|
Na podlagi 149. člena
Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1 in 70/08),
32. 33., 34. in 36. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93,
30/98 in 127/06) v zvezi z
Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06),
29. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2),
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Vitanje (Uradni list
RS, št. 17/96) ter
Statuta Občine Vitanje (Uradni list RS, št. 113/06 in 21/07) je
Občinski svet Občine Vitanje na 17. redni seji dne 21. 12. 2009 sprejel |
|
|
ODLOK |
|
|
o
podelitvi koncesije za izvajanje obvezne občinske gospodarske javne
službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine
Vitanje |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1.
člen |
|
|
S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, Občina
Vitanje (v nadaljevanju: koncedent) določa predmet in pogoje za oddajo
koncesije za izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe
zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave
ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Vitanje (v
nadaljevanju: javna služba) ter ureja druga vprašanja v zvezi s
koncesijo za izvajanje javne službe. |
|
|
2.
člen |
|
|
Javno službo iz 1. člena tega odloka lahko
izvaja pravna oseba, ki se ji v skladu z zakonom, ki ureja izvajanje
gospodarskih javnih služb in zakonom, ki ureja javno-zasebno
partnerstvo, podeli koncesijo (v nadaljevanju: koncesionar, izvajalec) v
obsegu in pod pogoji določenimi s tem odlokom. |
|
|
3.
člen |
|
|
Odlok določa: |
|
|
1. dejavnosti, ki so predmet javne službe, |
|
|
2. območje izvajanja in uporabnike storitev
javne službe ter razmerja do uporabnikov, |
|
|
3. pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec
javne službe (v nadaljevanju: koncesionar), |
|
|
4. javna pooblastila koncesionarju, |
|
|
5. splošne pogoje za izvajanje javne službe,
|
|
|
6. vrsta in obseg monopola, |
|
|
7. začetek in čas trajanja koncesije, |
|
|
8. način podelitve koncesije, |
|
|
9. viri financiranja javne službe, |
|
|
10. način plačila koncesionarja, |
|
|
11. nadzor nad izvajanjem javne službe, |
|
|
12. prenehanje koncesijskega razmerja, |
|
|
13. druge pogoje za izvajanje javne službe. |
|
|
II. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET JAVNE SLUŽBE |
|
|
4.
člen |
|
|
Predmet javne službe je zbiranje in prevoz
komunalnih odpadkov ter odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje
komunalnih odpadkov za območje Občine Vitanje ter izvajanje drugih
storitev, potrebnih za nemoteno opravljanje javne službe. |
|
|
5.
člen |
|
|
Predmet javne službe obsega storitve, ki so
določene v 10. členu Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne
gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na območju
Občine Vitanje (Uradni list RS, št. 5/10). |
|
|
III. OBMOČJE IZVAJANJA IN UPORABNIKI STORITEV
JAVNE SLUŽBE TER RAZMERJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA |
|
|
6.
člen |
|
|
Območje izvajanja javne službe je območje
celotne Občine Vitanje. |
|
|
7.
člen |
|
|
Uporabniki storitev javne službe so vse pravne
osebe in fizične osebe, ki imajo na območju Občine Vitanje stalno ali
začasno prebivališče in pri katerih nastajajo komunalni odpadki in njim
podobni odpadki iz trgovine, industrije in javnega sektorja, vključno z
ločeno zbranimi frakcijami. |
|
|
8.
člen |
|
|
Storitve, ki so predmet javne službe, so kot
javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev
javne službe je za uporabnike iz 7. člena tega odloka obvezna. |
|
|
9.
člen |
|
|
Uporabniki storitev javne službe so
koncesionarju dolžni plačevati stroške izvajanja storitev po ceni, ki se
oblikuje v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen
storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja in skladno z
določili koncesijske pogodbe. |
|
|
10.
člen |
|
|
Dolžnosti koncesionarja so predvsem: |
|
|
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka,
v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in
zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi
dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi
in v javnem interesu; |
|
|
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge
normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe; |
|
|
– kot dober gospodarstvenik uporabljati
in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena
izvajanju javne službe; |
|
|
– vzdrževati objekte in naprave koncesije tako,
da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije ohranja
njihova vrednost; |
|
|
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne
službe in koncesije; |
|
|
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin,
oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z
njo; |
|
|
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o
dogodkih v zvezi z izvajanjem koncesije; |
|
|
– pravočasno odgovoriti uporabnikom na njihove
pobude in/ali pritožbe; |
|
|
– oblikovati predloge cen oziroma sprememb
tarife storitev; |
|
|
– obračunavati pristojbine in druge prispevke,
če so le-ti uvedeni s predpisom; |
|
|
– pripravljati projekte za pridobivanje
finančnih sredstev iz drugih virov; |
|
|
– vodenje evidenc in katastrov v zvezi z javno
službo in izvajanjem koncesije, usklajenih z občinskimi evidencami; |
|
|
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
|
|
|
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne
programe in dolgoročne plane javne službe, letna poročila, kakor tudi
druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti; |
|
|
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
|
|
|
– v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na
katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela; |
|
|
– obveščati druge pristojne organe (inšpekcije
…) o kršitvah. |
|
|
Glede zadev, ki niso posebej urejene s tem
odlokom, zlasti glede oskrbovalnih standardov, razvrstitve objektov in
naprav, vzdrževalnih in organizacijskih standardov in drugih standardov
in normativov za izvajanje javne službe, se mora izvajalec javne službe
ravnati po predpisih pristojnega ministra. |
|
|
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o
vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske
strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi
sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno
spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji
iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo. |
|
|
11.
člen |
|
|
Za izvajanje gospodarske javne službe je
odgovoren koncesionar. Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za
tudi škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem gospodarske
javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni
(pod)izvajalci Občini Vitanje, uporabnikom ali tretjim osebam. |
|
|
Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske
pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z
razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti
zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote,
določeno s koncesijsko pogodbo – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo
povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem gospodarske javne
službe in za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem
gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom
ali drugim osebam). |
|
|
12.
člen |
|
|
Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti,
za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na
opravljanje javne službe. |
|
|
Koncesionar mora za vsako javno službo voditi
ločeno računovodstvo po določilih zakona, veljavnega za gospodarske
družbe. Smiselno enako tudi v primeru, ko koncesionar opravlja posamezno
javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti. |
|
|
13.
člen |
|
|
Dolžnosti koncedenta so zlasti: |
|
|
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev
predpisanih z zakonom, s predpisi o načinu izvajanja javne službe in s
tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku; |
|
|
– da zagotavlja takšno višino plačil in ceno
storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg
in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov, naprav in opreme
koncesije, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja
koncesije, ohranja njihova vrednost; |
|
|
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi
onemogočanja izvajanja storitev javne službe; |
|
|
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih
nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali
storitve javne službe na področju občine; |
|
|
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih
ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov. |
|
|
14.
člen |
|
|
Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti
pravico: |
|
|
– do trajnega, rednega in nemotenega
zagotavljanja storitev koncesionarja, |
|
|
– pravico do zagotovljenih cen storitev, |
|
|
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in
dostopnosti storitev, |
|
|
– zahtevati vse obvezne in neobvezne storitve
javne službe, |
|
|
– vpogleda v evidence – kataster oziroma v
zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj, |
|
|
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji,
določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi. |
|
|
Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi
z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni,
da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom. |
|
|
15.
člen |
|
|
Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti
dolžnost: |
|
|
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti
neovirano opravljanje storitev javne službe, |
|
|
– redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi
tarifami, |
|
|
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje
javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo, |
|
|
– nuditi koncesionarju potrebne podatke za
vodenje katastra – obveznih zbirk podatkov. |
|
|
Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima
namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, tega ne dovoli ali
mu to onemogoči, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno
inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ. |
|
|
Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo
koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je
potrebno za izvedbo storitev javne službe. |
|
|
IV. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI
KONCESIONAR |
|
|
16.
člen |
|
|
Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba.
Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo
prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja
med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za
koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo
koncedent ustanovil razmerje statusnega partnerstva. |
|
|
Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo).
V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba
udeležena le pri eni (skupni) prijavi. |
|
|
17.
člen |
|
|
V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na
javni razpis) mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje naslednje pogoje:
|
|
|
– je registriran za opravljanje dejavnosti, ki
so predmet javne službe; |
|
|
– ima vsa potrebna dovoljenja za opravljanje
javne službe; |
|
|
– da zaradi kaznivega dejanja podkupovanja ni
bil pravnomočno obsojen; |
|
|
– ni zoper njega uveden ali začet postopek
prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek; |
|
|
– ima poravnane davke, prispevke in druge
zakonsko določene dajatve; |
|
|
– ni bil kaznovan za dejanje v zvezi s
poslovanjem oziroma so posledice sodbe že izbrisane; |
|
|
– lahko s polnim oziroma s sorazmerno krajšim
delovnim časom na javni službi zaposli osebo z najmanj VII. stopnjo
strokovne izobrazbe in opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega
postopka; |
|
|
– zaposluje najmanj eno osebo s petimi leti
delovnih izkušenj pri dejavnosti, ki je predmet koncesije in s strokovno
izobrazbo najmanj VII. stopnje tehnične smeri; |
|
|
– je finančno in poslovno usposobljen za
opravljanje javne službe; |
|
|
– razpolaga z zadostnim številom delavcev z
ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju
izvajanja koncesije; |
|
|
– razpolaga z zadostnim obsegom opreme in naprav
oziroma potrebnih sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim prostorom
na območju občine, oziroma na drugačen način nesporno dokaže, da lahko
tudi sicer nemoteno opravlja dejavnost; |
|
|
– razpolaga s pogodbami za zagotavljanje
obdelave odpadkov s prevzemniki, kolikor le-te ne zagotavlja sam, |
|
|
– je sposoben samostojno zagotavljati vse javne
dobrine, ki so predmet izvajanja koncesije; |
|
|
– je sposoben zagotavljati izvajanje storitev na
kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov,
normativov in standardov; |
|
|
– da zagotavlja interventno izvajanje javne
službe ob vsakem času; |
|
|
– je usposobljen za vodenje katastra ter da
razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje; |
|
|
– se obveže zavarovati proti odgovornosti za
škodo, ki jo z izvajanjem koncesije lahko povzroči državi, občini ali
tretji osebi; |
|
|
– predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z
vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti
vodenja katastra, finančno – operativnega vidika in razvojnega vidika, s
katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz sedme do sedemnajste alineje
tega člena; |
|
|
– da izpolnjuje druge pogoje potrebne za
udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek
oddaje javnih naročil. |
|
|
Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne
druge pogoje za izvajanje koncesije, ki jih določajo drugi predpisi. |
|
|
V. JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJU |
|
|
18.
člen |
|
|
Koncedent bo koncesionarju podelil zlasti
naslednja javna pooblastila: |
|
|
– da izvaja javno službo v skladu s predpisi
Republike Slovenije in Občine Vitanje ter koncesijsko pogodbo, |
|
|
– da uporablja zbiralnice ločenih frakcij in
zbirni center v namene izvajanja javne službe, |
|
|
– da upravlja (izkorišča) in vzdržuje objekte in
naprave potrebne za izvajanje javne gospodarske službe; |
|
|
– da prevzema vodenje vseh evidenc, ki so za
opravljanje predmetne gospodarske javne službe potrebne, skladno z
veljavnimi predpisi; |
|
|
– da vodi dela za investicijske posege v objekte
in naprave potrebne za izvajanje javne gospodarske službe. |
|
|
19.
člen |
|
|
Koncedent lahko določi koncesionarju tudi druga
javna pooblastila, ki se opredelijo v koncesijski pogodbi. |
|
|
VI. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE |
|
|
20.
člen |
|
|
Koncesionar mora javno službo izvajati v skladu
s predpisi Republike Slovenije in Občine Vitanje ter koncesijsko
pogodbo. Koncesijska pogodba ne more biti v nasprotju s koncesijskim
aktom in predpisi o gospodarskih javnih službah ter ravnanju z odpadki. |
|
|
21.
člen |
|
|
Izvajanje javne službe zagotavlja koncesionar z
opremo, objekti in napravami, ki so njegova last, jih ima v najemu ali
kakorkoli drugače zagotovi. Koncesionar izvaja javno službo v svojem
imenu in za svoj račun. |
|
|
22.
člen |
|
|
Določene dejavnosti javne službe lahko
koncesionar, ob soglasju koncedenta, zagotavlja s podizvajalci. |
|
|
Koncesionar mora tudi v primeru delnega
izvajanja storitev preko pogodbe s podizvajalcem v razmerju do
koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem nastopati v
svojem imenu in za svoj račun. |
|
|
VII. VRSTA IN OBSEG MONOPOLA |
|
|
23.
člen |
|
|
Javno službo izvaja koncesionar na podlagi
podeljene koncesije in sklenjene koncesijske pogodbe v kateri se
določijo pravice ter obveznosti koncedenta in konceionarja. Koncesionar
ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju Občine Vitanje:
|
|
|
– izključno oziroma posebno pravico opravljati
javno službo, |
|
|
– izključno oziroma posebno pravico dobave,
postavitve in vzdrževanja občinske infrastrukture (objektov in opreme),
ki služi za izvajanje javne službe, |
|
|
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano
izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe v skladu s predpisi in
v javnem interesu. |
|
|
24.
člen |
|
|
Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini
in izključni izvajalec koncesionirane javne službe na celotnem območju
Občine Vitanje. |
|
|
V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob
soglasju koncedenta in po predpisanem postopku, sklene z drugim
usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko
druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine. |
|
|
25.
člen |
|
|
Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne
dejavnosti izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom
ali drugimi predpisi. |
|
|
VIII. ZAČETEK IN ČAS TRAJANJA KONCESIJE |
|
|
26.
člen |
|
|
Koncesijsko razmerje za dejavnost iz 1. člena
tega odloka nastane, koncesionar pa pridobi pravice in dolžnosti iz
koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe. |
|
|
27.
člen |
|
|
Koncesijsko razmerje traja 5+5 let. |
|
|
Koncesijska pogodba se lahko po njenem izteku
podaljša zgolj iz razlogov in pod pogoji določenimi v zakonu. |
|
|
Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve
koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo
najkasneje v 30 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe. |
|
|
Koncesijsko obdobje ne teče v času, ko zaradi
višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more
izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja. |
|
|
Koncesijska pogodba mora biti z novim
koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila
podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku navedenega
roka. |
|
|
IX. NAČIN PODELITVE KONCESIJE |
|
|
28.
člen |
|
|
Koncesionarja koncedent izbere z enotnim javnim
razpisom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, Portalu
javnih naročil RS in na spletni strani Občine Vitanje. |
|
|
Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih
medijih, vendar ne pred obveznimi objavami iz prejšnjega odstavka. |
|
|
Koncesionar mora izpolnjevati pogoje po zakonu,
predpisih Občine Vitanje, javnega razpisa in razpisne dokumentacije.
|
|
|
V postopku izbire mora koncedent zagotoviti
transparentno in enakopravno obravnavanje kandidatov. |
|
|
29.
člen |
|
|
Sklep o javnem razpisu sprejme župan. Z njim
določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 9.
člena tega odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda, …). Z
razpisnimi pogoji župan ne sme določati novih pogojev za opravljanje
dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom. |
|
|
30.
člen |
|
|
Javni razpis se objavi po določbah tega odloka,
v skladu z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb in ob
smiselni uporabi zakona, ki ureja področje javnih naročil. |
|
|
Javni razpis določa zlasti: |
|
|
1. navedbo in sedež koncedenta, |
|
|
2. podatke o objavi koncesijskega akta, |
|
|
3. predmet, naravo ter obseg koncesije, |
|
|
4. območje izvajanja predmeta koncesije, |
|
|
5. začetek in predviden čas trajanja koncesije,
|
|
|
6. postopek izbire koncesionarja, |
|
|
7. merila za izbor koncesionarja, |
|
|
8. pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar
za izvajanje predmeta koncesije, |
|
|
9. način dokazovanja izpolnjevanja pogojev in
usposobljenosti za izvajanje koncesije, |
|
|
10. druge obvezne sestavine prijave, ter jezik,
v katerem morajo biti prijave napisane, in drugo potrebno dokumentacijo
(pogoji za predložitev skupne ponudbe …), |
|
|
11. način zavarovanja resnosti prijave, |
|
|
12. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig
razpisne dokumentacije, |
|
|
13. kraj in rok za predložitev prijav ter pogoje
za njihovo predložitev, |
|
|
14. naslov, prostor, datum in uro javnega
odpiranja ponudb, |
|
|
15. rok za izbiro koncesionarja, |
|
|
16. rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o
izidu javnega razpisa, |
|
|
17. organ, ki je pooblaščen za sklenitev
koncesijske pogodbe, |
|
|
18. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih
informacij v času objave razpisa, |
|
|
19. druge podatke, pomembne za izvedbo javnega
razpisa. |
|
|
Javni razpis lahko vključuje tudi druge podatke,
mora pa jih vključevati, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi
izdan predpis. |
|
|
31.
člen |
|
|
Koncedent mora v javnem razpisu oblikovati jasna
in transparentna merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila izbor
ekonomsko najugodnejšega kandidata. |
|
|
Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo
prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena
(določen način njihove uporabe) ter navedena v vrstnem redu od
najpomembnejšega do najmanj pomembnega. |
|
|
32.
člen |
|
|
Koncedent pripravi razpisno dokumentacijo,
katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa. V času objave
javnega razpisa mora omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno
dokumentacijo in jim jo na podlagi zahteve tudi predati. V razpisni
dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo kandidatom
omogočili izdelati popolne prijave. |
|
|
33.
člen |
|
|
Koncedent je dolžan ponudnikom posredovati
dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo, najpozneje šest dni
pred iztekom roka za oddajo ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva
ponudnika za pojasnitev ponudbe posredovana šest dni pred iztekom roka
za oddajo ponudb. V istem roku sme ponudnik dopolniti razpisno
dokumentacijo in ustrezno podaljšati rok za oddajo ponudb. |
|
|
34.
člen |
|
|
Ponudba mora vsebovati vse z razpisom in
razpisno dokumentacijo zahtevane podatke. |
|
|
35.
člen |
|
|
Ponudba se vloži neposredno pri koncedentu ali
se mu pošlje po pošti. Za pravočasno vloženo se šteje ponudba, ki je
prispela na naslov naročnika, ne glede na vrsto prenosa pošiljke,
najkasneje zadnji dan razpisanega roka in do ure določene z javnim
razpisom. Nepravočasno prispele prijave se neodprte vrnejo vlagatelju. |
|
|
36.
člen |
|
|
Rok za prijavo na javni razpis za izvajanje
javne službe mora omogočiti ponudnikom pripravo ponudbe in ne sme biti
krajši od tridesetih dni. |
|
|
37.
člen |
|
|
Javni razpis je uspešen, če je koncedent prejel
vsaj eno pravočasno in popolno prijavo. Prijava je popolna, če ima vse v
javnem razpisu zahtevane podatke. |
|
|
Če koncedent ne pridobi nobene popolne prijave,
se javni razpis ponovi. Javni razpis se ponovi tudi, če koncesionar ni
bil izbran ali če s prijaviteljem, ki je bil izbran za koncesionarja, v
predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba. |
|
|
38.
člen |
|
|
V postopku vrednotenja prijav se sme od
prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki
nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za
izbor koncesionarja oziroma na drugačno razvrstitev njihovih ponudb
glede na ostale ponudbe. Če komisija ugotovi, da dokumentacija ponudnika
formalno ni popolna, pozove ponudnika, da jo dopolni in mu določi rok za
dopolnitev dokumentacije. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od osem
dni. |
|
|
Če prijavitelj v določenem roku odpravi
pomanjkljivosti, se šteje, da je vloga popolna, v nasprotnem primeru pa
je nepravilna. |
|
|
39.
člen |
|
|
Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter
mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo
imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi
člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne
izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog.
Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom,
njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem
v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem
razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena,
v zakonski zvezi ali sovraštvu do vštetega drugega kolena četudi je
zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti
ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Predsednik in
člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu
ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali
drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje
pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno
izjavo. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati
svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno
komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega
člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije. |
|
|
40.
člen |
|
|
Po končanem odpiranju strokovna komisija
pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po
končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede,
katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave
tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim
merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost
postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje)
organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja. |
|
|
Neposredno pred izdajo odločbe o izbiri se
stranke na ustni obravnavi seznanijo s potekom postopka in njihovim
uspehom v postopku ter se jim določi rok, ki ne sme biti daljši od 15
dni, da podajo svoje pripombe. Če v tem roku pripombe niso podane, se
šteje, da stranke nimajo pripomb. |
|
|
41.
člen |
|
|
Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati,
če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske
pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja. O izbiri
koncesionarja odloči direktor občinske uprave z upravno odločbo,
najkasneje v roku 60 dni od dneva odpiranja ponudb. |
|
|
Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati,
če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske
pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja. Zoper upravno
odločbo o izbiri koncesionarja je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča
župan. |
|
|
42.
člen |
|
|
Koncesionar pridobi pravice dolžnosti iz
koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe. Najkasneje 14
dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu
koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar
podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z
dnem podpisa obeh pogodbenih strank. Koncesijsko pogodbo z izbranim
koncesionarjem v imenu Občine Vitanje sklene njen župan. |
|
|
43.
člen |
|
|
Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in
za svoj račun. Koncesionar nosi celotno tveganje povpraševanja po
storitvah javne službe in druga tržna tveganja koncesije. Koncesionar ni
upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker
prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih. Koncesionar ni upravičen
do poplačila katerihkoli vlaganj v objekte in naprave koncesije od
koncedenta, razen v primeru predčasnega prenehanja koncesije skladno s
tem odlokom in koncesijsko pogodbo. |
|
|
44.
člen |
|
|
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju
s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna.
Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt. |
|
|
45.
člen |
|
|
S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar
uredita vsa vprašanja koncesijskega razmerja, in sicer: |
|
|
– obliko in namen koncesije; |
|
|
– medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in
vzdrževanjem naprav ter objektov koncesije; |
|
|
– spremembe v družbi koncesionarja, o katerih
mora ta pridobiti soglasje koncedenta; |
|
|
– možnosti vstopa v koncesijsko razmerje namesto
dosedanjega koncesionarja; |
|
|
– pogodbene kazni ter razloge za odpoved,
razvezo in razdrtje pogodbe ter pravice in obveznosti pogodbenih strank
v takih primerih; |
|
|
– pravice in obveznosti koncedenta in
koncesionarja v zvezi z izvajanjem javne službe; |
|
|
– pogoje za oddajo poslov podizvajalcem; |
|
|
– dolžnost koncesionarja poročati koncedentu o
vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe
na način in pod pogoji, določenimi v koncesijskem aktu; |
|
|
– način finančnega in strokovnega nadzora s
strani koncedenta; |
|
|
– pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali
nepravilnega izvajanja javne službe; |
|
|
– medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo,
povzročeno z izvajanjem ali neizvajanjem javne službe; |
|
|
– razmerja ob spremenjenih in nepredvidljivih
okoliščinah; |
|
|
– način spreminjanja koncesijske pogodbe; |
|
|
– prenehanje koncesijske pogodbe in njegove
posledice ter njeno morebitno podaljšanje; |
|
|
– posledice spremenjenih okoliščin, višje sile
in aktov javne oblasti koncedenta. |
|
|
46.
člen |
|
|
Organ koncedenta, pristojen za izdajanje odločb
in drugih aktov v zvezi s koncesijo, je občinska uprava. |
|
|
X. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE |
|
|
47.
člen |
|
|
Koncesionar si zagotavlja plačilo za opravljene
storitve javne službe z zaračunavanjem opravljenih storitev uporabnikom
storitev, iz proračuna Občine Vitanje ter drugih virov. |
|
|
48.
člen |
|
|
Cene storitev za opravljanje dejavnosti iz 3.
člena tega odloka morajo biti oblikovane v skladu s predpisi, ki urejajo
področje oblikovanja cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih
služb varstva okolja. Cenik storitev je sestavni del koncesijske
pogodbe. |
|
|
XI. NAČIN PLAČILA KONCESIONARJA |
|
|
49.
člen |
|
|
Plačilo koncesionarja koncedentu za izvajanje
javne službe na podlagi tega odloka ni predvideno. |
|
|
XII. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE |
|
|
50.
člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem podeljene koncesije izvaja
pristojni organ, v okviru svojega delovnega področja in zakonskih
pooblastil. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem
javne službe, zlasti pa zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja. |
|
|
Nadzorstvo iz prvega odstavka opravljajo
občinski inšpektorji, komunalni nadzornik in občinski redarji. |
|
|
Službe, navedene v drugem odstavku tega člena,
lahko pri opravljanju nadzora ob ugotovitvi, da koncesionar ne
izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, izdajajo
odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti
izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. |
|
|
51.
člen |
|
|
Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga
opravila v zvezi z nadzorom pooblasti ustrezno strokovno službo, zavod
oziroma drugo ustrezno institucijo. |
|
|
Osebam, ki se izkažejo s pooblastilom župana,
mora koncesionar omogočiti odrejeni nadzor, pregled naprav ter omogočiti
vpogled v dokumentacijo in nuditi zahtevane podatke ter pojasnila. |
|
|
52.
člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja
tudi občinska inšpekcija, ki je tudi pristojna za vodenje postopkov o
ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno
pristojnost po samem zakonu. |
|
|
53.
člen |
|
|
Finančni nadzor nad poslovanje koncesionarja
izvaja pristojni občinski organ. Medsebojna razmerja v zvezi z
izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in
koncesionar s koncesijsko pogodbo. |
|
|
Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni
nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav
koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske
izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se
nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila. |
|
|
Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan,
potekati pa mora tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti
koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času
koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
|
|
|
O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta
predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov
pooblaščenec. |
|
|
54.
člen |
|
|
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da
koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja,
mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma
drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. |
|
|
XIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
|
|
55.
člen |
|
|
Koncesijsko razmerje preneha: |
|
|
– s prenehanjem koncesijske pogodbe, |
|
|
– s prenehanjem koncesionarja, |
|
|
– z odkupom koncesije, |
|
|
– z odvzemom koncesije, |
|
|
– s prevzemom javne službe v režijo. |
|
|
56.
člen |
|
|
Koncesijska pogodba preneha: |
|
|
– po preteku časa, za katerega je bila
sklenjena, |
|
|
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem, |
|
|
– z odstopom od koncesijske pogodbe, |
|
|
– s sporazumno razvezo. |
|
|
57.
člen |
|
|
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za
katerega je bila koncesijska pogodba |
|
|
sklenjena. |
|
|
58.
člen |
|
|
Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim)
koncedentovim razdrtjem preneha: |
|
|
– če je proti koncesionarju uveden postopek
zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali
likvidacijski postopek, |
|
|
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali
upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali
upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere
utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
|
|
|
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe
ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki
so vplivali na podelitev koncesije, |
|
|
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako,
da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
|
|
|
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v
bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti. |
|
|
V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz
prve točke prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za
enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje
koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je uveden postopek
zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali
likvidacijski postopek zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali
potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali
vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne
posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje točke prejšnjega odstavka, na
podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje
koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali
upravna odločba, s katero je bila koncesionarju iVitanjena kazenska ali
upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte in točke
prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi. |
|
|
Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če
koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako,
da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe. |
|
|
Koncesijska pogodba se enostransko razdre po
sodni poti. |
|
|
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni
dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja
utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in
nepremagljivih okoliščin. |
|
|
Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent
dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih
revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni
upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi. |
|
|
59.
člen |
|
|
Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske
pogodbe: |
|
|
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno
določeno, |
|
|
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod
pogoji in na način, kot je v njej določeno. |
|
|
Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt
ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali
na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na
koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice. |
|
|
60.
člen |
|
|
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije
tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo. |
|
|
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske
pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih
okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno
ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz
koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. |
|
|
61.
člen |
|
|
Koncesijsko razmerje preneha v primeru
prenehanja koncesionarja. |
|
|
Koncesijsko razmerje ne preneha, če so
izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen
prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru
prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike
(pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh
primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali
koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske
pogodbe odstopi. |
|
|
Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v
skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent
lahko odvzame koncesijo koncesionarju: |
|
|
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane
javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku, |
|
|
– če je v javnem interesu, da se dejavnost
preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
|
|
|
Pogoji odvzema koncesije se določijo v
koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le če kršitev resno
ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu
koncesije izdati odločbo. |
|
|
Koncesijsko razmerje preneha z dnem
pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije. |
|
|
Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do
okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje
sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
|
|
V primeru odvzema iz druge točke prvega odstavka
je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih
pravilih odškodninskega prava. |
|
|
V primeru odvzema koncesije ali drugega
prenehanja po določbah 42.–45. člena tega odloka lahko koncedent
prevzame koncesionirano gospodarsko javno službo v režijo. |
|
|
62.
člen |
|
|
Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo
javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko
uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti
Občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in
sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup
koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem
roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece. |
|
|
Poleg obveze po izplačilu dokazanih
neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za
ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev,
namenjenih opravljanju javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale
dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja
koncesijske pogodbe. |
|
|
63.
člen |
|
|
V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora
dotedanji koncesionar nepretrgoma opravljati javno službo do dneva, ko
le – to prevzame drug izvajalec. |
|
|
XIV. DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE |
|
|
64.
člen |
|
|
Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so
izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po
sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v
celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti
potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi
oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju
občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska
pogodba. |
|
|
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti
opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih
okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti
ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile. O nastopu
okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno
obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih. |
|
|
V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar
pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi
opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
|
|
|
V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi
okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za
civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za
zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski
štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov. |
|
|
65.
člen |
|
|
Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe
okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja
in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe
nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na
koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske
pogodbe. |
|
|
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka
niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu
spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti
in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub
spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti
iz koncesijske pogodbe. |
|
|
66.
člen |
|
|
Koncesija je prenosljiva le s soglasjem
koncedenta. Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila
koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo
koncesijsko pogodbo. Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop
prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki. |
|
|
67.
člen |
|
|
Za vsa razmerja med koncedentom in
koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se
lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije. |
|
|
S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je
za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna
arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom. V razmerjih med
koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno
dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali
arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže). |
|
|
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
68.
člen |
|
|
Postopek za podelitev koncesije po tem odloku
prične župan z objavo javnega razpisa najkasneje v 60 dneh po
uveljavitvi odloka. |
|
|
69.
člen |
|
|
V primeru, da izvajalec, ki na območju občine
opravlja javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, ne bi
uspel pridobiti koncesije, je izbrani koncesionar dolžan zagotoviti
zaposlitev pri izvajalcu na dan objave javnega razpisa zaposlenim
delavcev, namenjenih opravljanju javne službe, če za to v 14 dneh po
dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja sami izrazijo interes. O tej
pravici jih mora koncedent pisno obvestiti. |
|
|
70.
člen |
|
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
Št. 900-07/2009-011 |
|
|
Vitanje, dne 21. decembra 2009 |
|
|
Župan |
|
|
Občine Vitanje |
|
|
Slavko Vetrih l.r. |
|