Na podlagi določil
16. in 19. člena
Zakona
o varstvu okolja, (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) ter 16. člena
Statuta Občine
Zreče (Uradni list RS, št. 28/99, 11/01) je Občinski svet
občine Zreče
na seji dne 20. 5. 2002 sprejel |
|
O D L O K
|
O VAROVANJU
PITNE VODE
V ZAJETJIH IN
ČRPALIŠČIH NA OBMOČJU
OBČINE
ZREČE |
|
I. Splošne
določbe |
|
1. člen |
S tem
odlokom se določa zavarovano območje
vodnih virov: |
1. RTC-Rogla, -
Uniorček, Mašinžaga, Jasa |
2. Gorenje
(GO-1,GO-2,GO-3 in GO-4), |
3. Stranice (ST-1,
ST-2 in ST-3), |
4. Resnik R-1,
|
5. Padeški vrh
PD-1, |
6.
Zreče (ZR-1, ZR-2, ZR-3, ZR-4, ZR-5,
ZR-6, ZR-7, ZR-8, ZR-9 in ZR-10), |
7. Zlakova
(Zl-1Zl-2 in Z l-3) in |
8. Brinjeva gora
(BG-1 in BG-2) |
na
območju Občine
Zreče ter varstveni pasovi in ukrepi za
zavarovanje vodnih virov pred onesnaženjem. |
|
2. člen |
Obseg zavarovanega
območja zajetij ter črpališč in varstvenih pasov je grafično prikazan v
kartografski predlogi hidrogeoloških razmer na vodozbirnem
območju zajetja in v strokovnih podlagah
za zavarovanje vodnih virov na območju
Občine Zreče,
ki jih je izdelalo podjetje GEO-HIDRO, d.o.o. Preserje in se nahajajo na
vpogled na Občini Zreče.
|
Kartografska predloga
vsebuje podatke o lokaciji vodnih virov, izdatnosti, mejah prispevnega
območja, litološki sestavi in hidrogeoloških karakteristikah ozemlja,
kakor tudi vrise mej varstvenih pasov v preglednih katastrskih načrtih v
merilu 1:5000. |
|
II. Varstveni
pasovi |
|
3. člen |
Zavarovano območje
zajetij ter črpališč pitne
vode je razdeljeno v naslednje varstvene
pasove: |
·
najožji
varstveni pas (cona 1) z najstrožjim režimom varovanja,
|
·
ožji varstveni
pas (cona 2) s strogim režimom varovanja, |
·
širši
varstveni pas (cona 3) z blagim - sanitarnim režimom varovanja. |
|
III. Varstveni
ukrepi |
|
4. člen |
Z namenom zavarovanja
posameznih varstvenih pasov zajetjih ter
črpališč ta odlok določa, kaj je na
območju posameznega varstvenega pasu:
|
·
prepovedano
(graditi, izvajati, uporabljati, vgrajevati, opredeljevati in odlagati),
|
·
obvezno
(graditi, izvajati in sanirati), |
·
dovoljeno
(izvajati, graditi in adaptirati, nadzidati in prizidati),
|
·
potrebno
preurediti. |
|
5. člen |
Varstveni ukrepi se
seštevajo. Vsi ukrepi, ki veljajo za širši varstveni pas (cona 3)
veljajo tudi za oba znotraj ležeča pasova (coni 1 in 2) |
|
6. člen |
Najožji varstveni
pas-cona 1, predstavlja območje z najstrožjim režimom varovanja, v
katerem je dovoljena le dejavnost, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo.
Zemljišče najožjega varstvenega pasu mora biti odkupljeno in
zemljiško-knjižno vpisano na lastnika vodovoda (koncedenta).
|
Območje mora biti
fizično zavarovano-ograjeno in opremljeno z opozorilnimi tablami. Dostop
na območje najožjega varstvenega pasu je dovoljen le pooblaščenim osebam
upravljavca vodovoda, inšpekcijskim službam ter pooblaščenim delavcem
pristojnih zdravstvenih organizacij za kontrolo in spremljanje kvalitete
pitne vode.
|
V
območju najožjega varstvenega pasu ni
dovoljena uporaba kemičnih sredstev za zaščito in uravnavanje rasti
rastlin, uničevanje podrasti in škodljivcev ter gnojenje. |
|
7. člen |
Ožji varstveni
pas-cona 2, predstavlja območje s strogim režimom varovanja
pitne vode
in obsega prostor, kjer še obstaja možnost hitrega posrednega ali
neposrednega onesnaženja zajetja pitne
vode. |
|
8. člen |
V ožjem varstvenem
pasu je prepovedano |
1. graditi
|
·
proizvodne in
obrtno servisne objekte, |
·
energetske
objekte, ki bi s svojo tehnologijo škodljivo vplivali na vodni vir,
|
·
stanovanjske
in poslovne objekte brez rešene dispozicije odpadnih in površinskih voda
preko kanalskega sistema izven območja varstvenih pasov,
|
·
pralnice
avtomobilov, |
·
kampe,
kopališča, |
·
ceste ter
železnice, |
·
skladišča
nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi,
|
·
naftovode,
plinovode, |
·
ponikovalnice
za odpadne in padavinske vode iz cestišč,
|
·
komunalne
čistilne naprave, |
·
objekte, ki
bistveno zmanjšujejo količino zajetja pitne
vode, |
·
odlagališča in
pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov ter začasna skladišča
posebnih odpadkov, |
·
pokopališča,
|
·
podzemna
skladišča, |
·
bencinske
servise; |
2. izvajati
|
·
cestni in
železniški promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v
predpisih o prevozu nevarnih snovi, po nezaščitenih cestah in
železnicah, |
·
izkop gramoza
ob in iz vodotokov in v novih gramoznicah ter eksploatacijo kamna v
kamnolomih in peskokopih, |
·
spremembo
namembnosti in dejavnosti objektov, če se s tem povečuje nevarnost za
vodni vir, |
·
namakanje
kmetijskih površin, |
·
gnojenje tal z
odplakami in odpadki, |
·
ponikanje
padavinskih vod s prometnih in manipulacijskih površin,
|
·
povečano
črpanje tehnološke vode iz vodnjakov
izven vodarne; |
3. uporabljati
|
·
rastlinska
zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni
vodi približujejo mejni koncentraciji, opredeljeni v predpisih o
higienski neoporečnosti pitne
vode, |
·
za vodo
nevarne in škodljive snovi pri vzdrževanju železniških tirov in drugih
zunanjih objektov, |
4. vgrajevati
toplotne črpalke-izmenjevalce na podlagi uporabe podtalnice;
|
5. opredeljevati
nova ureditvena območja naselij in širiti obstoječa; |
6. odlagati
odpadke. |
|
|
9. člen |
V ožjem varstvenem
pasu je obvezno: |
1. graditi
|
·
neprepustno
javno in interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte;
neprepustnost mora izvajalec dokazati z atestom, |
·
utrjene
neprepustne prometne in manipulacujske površine, |
·
lovilne sklede
za obstoječa skladišča za nevarne snovi, kamor je mogoče ujeti tudi
rabljeno požarno vodo; |
2. izvajati
|
·
odvajanje
fekalne (komunalne) in tehnološke vode v
javno kanalizacijo, |
·
odvajanje
vode iz utrjenih prometnih in
manipulativnih površin, |
·
opremljanje
cest z ustrezno signalizacijo (opozorilne table); |
3. sanirati
obstoječa skladišča nafte, naftnih derivatov,nevarnih in škodljivih
snovi, ki niso zgrajena skladno s predpisi o gradnji le-teh. |
|
10. člen |
V ožjem varstvenem
pasu je dovoljeno |
1. izvajati
|
·
dejavnost, ki
služi oskrbi s pitno vodo, |
·
proizvodne in
obrtne dejavnosti v obstoječih objektih, za katere pooblaščena
organizacija iz 26. člena tega odloka
ugotovi, da ne predstavljajo nevarnost za kvaliteto in količino
pitne vode,
|
·
športno
rekreacijske dejavnosti; |
2. graditi
|
·
stanovanjske
hiše v vrzelih obstoječih zazidalnih površin, ne da bi se bistveno
povečalo število prebivalcev na tem območju,
če je urejeno odvajanje in čiščenje odplak, |
·
nadomestne
stanovanjske hiše za objekte iz tega varstvenega pasu, če je urejeno
odvajanje odplak, |
·
objekte
družbenega standarda za osnovno preskrbo prebivalstva, če je urejeno
odvajanje odplak, |
·
objekte za
potrebe individualnih kmečkih gospodarstev, če je urejeno odvajanje
odplak, |
·
skladišča za
kurilno olje prostornine do 5 m3, če so opremljena z neprepustno lovilno
skledo enakega volumna, |
·
športno
rekreacijske objekte z minimalnimi spremljajočimi objekti, če je urejeno
odvajanje odplak; |
3. adaptirati,
nadzidati, prizidati objekte in naprave tako, da ne ogrožajo vira
pitne vode. |
|
11. člen |
V ožjem varstvenem
pasu je potrebno preurediti |
·
greznice in
gnojišča tako, da ni nevarnosti pronicanja v podzemno vodo oziroma
prelivanja na površino, |
·
obstoječe
ceste in železniške proge tako, da se z rekonstrukcijo le-teh doseže, da
v primeru incidentov morebitne razlite tekočine ne morejo posredno ali
neposredno pronicati in ponikati do podtalnice. |
|
12. člen |
Širši varstveni pas
(cona 3), predstavlja območje z blagim - sanitarnim režimom varovanja in
zajema prostor, kjer obstaja možnost, da se padavine iz celotnega
padavinskega območja infiltrirajo oziroma površinsko pritečejo do izvira
vode, oziroma prostor, kjer naj se
zagotavlja zaščita pred nerazpadajočimi ali težko razpadajočimi snovmi,
ter nevarnimi kemičnimi in radiološkimi onesnaženji. |
|
13. člen |
V širšem varstvenem
pasu je prepovedano |
1. graditi
|
·
proizvodne,
energetske, obrtne in servisne objekte, ki pomenijo nevarnost za vir
pitne vode,
|
·
skladišča
nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so večja kot
25 m3 za posamezni rezervoar (200 m3 v zaključeni celoti) oziroma ali so
večja, kot jih dopuščajo predpisi o tem, kako morajo biti zgrajena in
opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive
snovi, |
·
naftovode,
|
·
ponikovalnice
za odpadne vode, |
·
nove komunalne
čistilne naprave nad 2.000 EE, |
·
objekte, ki
bistveno zmanjšujejo izdatnost vodnega vira, |
·
odlagališča in
pretovorne postaje komunalnih posebnih odpadkov, |
·
pralnice
avtomobilov, ki nimajo priključka na kanalizacijo, |
·
nova
pokopališča; |
2. izvajati
|
·
cestni in
železniški tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene
v predpisih o prevozu nevarnih snovi, po nezaščitenih cestah in
železnicah, |
·
izkop gramoza
ob vodotokih in iz njih ter v novih gramoznicah, ki pomenijo nevarnost
za vir pitne vode,
|
·
izkop peska in
kamna (z izjemo kamnolomov, ki so opredeljeni kot kamnolomi posebnega
družbenega pomena), |
·
spremembo
namembnosti in dejavnosti objektov, če se s tem povečuje nevarnost za
vodni vir, |
·
povečano
črpanje tehnološke vode iz vodnjakov
izven vodovodnega sistema, |
·
sečnjo in
spravilo lesa v večjem obsegu brez vednosti upravljavca vodovoda,
|
·
posek lesa na
večji površini, tako da obstoji možnost zmanjšanja izdatnosti vodnega
vira, |
·
množično
vzrejo živali, |
·
gnojenje tal z
odplakami in odpadki, |
·
vrtanje
raziskovalnih vrtin z uporabo pomožnih sredstev, ki so vodi škodljiva;
|
3. uporabljati
rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki
se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji (ogrožajo vodni vir) in
so opredeljena v predpisih o higienski neoporečnosti
pitne vode;
|
4. vgrajevati
toplotne črpalke - izmenjevalce na podlagi uporabe podtalnice;
|
5. odlagati
odpadke. |
|
14. člen |
V širšem varstvenem
pasu je dovoljeno |
1. graditi
|
·
stanovanjske
hiše v vrzelih obstoječih strjenih naselij, ne da bi se bistveno
povečalo število prebivalcev in če je ustrezno urejeno odvajanje in
čiščenje odplak, |
·
nadomestne
stanovanjske hiše za objekte iz tega varstvenega pasu, z urejenim
odvajanjem odplak, |
·
objekte
družbenega standarda za osnovno oskrbo prebivalstva, z urejenim
odvajanjem odplak, |
·
objekte za
potrebe individualnih kmečkih gospodarstev, z urejenim odvajanjem
odplak, |
·
skladišča za
kurilno olje prostornine do 200 m3. Skladišča morajo imeti prvo stopnjo
zaščite (dvoplaščna cisterna); |
2. izvajati
|
·
proizvodne in
obrtne dejavnosti v obstoječih objektih, za katere pooblaščena
organizacija iz 26. člena ugotovi, da ne ogrožajo kakovosti
pitne vode,
|
·
športno-
rekreacijske dejavnosti, |
·
ponikanje
strešnih voda, |
·
namakanje
kmetijskih površin s čisto vodo, |
·
pokop na
območju, kjer je nad podtalnico
ugotovljena plast za vodo neprepustne gline; |
3. adaptirati,
nadzirati in prizidati |
·
objekte in
naprave tako, da ne ogrožajo virov pitne
vode. |
|
15. člen |
V širšem varstvenem
pasu je obvezno |
1. graditi
|
·
vodotesno
javno in interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte;
vodotesnost mora izvajalec dokazati z atestom, |
·
greznice za
individualne stanovanjske objekte, pri katerih ni možno odvajati fekalne
vode v javno kanalizacijo skladno s
strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic. Te greznice so
začasne, in sicer do zgraditve nove javne kanalizacije,
|
·
urejene
nepropustne manipulacijske površine z odvodom meteornih voda v
kanalizacijo (ali prek maščobnika v ponikovalnico), |
·
lovilne sklede
za obstoječa skladišča za nevarne snovi, kamor je možno ujeti tudi
rabljeno požarno vodo. |
2. odvajati v
kanalizacijo odpadne (komunalne) in tehnološke
vode; |
3. opremiti ceste
z ustrezno signalizacijo (opozorilne table); |
4. sanirati
|
·
obstoječa
skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki
niso zgrajena skladno s predpisi o gradnji le-teh, |
·
obstoječe
bencinske servise, tako da imajo največjo skupno prostornino skladišča
200 m3 in prvo stopnjo zaščite (dvoplaščna cisterna s stalnim merjenjem
tekočine med plašči ali s signalizacijo); |
5. izvajati
|
·
rekonstrukcije
obstoječih cest in železniških prog tako, da v primeru nesreč morebitne
razlite tekočine ne morejo ponikati v podtalnico. |
|
IV. Posebni
ukrepi |
16. člen |
Vodnogospodarske in
druge posege v vodotoke na območju
varstvenih pasov je treba izvajati tako, da ne bo ogrožen vodni vir. |
|
17. člen |
Hitrost vozil, ki
prevažajo nafto, naftne derivate, nevarne in škodljive snovi, po cestah
in železnici na območju širšega varstvena
pasu, je omejena na 40 km/h. |
|
18. člen |
Varstveni pasovi
vodnih virov se označijo z opozorilnimi tablami. Table se postavijo na
meji pasu ob cestah in poteh. |
|
19. člen |
O režimu opravljanja
z zemljišči in gozdovi v posameznih varstvenih pasovih obvestijo njihove
lastnike pristojne službe Občine
Zreče. |
|
20. člen |
Občina
Zreče uvede in vodi kataster skladišč
nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi in drugih
nevarnih onesnaževalcev, ki so v območju
varstvenih pasov pitne
vode. |
Ta mora biti izdelan
v roku 2 let po sprejemu tega odloka. |
|
V. Način
nadzorovanja nad izvajanjem ukrepov na zavarovanih območjih |
|
21. člen |
1. Nadzor nad
izvajanjem ukrepov na zavarovanih območjih izvajajo: |
·
pooblaščene
institucije za izvajanje kontrole nad kvaliteto
pitne vode in stanjem objektov in
naprav za oskrbo pitne
vode ter varovanih področij,
|
·
inšpekcijski
organi, predvsem vodnogospodarska in zdravstvena inšpekcija z izdajanjem
soglasij in dovoljenj ter neposrednega inšpekcijskega nadzora,
|
·
upravni
delavci na področju upravnih postopkov izdajanja lokacijskih in
gradbenih dovoljenj za posege v prostor na
območju varovanih področij vodnih virov, |
·
upravljavci
javnih in lokalnih vodovodnih sistemov, |
·
uporabniki
pitne vode;
|
2. Nadzor se
izvaja nad: |
·
stanjem
zemljišč, objektov, prometnic in vodotokov, |
·
dokumentacijo
za izvajanje posegov v prostoru zavarovanih območij, |
·
predpisanimi
postopki in izvajanjem zaščitnih ukrepov na objektih in manipulativnih
prostorih, |
·
izvajanjem
omejitev pri rabi prostora na zavarovanih področjih v prostorskem planu
oziroma v upravnem postopku pridobitve lokacijskega in gradbenega
dovoljenja. |
|
VI. Obseg
sanacijskih ukrepov, roki in nosilci izvajanja |
|
22. člen |
Onesnaževalci v
varstvenih pasovih in občina kot nosilec razvoja komunalne
infrastrukture morajo na podlagi predloga sanacijskih ukrepov izdelati
sanacijske programe, ki morajo vsebovati tehnično rešitev sanacije,
koncept financiranja, roke za izvedbo in ostale obveznosti. Sanacijski
programi morajo biti izdelani v roku treh let po uveljavitvi tega
odloka. Sanacijske programe predpišejo
pristojne inšpekcijske službe, ki tudi opravljajo nadzor nad izvajanjem
le-teh. |
Sredstva za izdelavo
sanacijskih programov ter njihovo izvedbo zagotavljajo onesnaževalci za
svoje programe in Občina Zreče za
sanacijo v smislu ekološke sanacije nelegalnih odlagališč in izgradnje
komunalne in druge potrebne infrastrukture. Izvajanje sanacijskih
programov mora biti vključeno v letne plane onesnaževalcev in občinski
proračun. |
|
VII. Način
uveljavljanja varovalnega režima |
|
23. člen |
Uveljavljanje
varovalnega režima na zavarovanih območjih se uresničuje:
|
·
z izvajanjem
postopkov sanacije objektov, naprav, prometnic in zemljišča na področju
varstvenih pasov vodnih virov, |
·
s
predpisovanjem pogojev sanitarne zaščite v lokacijskih postopkih za
objekte, ki se predvidevajo v varstvenem pasu, |
·
z nadzorom in
inšpekcijo nad izvajanjem zaščitnih in drugih ukrepov v zavarovanem
območju vodnega vira, |
·
z omejevanjem
izkoriščanja kmetijskih površin in drugih naravnih virov (gramoz, vodne
količine). |
Uveljavljanje
varovalnega režima se prične v roku 8 dni po uveljavitvi tega
odloka, dolžne so ga uveljavljati vse
upravne službe, ki izvajajo upravne postopke na
območju Občine
Zreče. |
|
VIII. Kazenska
določba |
|
24. člen |
Z denarno kaznijo
120.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki krši določila 6.,
8., 9., 10., 11., 13., 14., in 15. člena tega
odloka. |
Z denarno kaznijo od
40.000 SIT se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki
stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
Z denarno kaznijo od
30.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena. |
Kdor krši s tem
odlokom določeno stanje, nosi tudi vse
stroške za vzpostavitev v prvotno stanje. |
|
IX. Prehodne
določbe |
|
25. člen |
Upravljavci vodovodov
morajo v dveh letih po uveljavitvi tega odloka
urediti najožje varstvene pasove zajetja, s katerim upravljajo na način,
kot to določa 6. člen tega odloka. |
|
26. člen |
Za vse posege v
varstvenih pasovih, ki jih omogoča in dovoljuje ta
odlok ali ob zunanji meji varstvenih
pasov, mora za izdajo lokacijskega dovoljenja investitor pridobiti
strokovno oceno vpliva tega posega na vir pitne
vode pri za to usposobljeni delovni
organizaciji. Ocena je podlaga za izdajo soglasja pristojne zdravstvene
inšpekcije. |
|
27. člen |
Če se z ukrepi iz
ožjega varstvenega pasu omeji obstoječe izkoriščanje kmetijskega
zemljišča, je lastnik kmetijskega zemljišča upravičen do odškodnine po
splošnih predpisih o odškodnini. |
Breme omejitve rabe
zemljišča se lahko vpiše v zemljiško knjigo na osnovi ugotovljenega
javnega interesa, usklajenih planskih dokumentov in izplačane odškodnine
iz prvega odstavka tega člena. |
Odškodnino je dolžan
poravnati upravljavec vodovoda (koncesionar). Le-temu mora biti ob ceni
pitne vode
zagotovljen vir sredstev (ekološka taksa). |
|
28. člen |
Z dnem veljavnosti
tega odloka preneha veljati
odlok o varstvenem
območju izvirov
pitne vode v Zrečah (Uradni list
SRS, št. 19/73). |
|
29. člen |
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu RS. |
|
Številka:
324-06-15/01 |
Datum: 20.5.2002 |
|
|
Občina
Zreče |
|
Jože
Košir, župan |
|