) Javna razsvetljava se izvede ob vseh pomembnejših
cestah in peš površinah. Zagotavljati mora minimalne vrednosti srednje
osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi. Izbira svetil ne sme
povzročati svetlobnega onesnaženja v okolju. Oblikovni izbor svetil mora
biti izvedena po predhodnem javnem natečaju. |
|
|
3.3 Oskrba z vodo |
|
|
28. člen |
|
|
Vodovodno omrežje |
|
|
(1) Obstoječi in predvideni objekti morajo biti obvezno
priključeni na javno vodovodno omrežje, skladno s pogoji upravljavca. |
|
|
(2) Uporabniki tehnološke vode morajo zagotoviti zaprte
sisteme. |
|
|
Posegi na varstvenih območjih zajetja pitne vode so
dovoljeni v skladu z odlokom o varstvu virov pitne vode v Občini Trebnje
in ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode ter v skladu z
zakonodajo, ki ureja varstvo okolja. |
|
|
29. člen |
|
|
Kanalizacijsko omrežje |
|
|
(1) Kanalizacijsko omrežje mora biti praviloma zasnovano
ločeno za odvajanje odpadnih fekalnih in padavinskih voda. |
|
|
(2) Vse fekalne odpadne vode je obvezno treba priključiti
na javno kanalizacijo s čistilno napravo. Tehnološke odpadne vode je
možno priključiti na javno kanalizacijo le, če so predhodno očiščene, do
predpisane stopnje onesnaženosti. Kanalizacija za odvod odpadnih
fekalnih vod mora biti vodotesna. |
|
|
(3) V območjih, kjer objektov ni možno priključiti na
javno kanalizacijo s čistilno napravo, je treba objekte priključiti na
lokalno, skupinsko ali individualno čistilno napravo. Do izgradnje
omrežja za odvajanje in čiščenja fekalnih voda so obvezne vodotesne
greznice, katerih vsebina se odvaža na centralno čistilno napravo.
Individualna praznitev greznic je dopustna lastnikom, ki razpolagajo s
svojimi kmetijskimi površinami, na katerih ni omejena raba zaradi
bližine varstvenih pasov pitne vode ali ostale omejitve s področja
varstva okolja. |
|
|
(4) Padavinske vode s peš površin, zelenic, streh objektov
se morajo odvajati v ponikovalnico ali vodotoke. Padavinske vode z
utrjenih prometnih in manipulativnih površin se morajo odvajati v javno
kanalizacijo, ponikovalnico ali vodotoke preko peskolovov in lovilcev
olj. |
|
|
(5) Začasni objekti za prireditve, namenjeni gostinskim
storitvam, ki imajo urejen priključek na javno vodovodno omrežje ali pri
svoji dejavnosti generirajo odpadne vode, morajo imeti začasen
priključek na javno kanalizacijo ali urejeno vodotesno greznico. |
|
|
3.4. Merila in pogoji za varovanje okolja |
|
|
30. člen |
|
|
Varstvo zraka |
|
|
Pri opredelitvi pogojev za posege v prostor, ki vplivajo
na kvaliteto zraka, je potrebno upoštevati zakonodajo, ki ureja področje
varstva zraka. |
|
|
31. člen |
|
|
Varstvo pred hrupom |
|
|
Pri opredelitvi pogojev za posege je potrebno upoštevati
zakonodajo s področja varstva pred prekomernim hrupom. |
|
|
Za hrup občutljiva območja, okolje vzgojno–varstvenih
zavodov, rekreacijske površine ipd. je potrebno pred prekomernim hrupom,
ki ga povzročajo promet na regionalnih in lokalnih cestah, železnici,
proizvodni obrati itd., zaščititi z aktivnimi in pasivnimi protihrupnimi
ukrepi. Protihrupna zaščita mora biti izvedena pred začetkom opravljanja
dejavnosti. |
|
|
V stanovanjskih območjih je dovoljeno opravljati
dejavnosti, ki ne prekoračujejo dovoljenih nivojev hrupa za to območje. |
|
|
32. člen |
|
|
Varstvo voda in vodnih površin |
|
|
Za potrebe vzdrževanja vodotokov je potrebno zagotoviti
ustrezen odmik objektov od roba struge ali od roba vodnega zemljišča v
skladu s predpisi, ki urejajo področje upravljanja z vodami. Za posege v
varstvenem pasu voda je potrebno pridobiti smernice, mnenja in soglasja
pristojnih služb za varstvo okolja ter ohranjanja narave. |
|
|
Za posege v vodotok in njegov varstveni pas je potrebno
pridobiti mnenja in soglasja pristojnih služb za varstvo okolja ter
ohranjanja narave. |
|
|
Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedane
dejavnosti in posegi v prostor, ki so določeni v 84. členu Zakona o
vodah (Uradni list RS, št. 67/02). Priobalno zemljišče je zemljišče, ki
meji na vodno zemljišče in sega pri vodah 2. reda 5 metrov od robov
vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med
visokovodnimi nasipi. |
|
|
Prav tako je omejena gradnja na ogroženih območjih, kamor
spadajo poplavno območje, erozijsko območje in plazovito območje. Za vsa
ta ogrožena območja je treba pri posegih v prostor upoštevati določila
85. do 89. člena Zakona o vodah. |
|
|
Vsi posegi, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na
vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega
soglasja. |
|
|
33. člen |
|
|
Varstvo pred požarom |
|
|
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati pogoje za
varen umik ljudi, živali in premoženja. |
|
|
Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med seboj, da
je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Kadar gre za objekte,
ki so združeni, je potrebno zagotoviti protipožarno ločitev. |
|
|
Pri vseh spremembah namembnosti, kjer bodo skladiščene
vnetljive ali eksplozivne snovi, je potrebno zagotoviti ustrezno
protipožarno zaščito. |
|
|
Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da
omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil. |
|
|
Na vseh območjih, kjer je obstoječi vodovodni sistem
takšen, da omogoča oskrbo s primerno količino vode za gašenje, je nujna
postavitev hidrantov, kot to predvidevajo protipožarni predpisi. V
območjih, kjer to ni mogoče, mora biti zagotovljena zadostna količina
vode za gašenje z rezervoarjem kapnice ali iz površinskega vodotoka prek
primerno opremljenega odjemnega mesta. |
|
|
34. člen |
|
|
Odstranjevanje odpadkov |
|
|
(1) Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti
praviloma na zemljišču povzročitelja odpadkov. V naseljih so dopustna
skupna odjemna mesta za komunalne odpadke in ekološke otoke, ki morajo
biti na javni površini. |
|
|
(2) Odjemna mesta z zabojniki v naseljih morajo biti
dostopna in urejena na vidno neizpostavljenih lokacijah. |
|
|
3.5. Merila in pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
in za potrebe civilne zaščite |
|
|
35. člen |
|
|
Na območjih poplavnih voda se ne smejo izvajati posegi v
prostor, ki bi lahko imeli za posledico spremembo smeri ali količin
odtoka poplavnih voda in gradenj stanovanjskih, poslovnih ali drugih
bivanju ali dejavnostim namenjenih objektov. |
|
|
Območja, kjer je v prostorskem planu predvidena omejena
raba zaradi posebnega statusa za potrebe civilne zaščite, so opredeljena
v PUP tako, da se varujejo ali nadgradijo določene funkcije posameznega
območja. |
|
|
36. člen |
|
|
Varstvo pred tresljaji |
|
|
Pri vseh posegih graditve ali druge dejavnosti, kjer se
predvideva tresenje terena (pilotiranje, utrjevanje nasutij za
infrastrukturne objekte in naprave ipd.), je potrebno predhodno izdelati
študijo vplivov na obstoječe grajeno okolje in načrtovati izvedbo teh
del tako, da posledice tresenja ne bodo vplivale na konstrukcijske
elemente gradnje v vplivnem območju in na stabilnost in trdnost
temeljnih tal pod njimi. |
|
|
3.6 Varstvo kakovosti obstoječih bivalnih in delovnih prostorov –
osončenje in osvetlitev |
|
|
37. člen |
|
|
Nedopustno je z novimi posegi zmanjšati osončenost
obstoječih objektov. |
|
|
3.7 Merila in pogoji za varstvo pred požarom |
|
|
38. člen |
|
|
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati pogoje za
varen umik ljudi, živali in premoženja. |
|
|
Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med seboj, da
je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Kadar gre za objekte,
ki so združeni, je potrebno zagotoviti protipožarno ločitev. |
|
|
Pri vseh spremembah namembnosti, kjer bodo skladiščene
vnetljive ali eksplozivne snovi, je potrebno zagotoviti ustrezno
protipožarno zaščito. |
|
|
Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da
omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil. |
|
|
Na vseh območjih, kjer je obstoječi vodovodni sistem
takšen, da omogoča oskrbo s primerno količino vode za gašenje, je nujna
postavitev hidrantov kot to predvidevajo protipožarni predpisi. V
območjih, kjer to ni mogoče, mora biti zagotovljena zadostna količina
vode za gašenje z rezervoarjem kapnice ali iz površinskega vodotoka prek
primerno opremljenega odjemnega mesta. |
|
|
3.8 Območje kulturne dediščine |
|
|
39. člen |
|
|
Vse gradnje na območju kulturne dediščine je potrebno
urejati v skladu s pogoji in smernicami pristojnega Zavoda za varstvo
kulturne dediščine oziroma na podlagi določil varstvenih režimov,
opredeljenih z odloki. |
|
|
Območje, ki ga ureja PUP – Šentrupert, je v celoti v
območju POKD Mirnska dolina – območje z večjim številom kulturnih
spomenikov in kulturne dediščine: |
|
|
POKD 23 – Mirnska dolina |
|
|
Podrobnejša razdelitev na območja kulturne dediščine
obsega naslednja območja in objekte: |
|
|
729 Šentrupert – Šentrupert na Dolenjskem – trško jedro |
|
|
730 Šentrupert – Šentrupert na Dolenjskem – cerkev sv.
Ruperta |
|
|
9252 Šentrupert – Šentrupert na Dolenjskem – kapelica sv.
Ruperta |
|
|
710274 Šentrupert – Šentrupert na Dolenjskem – spomenik
NOB |
|
|
710260 Šentrupert – Šentrupert na Dolenjskem – kamnit most |
|
|
710327 Šentrupert – Šentrupert na Dolenjskem – Kotarjev
mlin |
|
|
710329 Šentrupert – Šentrupert na Dolenjskem – Frelihova
hiša |
|
|
710331 Šentrupert – Šentrupert na Dolenjskem – Prahova
domačija |
|
|
710332 Šentrupert – Šentrupert na Dolenjskem – Kutnarjeva
domačija |
|
|
710333 Šentrupert – Šentrupert na Dolenjskem – Klinčkova
domačija |
|
|
710334 Šentrupert – Šentrupert na Dolenjskem – Jakličev
toplar |
|
|
710335 Šentrupert – Šentrupert na Dolenjskem – Rupertova
domačija |
|
|
710343 Šentrupert – Šentrupert na Dolenjskem – Jakijeva
domačija |
|
|
Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati: |
|
|
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana republike Slovenije
(Uradni list RS, št. 11/99), |
|
|
– Konvencijo o varstvu evropskega arhitektonskega bogastva
(Granada – 1985, Uradni list RS, št. 3/93), |
|
|
– Evropsko konvencijo o varstvu arheološke dediščine –
dopolnjena (La Valetta – 1992, podpisana in ratificirana – Poročevalec
1/99). |
|
|
3.9 Območje ohranjanja narave |
|
|
40. člen |
|
|
Na območjih ohranjanja narave se upoštevajo
naravovarstvene smernice (št. 6-II-43/2-O-02, 6-III-36/2-O-02), ki jih
je februarja 2002 izdelal Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto. |
|
|
Na območju PUP – Šentrupert segajo naslednja območja
ohranjanja narave: |
|
|
– 311 Bistrica – hidrološka naravna vrednota. |
|
|
Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati: |
|
|
– razvojne in varstvene usmeritve za hidrološke naravne
vrednote; |
|
|
– usmeritve za rabo in izkoriščanje naravnih dobrin, ki
ohranjajo biotsko raznovrstnost, naravno ravnovesje in varujejo
ekosisteme. |
|
|
Za gradnjo objektov in prostorske ureditve na območju, ki
imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status,
je po 105. členu Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št.
96/04-UPB2) potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno
soglasje, ki ju izda Ministrstvo za okolje in prostor. |
|
|
IV. PODROBNA MERILA ZA GRADNJO PO POSAMEZNIH OBMOČJIH UREJANJA |
|
|
41. člen |
|
|
Območje A |
|
|
A) Glede na vrste posegov: |
|
|
– Na obravnavanem območju ni dovoljen nikakršen gradbeni
poseg, razen v skladu z najstrožjimi kriteriji varstva kulturnih
spomenikov (revitalizacija, rekonstrukcija). |
|
|
B) Glede oblikovanja: |
|
|
– V projektni dokumentaciji za revitalizacijo kulturnega
spomenika je nujno potrebno upoštevati tudi rekonstrukcijo taborskega
obzidja v sklopu ravnega platoja, pri čemer se glede možnega uvajanja
novih materialov upoštevajo najstrožji kriteriji varstva kulturnih
spomenikov. |
|
|
C) Glede prometnega urejanja in varstva okolja: |
|
|
– V korist spomenika je nujno potrebno zmanjšati škodljive
vplive okolja (tresljaji, izpušni plini, saje, dim in možnost nesreče
zaradi porušitve s prometnim sredstvom) in v ta namen odstraniti v čim
večji možni meri motorni promet iz krožne komunikacije okrog platoja.
Kakršnikoli posegi v območje kulturnega spomenika, v smislu izboljšanja
prometne prehodnosti, niso dovoljeni. |
|
|
42. člen |
|
|
Območje B |
|
|
A) Glede vrste posegov v prostor veljajo vsa splošna
merila in pogoji ter: |
|
|
– adaptacije, rekonstrukcije, dograditve in prenova
objektov ter nadomestna gradnja stanovanjskih objektov se izvajajo le s
predhodnim mnenjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije; |
|
|
– spremembe namembnosti stanovanjskih in gospodarskih
objektov so dopustne za potrebe kmetijske, oskrbnostoritvene, družbene
in obrtnoproizvodne dejavnosti. |
|
|
B) Glede oblikovanja veljajo vsa splošna merila in pogoji
ter še: |
|
|
– nadomestna gradnja stanovanjskih objektov in kmetijskih
gospodarskih poslopij so dopustne na istih temeljih le v primeru, če
adaptacija, rekonstrukcija ali prenova niso mogoče. Dopustno je
ohranjanje delov prvotnih objektov, če se vključijo v gradbeno maso
novega objekta. Streha mora biti enotna, nakloni pa nespremenjeni.
Gabaritne spremembe v višino niso mogoče. Pri vseh možnih naštetih
posegih je obvezno skrbeti za predstavitev historične substance in
gradbenih oblik. |
|
|
C) Glede urejanja okolice: |
|
|
– Ograje (razen lesenih in kovinskih) v območju niso
dovoljene. Prepovedano je sekanje visokodebelnega sadnega drevja, če to
ni potrebno zaradi sanitarne sečnje ali če drugačna rešitev ni možna.
Posekano drevje je obvezno nadomestiti z novo zasaditvijo. |
|
|
D) Glede prometnega urejanja veljajo vsa splošna merila in
pogoji ter: |
|
|
– motorni promet dovoliti samo za potrebe dostavnih,
intervencijskih in komunalnih storitev. Centralna obodna prometna
površina je pretežno namenjena pešcem. |
|
|
E) Glede varstva kulturne dediščine veljajo vsa splošna
merila in pogoji ter: |
|
|
– pri vseh gradbenih in drugih posegih v prostor je
obvezno upoštevati strokovno mnenje in pogoje Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije. |
|
|
43. člen |
|
|
Območje C |
|
|
A) Glede vrste posegov v prostor veljajo vsa splošna
merila in pogoji ter še: |
|
|
– dopustne so novogradnje, adaptacije, rekonstrukcije,
dograditve, nadomestna gradnja stanovanjskih objektov, kmetijskih
gospodarskih poslopij, poslovnih objektov in pomožnih objektov; |
|
|
– spremembe namembnosti stanovanjskih in kmetijskih
objektov so dopustne za potrebe kmetijske, oskrbnostoritvene, družbene
in obrtnoproizvodne dejavnosti. |
|
|
B) Glede oblikovanja objektov |
|
|
a) stanovanjski, poslovno–stanovanjski in poslovni objekti |
|
|
višina: pritličje z izrabljenim podstrešjem ali nadstropje
z izrabljenim podstrešjem; podstrešje brez kolenčnega zidu; |
|
|
streha: simetrična dvokapnica z naklonom 35°–45° oziroma
nagib prilagojen sosednjim objektom; osvetlitve podstrešnih prostorov so
dovoljene s frčadami (tam, kjer so zgodovinsko izpričane) ali ležečimi
strešnimi okni; |
|
|
kritina: opečne barve (klasični opečni zareznik, opečni
bobrovec); |
|
|
fasada: ohranjati obstoječo tipologijo ter barvne
kontraste; močni in izstopajoči barvni toni fasadnih opleskov niso
dovoljeni; dovoljene so bogate in raznolike dekoracije v reliefu in
barvni različnosti; ohraniti simetričnost v kompoziciji fasad. |
|
|
b) kmetijska gospodarska poslopja |
|
|
gradbena masa: mora biti prilagojena obstoječim
gospodarskim poslopjem; |
|
|
streha: dvokapnica z naklonom 35°–45°; |
|
|
kritna: opečne barve (klasični opečni zareznik, opečni
bobrovec); |
|
|
fasada: povzemanje arhitekturnega izročila. |
|
|
c) za oblikovanje pomožnih objektov veljajo splošna merila
in pogoji tega odloka. Možna je samo lesena izvedba. |
|
|
C) Glede urejanja okolice objektov: |
|
|
– ograje (razen lesenih in kovinskih) niso dovoljene.
Centralni del kareja mora pridobiti vsebino zelenega parka. Sedanja
skladišča je obvezno prestaviti izven tega območja. |
|
|
D) Glede varovanja kulturne dediščine veljajo vsa splošna
merila in pogoji ter: |
|
|
– varovati je obvezno območje historičnega jedra naselja.
V ta namen je potrebna ponovna izgradnja objektov na bivših stp. 53 in
stp. 54, k.o. Šentrupert, ki sta za nekdanjo identiteto naselja
bistvenega pomena ali pa kompromisno usmeriti posege v omejitev
parkirnih površin ter v montažo fiksnih ali montažnih klopi na omenjenih
stavbiščih, s katerimi naj se ustvari navidezna gradbena linija
nekdanjih stavb, pešcem pa naj se poveča možnost izkoriščanja javne
površine; |
|
|
– obvezno je upoštevati strokovno mnenje in pogoje Zavoda
za varstvo in kulturne dediščine Slovenije. |
|
|
44. člen |
|
|
Območje D |
|
|
A) Glede na vrste posegov v prostor: |
|
|
– dovoljene so adaptacije, rekonstrukcije, dograditve in
nadomestna gradnja stanovanjskih, stanovanjsko–poslovnih in kmetijskih
gospodarskih objektov. Lokacija je možna le na istem mestu; |
|
|
– sprememba namembnosti stanovanjskih in gospodarskih
objektov je dopustna za potrebe kmetijske, oskrbnostoritvene, družbene
in obrtnoproizvodne dejavnosti; |
|
|
– dovoljena je novogradnja objektov za oskrbne in poslovne
dejavnosti ter stanovanja. |
|
|
B) Glede oblikovanja objektov veljajo vsa splošna merila
in pogoji tega odloka ter: |
|
|
– novi objekti morajo biti orientirani na javno
komunikacijo; |
|
|
– gabarit: največ K + P + M. |
|
|
C) Glede urejanja okolice: |
|
|
– znotraj območja je potrebno omogočiti javen dostop do
ozelenjenega brega potoka. |
|
|
D) Glede varovanja območij ohranjanja naravne in kulturne
dediščine veljajo vsa splošna merila in pogoji ter: |
|
|
– na bivši stp. 34, k.o. Šentrupert, obnoviti po pogojih
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije tipološko izjemno
pomembno celoto kmetije. |
|
|
45. člen |
|
|
Območje E |
|
|
A) Glede vrste posegov v prostor: |
|
|
– Mlinščica, kot izjemno pričevalni historični element,
mora ostati v prvotni funkciji v celotni potezi ob naselju. Obnoviti je
potrebno zapornice ter ohraniti lokacijo in objekt perišča ob prehodu
čez potok. Otok, na katerem je ohranjena lokacija mlinov in žaga ob
mlinu ter zgrajen kozolec, se ohranja kot zelena površina naselja. |
|
|
– Ostali pogoji so enaki kot za območje D. |
|
|
46. člen |
|
|
Območje F |
|
|
A) Glede vrste posegov v prostor: |
|
|
– na območju kulturnega doma je možna dozidava z določeno
arhitektonsko sanacijo obstoječega volumna, za kar predpiše pogoje Zavod
za varstvo kulturne dediščine Slovenije. |
|
|
B) Za okolico objekta – kulturnega doma – veljajo
naslednji pogoji: |
|
|
– ob vstopni cesti v naselje zasaditi južni rob z
drevoredom; |
|
|
– severno mejo parcele zasaditi z višjimi grmovnicami; |
|
|
– oblikovati urban plato, ki bo z ustrezno oblikovano
ograjo nad koritom vodotoka nudil možnost zunanjih javnih srečanj. |
|
|
C) Glede prometnega urejanja veljajo vsa splošna merila in
pogoji ter: |
|
|
– v primeru razvoja družbenega programa kulturnega doma in
za potrebe parkirišč obiskovalcev je potrebno urediti parkirišče v
neposredni bližini pod pogoji, ki jih predpiše organizacija za
vzdrževanje cest. |
|
|
47. člen |
|
|
Območje G in H |
|
|
A) Glede vrste posegov v prostor: |
|
|
– dovoljene so novogradnje, adaptacije, rekonstrukcije,
dograditve in nadomestna gradnja stanovanjskih, stanovanjsko – poslovnih
in kmetijskih gospodarskih objektov. |
|
|
– sprememba namembnosti stanovanjskih in gospodarskih
objektov je dopustna za potrebe kmetijske, oskrbnostoritvene in
obrtnoproizvodne dejavnosti. |
|
|
B) Glede oblikovanja objektov veljajo vsa splošna merila
in pogoji ter: |
|
|
– novi stanovanjski in stanovanjsko–poslovni objekti
morajo biti orientirani na ulico z dvoriščem v ozadju. |
|
|
C) Glede komunalnega in prometnega urejanja veljajo vsa
splošna merila in pogoji tega odloka. |
|
|
48. člen |
|
|
Območje I |
|
|
Na območju zaščitene kmetije se ohranja sedanja raba. V
primeru prenehanja kmetijske funkcije domačije se območje nameni za
oskrbnostoritvene dejavnosti, pri čemer pa je vzhodni del parcele
namenjen parkovni ureditvi. |
|
|
49. člen |
|
|
Območje J in K |
|
|
A) Glede vrste posegov v prostor veljajo naslednja merila
in pogoji |
|
|
– dovoljene so novogradnje, adaptacije, rekonstrukcije,
dograditve stanovanjskih, obrtno-stanovanjskih in kmetijskih
gospodarskih objektov ter gradnja pomožnih objektov; |
|
|
– spremembe namembnosti objektov so dopustne za potrebe
kmetijske, oskrbnostoritvene in obrtnoproizvodne dejavnosti ter za
stanovanjske potrebe. |
|
|
B) Glede oblikovanja objektov in urejanja okolice objektov
veljajo splošna merila in pogoji tega odloka. |
|
|
C) Glede prometnega in komunalnega urejanja veljajo vsa
splošna merila in pogoji tega odloka. |
|
|
D) Glede varstva naravne in kulturne dediščine veljajo vsa
splošna merila in pogoji ter: |
|
|
– objekt na stp. 60, k.o. Šentrupert, se ohrani v smislu
ohranjanja obstoječe arhitekture. |
|
|
50. člen |
|
|
Območje L in N |
|
|
A) Glede vrste posegov v prostor veljajo naslednja merila
in pogoji: |
|
|
– dovoljene so novogradnje, adaptacije, rekonstrukcije,
dozidave stanovanjskih, obrtno-stanovanjskih in kmetijskih objektov ter
graditev pomožnih objektov; |
|
|
– spremembe namembnosti objektov so dopustne za potrebe
stanovanja, oskrbnih, storitvenih in obrtnih dejavnosti. |
|
|
B) Glede oblikovanja objektov in urejanje okolice objektov
veljajo vsa splošna merila in pogoji ter: |
|
|
– okolico objektov je potrebno zasaditi z visokoraslo
vegetacijo. |
|
|
C) Glede komunalnega in prometnega urejanja veljajo
splošna merila in pogoji. |
|
|
D) Glede varstva kulturne dediščine veljajo splošna merila
in pogoji. |
|
|
51. člen |
|
|
Območje M |
|
|
A) Glede vrste posegov v prostor: |
|
|
– Dovoljene so novogradnje, adaptacije, rekonstrukcije in
dograditve ter nadomestne gradnje. Gradnja pomožnih objektov je
dopustna; |
|
|
– možna je sprememba namembnosti objektov. |
|
|
B) Glede oblikovanja objektov in urejanja okolice objektov
veljajo splošna merila in pogoji ter: |
|
|
– nakloni strešin za poslovne objekte večjih dimenzij so
lahko manjši (ne manj od 25o), dozidave naj se prilagajajo obstoječemu
oblikovanju s kvalitetnim izboljšanjem, za manjše prizidke in
nadstrešnice pa se lahko izvedejo enokapnice in drugačni nakloni kot pri
osnovnih objektih; |
|
|
– priporoča se zasaditev z volumsko izrazitejšo
vegetacijo. |
|
|
C) Glede komunalnega in prometnega urejanja veljajo
splošna merila in pogoji. |
|
|
D) Glede varovanja okolja ter varstva kulturne dediščine
veljajo splošna merila in pogoji. |
|
|
52. člen |
|
|
Območje O |
|
|
A) Glede vrste posegov v prostor veljajo naslednja merila
in pogoji: |
|
|
– na območju, namenjenem za centralne dejavnosti, je
dovoljena izgradnja avtobusne postaje, parkirišč, trgovskih objektov,
objektov za potrebe turističnih dejavnosti, obrtno – stanovanjske
objekte ter osrednjega izhodišča za pešpoti po celotnem arealu naselja; |
|
|
– dovoljena je postavitev kioskov pod pogoji, ki jih
predpiše Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto; |
|
|
– gradnja pomožnih objektov ni dovoljena. |
|
|
B) Glede oblikovanja objektov in urejanja okolice objektov
veljajo, poleg splošnih, naslednja merila in pogoji: |
|
|
– predvideni objekti morajo biti oblikovani skladno z
namembnostjo in funkcijo, prilagojeni oblikovanju obstoječih objektov; |
|
|
– les, kot gradbeni material, naj se v južnem delu območja
čim pogosteje uporablja; |
|
|
– južno fasado predvidene obvoznice je obvezno zazeleniti
z avtohtono drevesno vegetacijo. |
|
|
C) Glede prometnega urejanja veljajo splošna merila in
pogoji ter: |
|
|
– V skladu s kapaciteto načrtovanih dejavnosti je obvezno
zagotoviti ustrezne parkirne površine, ki morajo biti bližje zunanjemu
robu območja. |
|
|
D) Glede varstva kulturne dediščine veljajo naslednji
posebni pogoji: |
|
|
– pri izdelavi projektne dokumentacije je obvezno
sodelovanje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. |
|
|
53. člen |
|
|
Območje P in R |
|
|
A) Glede vrste posegov v prostor: |
|
|
– dovoljene so novogradnje, rekonstrukcije, adaptacije,
dozidave, nadomestne gradnje stanovanjskih, obrtnih, obrtno –
stanovanjskih in gospodarskih objektov za potrebe kmetovalcev; |
|
|
– spremembe namembnosti objektov so dopustne za potrebe
kmetijskih, obrtnoproizvodne in oskrbnostoritvene dejavnosti ter potrebe
stanovanja. |
|
|
B) Glede oblikovanja objektov veljajo splošna merila in
pogoji tega odloka ter še: |
|
|
– novi objekti morajo biti orientirani na ulico z
dvoriščem v ozadju; |
|
|
– gabariti novih objektov morajo biti podrejeni ohranjanju
pomembnih vedut na dominanto naselja. |
|
|
C) Glede komunalnega in prometnega urejanja veljajo
splošna merila in pogoji tega odloka. |
|
|
D) Glede varstva kulturne dediščine ter varovanja
bivalnega okolja veljajo splošna merila in pogoji tega odloka. |
|
|
54. člen |
|
|
Območje S |
|
|
A) Glede vrste posegov v prostor velja: |
|
|
– dovoljena je izgradnja prizidka ali novogradnja objektov
za vzgojo in izobraževanje ter dozidave in rekonstrukcije poslovnega
objekta. |
|
|
B) Glede oblikovanja objektov in urejanje okolice objektov
veljajo naslednji pogoji: |
|
|
– Pri izgradnji novih objektov je obvezno upoštevati
strokovno mnenje in pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije; |
|
|
– obvezno je ohraniti visoka drevesa in usmeriti
oblikovanje parkirišč, pločnikov in novih objektov okoli njih; |
|
|
– priporoča se zasajevanje visokorasle avtohtone
vegetacije predvsem ob novi obvoznici te na južni strani območja. |
|
|
C) Glede komunalnega in prometnega urejanja veljajo
splošna merila in pogoji ter: |
|
|
– urediti je potrebno parkirne površine, zgraditi pločnike
in jasno ločiti pešpromet; |
|
|
– osvetliti javne površine. |
|
|
D) Glede varstva kulturne dediščine veljajo naslednji
posebni pogoji: |
|
|
– pri izdelavi projektne dokumentacije je obvezno
sodelovanje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. |
|
|
55. člen |
|
|
Območje T |
|
|
Za območje T veljajo splošna merila in pogoji tega odloka. |
|
|
56. člen |
|
|
Območje U |
|
|
A) Glede vrste posegov v prostor velja: |
|
|
– dovoljene so novogradnje, adaptacije, rekonstrukcije in
dozidave objektov. |
|
|
B) Glede oblikovanja objektov veljajo splošna merila in
pogoji, razen glede vertikalnega gabarita, ki je lahko maksimalno P + M
(brez kolenčnega zidu). |
|
|
C) Glede komunalnega in prometnega urejanja veljajo
splošna merila in pogoji tega odloka. |
|
|
57. člen |
|
|
Območje V |
|
|
A) Glede vrste posegov velja: |
|
|
– dovoljena je širitev pokopališča ter izgradnja
spremljajočih objektov, dograditve in rekonstrukcije. |
|
|
V. KONČNI DOLOČBI |
|
|
58. člen |
|
|
S sprejetjem tega odloka preneha veljati Odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Šentrupert (Skupščinski
Dolenjski list št. 13/89). |
|
|
59. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan od dneva objave v Uradnem
listu RS. |
|
|
Št. 003-03-9/2001 |
|
|
Trebnje, dne 27. junija 2005. |
|
|
Podžupan |
|
|
Občine Trebnje |
|
|
Ciril Metod Pungartnik l. r. |
|