Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10  40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-uradno prečiščeno besedilo) in 15. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 96/09 in 21/2017) je Občinski svet Občine Podlehnik na  7. redni seji dne 28. 11. 2019 sprejel

ODLOK

O PRORAČUNU

OBČINE PODLEHNIK ZA LETO 2020

1.  Splošna določba

1. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom se za Občino Podlehnik za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).

2.  Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna

2. člen

(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)

(1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov.

(2) Splošni del proračuna se na ravni podskupin določa v naslednjih zneskih:

(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

(4) Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Podlehnik.

3.  Postopki izvrševanja proračuna

3. člen

(izvrševanje proračuna)

(1) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta.

(2) Za izvrševanje proračuna organov občine in občinske uprave (neposrednih uporabnikov, opredeljenih po institucionalni klasifikaciji: 100 Občinski svet, 200 Nadzorni odbor, 300 Župan, 400 Občinska uprava, 500 Režijski obrat), je kot odredbodajalec odgovoren župan občine. Uredbe pripravi skrbnik proračunske postavke in finančna služba.

4. člen

(namenski prihodki in odhodki proračuna)

Namenski prihodki proračuna so donacije, prispevki in doplačila občanov za izvajanje določenih programov investicijskega značaja, prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj le-tega, pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, požarna taksa, prihodki od komunalnih prispevkov, okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov ter druge predpisane namenske dajatve.

5. člen

(prerazporejanje pravic porabe)

Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna:

samostojno brez občinskega sveta odloča o prerazporeditvah v okviru istega podprograma, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 15 % podprograma,

med podprogrami v okviru glavnega programa, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 10 % podprograma in

med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 5 % glavnega programa.

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.

Župan s poročilom ob polletni realizaciji proračuna in ob koncu leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2020 in njegovi  realizaciji.

6. člen

(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)

Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 60 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:

1.     v letu 2021 30 % navedenih pravic porabe in

2.     v ostalih prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide ali lahko preide iz najemodajalca na najemnika in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.

Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.

7. člen

(spreminjanje načrta razvojnih programov)

Predstojnik neposrednega uporabnika (župan) spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov do 20 % izhodiščne vrednosti . Projekte, katerih vrednost se spremeni za 20%  ali več in katerih veljavna vrednost in vrednost po predvideni spremembi posameznega projekta presega 30.000,00 EUR , mora predhodno potrditi občinski svet.

8. člen

(proračunski skladi)

Proračunski sklad je poračun proračunske rezerve, oblikovane po Zakonu o javnih financah.

Proračunska rezerva se v letu 2020 oblikuje v višini 30.000,00 EUR.

Sredstva proračunske rezerve ne smejo presegati 1,5% prejemkov proračuna.

Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF župan in o tem s pisnimi obvestili obvešča občinski svet

4.  Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države

9. člen

(odpis dolgov)

Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2020 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine in sicer največ do skupne višine dolga posameznega dolžnika 100,00 EUR in celotne višine vseh odpisanih dolgov 1.000,00 EUR. O višjih zneskih mora odločati občinski svet.

5.  Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja

10. člen

(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)

Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu financiranja se občina za proračun leta 2020 lahko zadolži pri državnem proračunu v višini 80.215 EUR, kar pa se ne šteje v kvoto zadolževanja občine, ker gre za financiranje v skladu s 23. členom ZOF.

11. člen

(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje)

V skladu z Zakonom o financiranju občin se javna podjetja in javni zavodi ne morejo zadolžiti

brez soglasja ustanovitelja.

6.  Prehodne in končne določbe

13. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin.

Številka: 033 -4/2019   

Datum: 28.11.2019