|
Na
podlagi 3. člena
zakona o
zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91-I, 55/92, 13/93, 66/93,
45/94 odl. US, 8/96 in 36/00), 20. člena
zakona
o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01), 26. člena
zakona
o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št.
96/02), 21. in 61. člena
zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95,
26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) sta Mestni svet mestne
občine Murska Sobota na podlagi 17. člena
statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99,
52/01 in 76/02) na seji dne 31. 7. 2003 in Občinski svet občine Beltinci
na podlagi 16. člena statuta Občine Beltinci (Uradni list RS št. 46/00,
118/00, 67/01 in 11/03) na seji dne 5. 8. 2003 sprejela |
|
|
|
O D L
O K |
|
o
ustanovitvi javnega zavoda osrednje splošne knjižnice Pokrajinska in
študijska knjižnica Murska Sobota |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
|
|
S tem
odlokom Mestna občina Murska Sobota in Občina Beltinci (v nadaljevanju
besedila: ustanoviteljici) ustanovita javni zavod osrednje splošne
knjižnice Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota (v
nadaljevanju besedila: knjižnica), urejata njen status, razmerja med
ustanoviteljicama in knjižnico, med pogodbenimi partnerji in knjižnico
ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina
financiranja knjižnice. |
|
2. člen
|
|
Knjižnica v Murski Soboti je bila ustanovljena leta 1945 kot Knjižnica
okrajnega odbora OF ter se nazadnje preimenovala v Knjižnico in
čitalnico Murska Sobota. Z odločbo skupščine okraja Maribor 111/1 št.
153/1, z dne 20. 1. 1955, se je v Murski Soboti ustanovila tudi
Študijska knjižnica Murska Sobota. Knjižnica in čitalnica Murska Sobota
in Študijska knjižnica se z odločbo SO Murska Sobota št. 022-2/73-3 z
dne 27. 12. 1972 združita v samostojno ustanovo z imenom Pokrajinska in
študijska knjižnica, ki se konec leta 1977 kot samostojna delovna enota
združi v Kulturni center Murska Sobota, ki se je leta 1983 preimenoval
po pisatelju Mišku Kranjcu. Po razdružitvi Kulturnega centra Miško
Kranjec leta 1992 knjižnica z odlokom SO Murska Sobota št. 028-2/92-1 z
dne 9. 4. 1992 postane samostojni javni zavod z imenom Pokrajinska in
študijska knjižnica Murska Sobota. Občino Murska Sobota so nasledile
občine Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske
Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci, Tišina ter Mestna občina Murska
Sobota. |
|
Knjižnica je pravni naslednik javnega zavoda Pokrajinska in študijska
knjižnica Murska Sobota p.o., s sedežem v Murski Soboti, Grajska 2, ki
je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti pod
registrsko številko 1/1638-00. |
|
3. člen
|
|
Poslanstvo knjižnice je trajno in nemoteno izvajanje knjižnične
dejavnosti, ki ni pridobitna dejavnost. |
|
II. STATUSNE DOLOČBE
4. člen
|
|
Ime in
sedež ustanoviteljic: |
|
Mestna
občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, Murska Sobota in Občina
Beltinci, Mladinska ulica 2, Beltinci. |
|
Po
številu prebivalcev Mestna občina Murska Sobota razpolaga z 71%
ustanoviteljskim deležem, Občina Beltinci pa z 29% ustanoviteljskim
deležem. |
|
5. člen
|
|
Ime
knjižnice je: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. |
|
Skrajšano ime: PIŠK Murska Sobota. |
|
Sedež
knjižnice je: Murska Sobota, Grajska ulica 2. Sedež
knjižnice je: Murska Sobota, Zvezna ulica 10. |
|
Knjižnica je kot javni zavod samostojna pravna oseba s pravicami,
obveznostmi in odgovornostmi v pravnem prometu, kot to določa zakon o
knjižničarstvu in zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo ter
ta odlok. |
|
Knjižnica se vpiše v sodni register in v razvid knjižnic, ki ga vodi
nacionalna knjižnica. |
|
Knjižnica lahko spremeni dejavnost, ime in sedež po predhodnem soglasju
ustanoviteljic. |
|
V
pravnem prometu mora knjižnica uporabljati ime iz prvega odstavka tega
člena. |
|
6. člen
|
|
Knjižnica ima pečat okrogle oblike z napisom Pokrajinska in študijska
knjižnica Murska Sobota. |
|
Število
posameznih pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanja ter
delavce, ki so odgovorni zanje, določi direktor. |
|
III. ORGANIZACIJA IN DEJAVNOST KNJIŽNICE
7. člen
|
|
Knjižnica je ustanovljena in organizirana kot osrednja splošna knjižnica
za opravljanje knjižnične dejavnosti kot javne službe za območje občin
Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske
Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci, Tišina ter Mestne občine Murska
Sobota na podlagi Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične
dejavnosti kot javne službe. |
|
Splošna
knjižnična dejavnost za občine, ki niso ustanoviteljice, se izvaja na
podlagi pogodbe v soglasju z ustanoviteljicama. |
|
Naloge
območne knjižnice za občine iz Upravnih enot Murska Sobota, Lendava,
Ljutomer in Gornja Radgona opravlja knjižnica v skladu s pravilnikom o
pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe na podlagi
pogodbe med knjižnico in ministrstvom, pristojnim za kulturo. |
|
Knjižnica zagotavlja knjižnično dejavnost pripadnikom narodne skupnosti
na narodnostno mešanih območjih in dostop do gradiva Slovencem v
zamejstvu na podlagi pogodbe med knjižnico in ministrstvom, pristojnim
za kulturo, v skladu s pravilnikom o pogojih za izvajanje knjižnične
dejavnosti kot javne službe. |
|
8. člen
|
|
Za
izvajanje knjižnične javne službe ima knjižnica naslednje oddelke: |
|
–
študijski oddelek, |
|
–
mladinski oddelek, |
|
–
domoznanski oddelek, |
|
–
oddelek potujoče knjižnice, |
|
–
oddelek nabave in obdelave, |
|
–
čitalnice, |
|
in
službe: |
|
–
informacijska služba, |
|
– služba
za razvoj knjižnične mreže, |
|
–
upravno-tehnična služba. |
|
9. člen
|
|
Dejavnost knjižnice se šteje kot javna služba knjižnične dejavnosti,
katere izvajanje je v javnem interesu, v okviru katere knjižnica: |
|
–
ugotavlja potrebe po knjižničnem gradivu, |
|
–
nabavlja, strokovno obdeluje in obnavlja, hrani in posreduje knjižnično
gradivo, |
|
– skrbi
za dostopnost knjižničnega gradiva, ga izposoja, svetuje in pomaga pri
njegovi izbiri in uporabi, |
|
–
izdeluje knjižnične kataloge, podatkovne zbirke in druge informacijske
vire, |
|
–
posreduje bibliografske in druge informacijske proizvode in storitve, |
|
–
sodeluje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij, |
|
–
pridobiva in izobražuje uporabnike, |
|
– skrbi
za informacijsko opismenjevanje uporabnikov in se vključi v procese vse-
življenjskega izobraževanja, |
|
– varuje
knjižnično gradivo, ki je kulturni spomenik, |
|
– zbira,
obdeluje, hrani in posreduje domoznansko gradivo za svoje območje, |
|
–
opravlja informacijsko, dokumentacijsko, komunikacijsko in splošno
kulturno delo, |
|
–
utrjuje in razvija strokovnost, organiziranost, povezanost in enotnost
knjižničarske stroke, |
|
– se
povezuje v enoten knjižnični informacijski sistem, |
|
–
zagotavlja dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno
dostopna, |
|
–
organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki
so namenjene spodbujanju bralne kulture, |
|
–
organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s
posebnimi potrebami, |
|
–
organizira kulturne prireditve, ki so povezane s knjižnično
dejavnostjo, |
|
–
prireja seminarje, strokovna posvetovanja, predavanja, ki so povezana s
knjižnično in domoznansko dejavnostjo, |
|
–
vzdržuje stike s sorodnimi zavodi doma in v tujini, |
|
–
izmenjuje knjižnične prireditve in razstave, |
|
–
pripravlja in izdeluje vse vrste publikacij v knjižni in neknjižni
obliki, |
|
– izvaja
dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami na področju knjižničarstva, |
|
– izvaja
bibliografska, informacijska, dokumentacijska in komunikacijska dela,
namenjena javnosti, |
|
–
pripravlja prireditve in druge oblike razvijanja interesa za knjižnično
gradivo in knjižničarsko dejavnost, |
|
–
zagotavlja ukrepe za zavarovanje knjižničnega gradiva pred nevarnostmi v
izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti ali v vojni ter ob
naravnih ter drugih hudih nesrečah, |
|
– izvaja
temeljne raziskave na področju teorije in prakse knjižničarstva, |
|
– skrbi
za usklajen razvoj svoje knjižnične mreže in strokovno svetuje
knjižnicam na svojem območju (matična dejavnost), |
|
– v
okviru domoznanske dejavnosti izvaja temeljne raziskave na področju
družboslovja in humanistike, |
|
– izdaja
kataloge, bibliografije in druge strokovne publikacije o knjižničnem
gradivu, |
|
–
knjižnica zbira vse vrste knjižničnega gradiva: objavljene tiske,
zvočne, strokovne, elektronske ali kako drugače tehnično izdelane
zapise, ki so namenjeni za potrebe kulture, izobraževanja, raziskovanja
in informiranja. |
|
Knjižnica lahko v okviru svoje dejavnosti prodaja blago in storitve tudi
na trgu. |
|
Knjižnica opravlja dejavnost v skladu s strateškim načrtom v obsegu in
na način, določenim z letnim programom in finančnim načrtom. |
|
10. člen
|
|
Naloge
iz prejšnjega člena, ki jih opravlja knjižnica, so v skladu z uredbo o
uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS,
št. 2/02) razvrščene: |
|
O/92.3
Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje ter druge razvedrilne dejavnosti,
od tega: |
|
O/92.320
Obratovanje objektov za kulturne prireditve |
|
O/92.511
Dejavnost knjižnic |
|
O/92.522
Varstvo kulturne dediščine |
|
K/70.200
Dajanje lastnih nepremičnin v najem |
|
K/71.330
Dajanje pisarniške in računalniške opreme v najem |
|
K/72
Obdelava podatkov, podatkovne baze in s tem povezane dejavnosti, od
tega: |
|
K/72.300
Obdelava podatkov |
|
K/72.400
Omrežne podatkovne storitve |
|
K/72.600
Druge računalniške dejavnosti |
|
K/73
Raziskovanje in razvoj, od tega: |
|
K/73.201
Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja |
|
K/73.202
Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike |
|
K/74
Druge poslovne dejavnosti, od tega: |
|
K/74.852
Fotokopiranje in drugo razmnoževanje |
|
K/74.871
Prirejanje razstav, sejmov in kongresov |
|
K/74.873
Druge poslovne dejavnosti |
|
DE/22
Založništvo, tiskarstvo, razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa, od
tega: |
|
DE/22.110 Izdajanje knjig |
|
DE/22.130 Izdajanje revij in periodike |
|
DE/22.140 Izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa |
|
DE/22.150 Drugo založništvo |
|
DE/22.230 Knjigoveštvo |
|
DE/22.310 Razmnoževanje zvočnih zapisov |
|
DE/22.320 Razmnoževanje video zapisov |
|
DE/22.330 Razmnoževanje računalniških zapisov |
|
G/52.488
Trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah |
|
G/52.630
Druga trgovina zunaj prodajaln |
|
I/60.240
Cestni tovorni prevoz |
|
Naloge iz prejšnjega člena, ki jih opravlja knjižnica, so v skladu z
Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07
in 17/08) razvrščene:
C/18.140 Knjigoveštvo in sorodne dejavnosti;
C/18.200 Razmnoževanje posnetih nosilcev zvoka;
G/47.789 Druga trgovina na drobno v drugih
specializiranih prodajalnah;
G/47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln,
stojnic in tržnic;
H/49.410 Cestni tovorni promet;
J/58.110 Izdajanje knjig;
J/58.140 Izdajanje revij in druge periodike;
J/58.190 Drugo založništvo;
J/59.200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in
muzikalij;
J/62.090 Druge z informacijsko tehnologijo in
računalniškimi storitvami povezane
dejavnosti;
J/63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane
dejavnosti;
J/63.120 Obratovanje spletnih portalov;
L/68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih
nepremičnin;
M/72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na
področju družboslovja in humanistike;
N/77.330 Dajanje pisarniške opreme in računalniških
naprav v najem in zakup;
N/82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge
posamične pisarniške dejavnosti;
N/82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj;
N/82.990 Druge nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za
poslovanje;
R/90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve;
R/91.011 Dejavnost knjižnic;
R/91.030 Varstvo kulturne dediščine. |
|
IV. ORGANI KNJIŽNICE
11. člen
|
|
Organi
knjižnice so: |
|
–
direktor, |
|
– svet
knjižnice, |
|
–
strokovni svet. |
|
Direktor
12. člen
|
|
Direktorja imenuje svet knjižnice na podlagi javnega razpisa po
predhodnem soglasju ustanoviteljice Mestne občine Murska Sobota, ki ima
v lasti več kot polovico ustanoviteljskega deleža, mnenju Občine
Beltinci ter mnenj občin, ki so na knjižnico s pogodbo prenesle
opravljanje dejavnosti, ter mnenja strokovnih delavcev knjižnice.
Soglasje in mnenja se nanašajo na kandidata za direktorja, ki ga
predlaga svet knjižnice izmed tistih prijavljenih, ki izpolnjujejo
pogoje. Svet knjižnice imenuje direktorja z večino glasov vseh članov. |
|
Strokovni delavci o mnenju k predlaganemu kandidatu za direktorja
glasujejo tajno. Tajno glasovanje razpiše svet knjižnice, izvede pa ga
tričlanska komisija, ki jo imenuje svet knjižnice. |
|
Če
ustanoviteljici, pogodbeniki in strokovni delavci knjižnice ne podajo
soglasja oziroma mnenja v roku 60 dni od dneva prejema zaprosila zanj,
se šteje, da je soglasje bilo podano oziroma da so mnenja pozitivna. |
|
Za
direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev
izpolnjuje še naslednje pogoje: |
|
– ima
univerzitetno izobrazbo; |
|
– pet
let delovnih izkušenj, od tega tri leta na vodstvenih delih; |
|
–
sposobnost za organiziranje in vodenje dela; |
|
–
aktivno obvlada vsaj en svetovni jezik; |
|
–
obvlada osnove računalništva; |
|
–
poznavanje dejavnosti s področja knjižnične dejavnosti. |
|
Direktor
vodi tudi strokovno delo knjižnice, zato mora izpolnjevati pogoje za
strokovnega delavca knjižnice. V primeru, da direktor nima
bibliotekarskega izpita, ga mora opraviti najkasneje v dveh letih. |
|
Mandat
direktorja traja pet let in je po preteku te dobe lahko ponovno
imenovan. |
|
Na
podlagi akta o imenovanju direktorja sklene z njim pogodbo o zaposlitvi
v imenu sveta knjižnice njegov predsednik. Delovno razmerje z
direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata. Predhodno
mnenje k pogodbi o zaposlitvi direktorja dajeta župana ustanoviteljic. |
|
13. člen
|
|
Direktor
organizira in vodi delo ter poslovanje knjižnice, predstavlja in zastopa
knjižnico in je odgovoren za zakonitost dela knjižnice.
Direktor v
pravnem prometu zastopa in predstavlja knjižnico z omejitvijo, da sklepa
pogodbe nad višino 5,000.000 SIT v soglasju s svetom knjižnice. Direktor
v pravnem prometu zastopa in predstavlja knjižnico z omejitvijo, da
sklepa pogodbe nad višino 20.000,00 EUR v soglasju s svetom knjižnice. |
|
Direktor
mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in ostalimi sredstvi s
skrbnostjo vestnega gospodarja. |
|
Naloge
direktorja so: |
|
–
organizira delo knjižnice, |
|
–
sprejema strateški načrt, |
|
–
sprejema program dela s finančnim načrtom, |
|
–
sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju sindikata, |
|
–
sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju
sindikata, |
|
–
sprejema kadrovski načrt, |
|
–
sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja, |
|
–
sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem
knjižnice, |
|
– poroča
ustanoviteljicama in svetu knjižnice o zadevah, ki pomembno vplivajo na
delovanje knjižnice, |
|
–
pripravi letno poročilo, |
|
– sklepa
zavodsko kolektivno pogodbo, če jo zavod ima, |
|
– druge
naloge, določene z zakonom in ustanovitvenim aktom. |
|
K aktom
iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme in enajste alinee daje
soglasje svet knjižnice. |
|
Direktor
lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem
odlokom, prenese s pisnim pooblastilom opravljanje posameznih zadev,
zastopanje in pravico podpisovanja določenih aktov, pogodb in drugih
listin na druge osebe. |
|
Direktorja v času njegove odsotnosti nadomešča delavec, ki ga pooblasti
direktor. |
|
14. člen
|
|
Svet
knjižnice razreši direktorja pred iztekom mandata: |
|
– če
direktor sam zahteva razrešitev, |
|
– če
nastopi kateri od razlogov, ko po predpisih iz delovnih razmerij preneha
delovno razmerje po samem zakonu, |
|
– če
direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih
knjižnice, |
|
– če
neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov knjižnice ali ravna v nasprotju
z njimi, |
|
– če s
svojim nevestnim ali nepravilnim delom knjižnici povzroči večjo škodo, |
|
– če
zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali
bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju knjižnične dejavnosti, |
|
– zaradi
bistvenih sprememb, kot sta bistveno spremenjena dejavnost, zaradi
katere je knjižnica ustanovljena, ali zaradi prenosa ustanoviteljstva. |
|
Direktorja razreši svet na način in po postopku, ki je določen za
imenovanje direktorja knjižnice. |
|
Svet
knjižnice si mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi pridobiti soglasje
Mestne občine Murska Sobota, mnenje Občine Beltinci in mnenja občin, ki
so na knjižnico s pogodbo prenesle opravljanje dejavnosti, ter mnenje
strokovnih delavcev ter seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in
mu dati možnost, da se o njih izjavi v roku 30 dni. |
|
15. člen
|
|
Če
direktorju predčasno preneha mandat oziroma če nihče izmed prijavljenih
kandidatov za direktorja ni imenovan, svet knjižnice imenuje vršilca
dolžnosti direktorja izmed strokovnih delavcev, oziroma izmed
prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto. |
|
Svet knjižnice
16. člen
|
|
Svet
knjižnice sestavlja sedem članov, ki jih izmed strokovnjakov s področja
dela knjižnice, financ in pravnih zadev imenujeta ustanoviteljici. Pet
članov imenuje Mestna občina Murska Sobota, dva člana imenuje Občina
Beltinci. |
|
Svet knjižnice sestavlja devet članov, ki ga sestavljajo predstavniki
ustanoviteljev in predstavniki delavcev zavoda. Ustanovitelja imenujeta
svoje predstavnike izmed strokovnjakov s področja dela knjižnice, financ
in pravnih zadev. Pet članov imenuje Mestna občina Murska Sobota, dva
člana imenuje Občina Beltinci. Dva člana izvolijo zaposleni v knjižnici.
Predstavnika zaposlenih izvolijo delavci zavoda neposredno na tajnih
volitvah. Pravico voliti in biti voljeni imajo vsi zaposleni v
knjižnici, razen direktorja. |
|
Mandat
članov sveta knjižnice traja štiri leta in začne teči z dnevom
konstituiranja. Člani sveta knjižnice so po preteku mandata lahko
ponovno imenovani. |
|
Na prvi
seji člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika z večino glasov
vseh članov sveta knjižnice. |
|
Direktor
je dolžan ustanoviteljici obvestiti o poteku mandata članom sveta
knjižnice najmanj 60 dni pred potekom. |
|
16.a člen
Predstavnika delavcev v svet knjižnice volijo zaposleni v knjižnici na
neposrednih in tajnih volitvah. Svet knjižnice s sklepom razpiše volitve
največ 60 dni pred iztekom mandata sveta knjižnice.
S sklepom o razpisu volitev se določi dan, čas in kraj volitev.
Svet s sklepom imenuje volilno komisijo in določi njene naloge.
Sklep o razpisu volitev se javno objavi v prostorih knjižnice. |
|
16.b člen
Postopek volitev predstavnikov delavcev v svetu knjižnice vodi volilna
komisija, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednik in člana
volilne komisije ne morejo biti kandidati za člana sveta knjižnice.
Volilna komisija skrbi za zakonitost volitev predstavnikov delavcev v
svet knjižnice, pripravi seznam volivcev, ugotavlja pravočasnost in
popolnost predlogov kandidatov, ugotavlja izid glasovanja in objavi,
katera kandidata sta izvoljena v svet knjižnice, ter vodi neposredno
tehnično delo v zvezi z volitvami. |
|
16.c člen
Pravico predlagati kandidata za člana sveta knjižnice ima skupina
najmanj treh zaposlenih. Predlog mora biti predložen volilni komisiji v
15 dneh od objave sklepa o razpisu volitev.
Predlog mora vsebovati osebna imena in podpise predlagateljev, osebne
podatke kandidata z njegovim priloženim soglasjem. Vsaka skupina
predlagateljev lahko predlaga največ dva kandidata.
Seznam kandidatur objavi volilna komisija najpozneje 7 dni pred dnem
glasovanja. |
|
16.d člen
Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovljena tajnost
glasovanja. |
|
16.e člen
Voli se z glasovnicami. Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po
abecednem redu njihovih priimkov z navodilom kako se glasuje. Voli se
tako, da se obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati.
Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti
volje volivca, sta neveljavni. Neveljavna je tudi glasovnica, če je
volivec glasoval za več kot dva kandidata. |
|
16.f člen
Za člana sveta knjižnice sta izvoljena tista kandidata, ki dobita
največje število glasov. Če dva ali več kandidatov dobi enako število
glasov, o izvolitvi med njimi odloči žreb.
Volilna komisija sestavi zapisnik o poteku volitev ter pripravi poročilo
o izidu volitev in ga objavi v prostorih knjižnice naslednji dan po
izvedbi volitev. |
|
17. člen
|
|
Svet
knjižnice ima naslednje naloge: |
|
–
nadzira zakonitost dela in poslovanja knjižnice, |
|
–
spremlja, analizira in ocenjuje delovanje knjižnice, |
|
–
predlaga ustanoviteljicama revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi
notranji revizor ustanoviteljice, |
|
–
ocenjuje delo direktorja ter izvaja pravice in dolžnosti delodajalca v
razmerju do direktorja in sklepa z direktorjem pogodbo o zaposlitvi po
predhodnem mnenju županov občin ustanoviteljic, |
|
–
potrjuje letno poročilo knjižnice, |
|
– daje
soglasje k strateškemu načrtu, letnemu programu dela, finančnemu načrtu,
sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu,
načrtu nabav in h knjižnični pogodbi ter nadzira njihovo izvajanje, |
|
– daje
soglasje k cenam kulturnih dobrin, |
|
–
imenuje in razrešuje direktorja, |
|
–
razpiše tajno glasovanje strokovnih delavcev o mnenju k predlaganemu
kandidatu za direktorja, |
|
– sklepa
pogodbo o zaposlitvi z direktorjem, |
|
–
opravlja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi in s tem odlokom. |
|
Svet knjižnice ima naslednje naloge:
– nadzira zakonitost dela in poslovanja knjižnice,
– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje knjižnice,
– predlaga ustanoviteljicama revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi
tudi notranji revizor ustanoviteljice,
– ocenjuje delo direktorja,
– daje soglasje k strateškemu načrtu, letnemu programu dela, finančnemu
načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu
načrtu, načrtu nabav in k zavodski kolektivni pogodbi, ter nadzira
njihovo izvajanje,
– daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem,
– odloča o pritožbah delavcev, ki se nanašajo na pravice, obveznosti in
odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja,
– imenuje in razrešuje direktorja,
– opravlja druge naloge v skladu z aktom o ustanovitvi javnega zavoda. |
|
18. člen
|
|
Prvo
konstitutivno sejo sveta knjižnice v novi sestavi skliče direktor v roku
30 dni po imenovanju članov. |
|
Seje
sveta knjižnice sklicuje predsednik sveta na lastno pobudo, na pobudo
ali zahtevo članov sveta, na pobudo ali zahtevo strokovnega sveta ter na
pobudo ali zahtevo direktorja knjižnice. Seje se sklicujejo po potrebi,
vendar najmanj dvakrat letno. Svet knjižnice je sklepčen in veljavno
odloča, če je na seji navzoča večina članov. Svet knjižnice sprejema
odločitve z večino glasov vseh članov sveta knjižnice. |
|
Podrobnejši način svojega delovanja in poslovanja določi svet knjižnice
s poslovnikom. |
|
Strokovni svet
19. člen
|
|
Strokovni svet ima šest članov: |
|
– dva
člana izvolijo zaposleni, pri čemer je eden izvoljen izmed vseh
zaposlenih, drugi pa izmed strokovnih delavcev;
način izvedbe
neposrednih tajnih volitev v strokovni svet se uredi v posebnem aktu v
skladu s predpisi o sodelovanju delavcev pri upravljanju,
za izvedbo neposrednih tajnih volitev v strokovni svet se smiselno
uporabljajo določbe tega odloka, ki veljajo za volitve predstavnikov
delavcev v svet knjižnice. |
|
– dva
člana imenuje Kulturniška zbornica RS, |
|
– dva
člana imenuje Društvo bibliotekarjev Pomurja. |
|
Direktor
mora pozvati predlagatelje kandidatov za strokovni svet na dostavo
predlogov najmanj 60 dni pred potekom mandata. |
|
Član
strokovnega sveta knjižnice ne more biti obenem član sveta knjižnice. |
|
Mandat
članov strokovnega sveta prične teči z dnem konstituiranja in traja
štiri leta. |
|
Po
preteku mandata so člani strokovnega sveta lahko ponovno imenovani
oziroma izvoljeni. |
|
Predsednika in namestnika predsednika strokovnega sveta imenuje
strokovni svet na prvi konstitutivni seji izmed svojih članov z večino
glasov članov. Prvo konstitutivno sejo skliče direktor v roku 30 dni po
izvolitvi predstavnikov delavcev in imenovanju. Strokovni svet sklepa
veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta. Strokovni svet
sprejema odločitve z večino glasov članov. |
|
Podrobnejši način svojega delovanja določi strokovni svet s poslovnikom. |
|
20. člen
|
|
Strokovni svet ima naslednje naloge: |
|
–
spremlja in ocenjuje delovanje knjižnice in politiko ustanoviteljic ter
pogodbenih partnerjev, |
|
–
ugotavlja ustreznost strateškega načrta in programa dela glede na namen,
zaradi katerega je knjižnica ustanovljena, |
|
–
obravnava vprašanja s področja strokovnega dela in daje direktorju
mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj, |
|
– daje
predhodno mnenje h knjižnični kolektivni pogodbi, če jo knjižnica ima, |
|
– daje
druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem knjižnice, |
|
–
opravlja druge naloge, ki jih določajo drugi splošni akti knjižnice. |
|
Razrešitev člana sveta knjižnice ali
strokovnega sveta
21. člen
|
|
Član
sveta knjižnice ali strokovnega sveta je lahko razrešen pred potekom
mandata, za katerega je imenovan ali izvoljen, če: |
|
– sam
zahteva razrešitev oziroma odstopi, |
|
– se
trikrat zaporedoma neupravičeno ne udeleži sej, |
|
– ne
opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno, |
|
– pri
svojem delu ne ravna v skladu s predpisi, |
|
– če s
svojim ravnanjem škoduje delu in ugledu knjižnice. |
|
V
primeru predčasne razrešitve člana se za čas do izteka mandata imenuje
nov član po istem postopku, kot je bil imenovan ali izvoljen razrešeni
član. |
|
22. člen
|
|
Člana
sveta knjižnice lahko predčasno razrešita ustanoviteljici na predlog
sveta knjižnice ali na predlog katere od ustanoviteljic. |
|
Mandat
predstavnika delavcev v strokovnem svetu predčasno preneha na podlagi
odpoklica predstavnika delavcev, ki ga ureja akt iz 17. člena tega
odloka. |
|
Mandat
ostalim članom strokovnega sveta preneha na podlagi odpoklica
predlagatelja, kateremu lahko poda predlog strokovni svet ali direktor
knjižnice. |
|
V. PREMOŽENJE
23. člen
|
|
Knjižnica uporablja in upravlja premoženje in opremo, ki jo izkazuje v
bilanci na dan 31. 12. 2002, kot del javne kulturne infrastrukture za
opravljanje dejavnosti, za katero je ustanovljena. |
|
Lastniški deleži premoženja se uredijo s posebnim aktom. |
|
VI. VIRI, NAČIN IN POGOJI ZA
PRIDOBIVANJE SREDSTEV ZA DELO ZAVODA
24. člen
|
|
Knjižnica pridobiva sredstva za izvajanje javne službe iz proračunov
ustanoviteljic in pogodbenih partnerjev ter državnega proračuna. |
|
Poleg
tega knjižnica lahko pridobiva sredstva iz nejavnih virov: |
|
– s
članarinami in drugimi nadomestili, |
|
– z
donacijami, darili in iz drugih zakonitih virov, |
|
– s
prodajo blaga in storitev na trgu. |
|
25. člen
|
|
Sredstva
za izvajanje javne službe knjižnica pridobiva na osnovi programa dela in
finančnega načrta, pripravljenih v skladu s pogoji iz 36. člena zakona o
knjižničarstvu in pravilnika o načinu določanja skupnih stroškov
osrednjih knjižnic, ki zagotavljajo knjižnično dejavnost v več občinah,
in stroškov krajevnih knjižnic (Uradni list RS, št. 19/03). K obema
aktoma podajajo ustanoviteljici in pogodbeni partnerji soglasje. Šteje
se, da je soglasje podano, ko so oba akta sprejeli ustanoviteljici in
pogodbeni partnerji, ki pokrivajo več kot polovico prebivalcev območja
delovanja knjižnice. |
|
26. člen
|
|
Sredstva
za izvajanje javne službe so stroški za plačilo dela v skladu s
kadrovskim načrtom, programski materialni stroški, materialni stroški
obratovanja in stroški za nakup knjižničnega gradiva. |
|
Med
ustanoviteljicama in občinami-pogodbenimi partnerji se finančna
obveznost za skupne stroške razdeli sorazmerno s številom njihovih
prebivalcev, medtem ko stroške knjižnične dejavnosti, ki nastanejo
neposredno na območju posamezne občine, krije vsaka občina sama. |
|
Skupni
stroški knjižnice obsegajo predvsem materialne stroške in stroške dela,
povezane z izborom, nabavo in obdelavo knjižničnega gradiva, z uporabo
referenčne zbirke ter z delovanjem skupnih služb. |
|
Pogodbeni partnerji knjižnice so občine: Cankova, Gornji Petrovci, Grad,
Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci in Tišina. |
|
Pogodbeni partnerji zagotavljajo sredstva iz prvega odstavka tega člena
v skladu s pogodbo. |
|
27. člen
|
|
V
primeru, da posamezna občina ne izpolnjuje svojih obveznosti do
knjižnice po tem odloku in pogodbah, mora knjižnica o tem obvestiti
ustanoviteljici in ministrstvo, pristojno za kulturo, da ukrepa po 54.
členu zakona o knjižničarstvu. |
|
28. člen
|
|
Knjižnica pridobiva iz proračuna države za usklajen razvoj knjižnične
dejavnosti sredstva za: |
|
–
posebne naloge osrednjih območnih knjižnic na podlagi pogodbe med
ministrstvom, pristojnim za kulturo, in knjižnico, |
|
–
programe knjižnic, pripravljene v soglasju s predstavniki narodnih
skupnosti na narodno mešanih področjih knjižnic na podlagi pogodbe med
ministrstvom, pristojnim za kulturo, in knjižnico, |
|
–
programe knjižnic, pripravljene v soglasju z nacionalno knjižnico za
zagotavljanje dostopnosti do knjižničnega gradiva Slovencem v zamejstvu
na podlagi pogodbe med ministrstvom, pristojnim za kulturo, in
knjižnico, |
|
– za
delni letni nakup knjižničnega gradiva in računalniške opreme, |
|
– za
razpisane projekte in programe. |
|
29. člen
|
|
Presežek
prihodkov nad odhodki iz javne službe knjižnica nameni za izvajanje in
razvoj svoje dejavnosti. |
|
O načinu
razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odločata ustanoviteljici
na predlog direktorja po predhodnem soglasju sveta knjižnice. |
|
Če
odhodki presegajo prihodke knjižnice zaradi neizpolnjenih obveznosti
ustanoviteljic in pogodbenih partnerjev iz 25. in 26. člena tega odloka,
primanjkljaj krijejo tiste ustanoviteljice in pogodbeni partnerji, ki
svojih obveznosti niso izpolnili. |
|
Morebitni primanjkljaj, ki bi nastal pri poslovanju knjižnice zaradi
razlogov, na katere knjižnica, ustanoviteljici in pogodbeni partnerji
niso mogli vplivati, se krije sorazmerno po določilih iz 25. in 26.
člena tega odloka. |
|
VII. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI
KNJIŽNICE V PRAVNEM PROMETU
30. člen
|
|
Knjižnica je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje
dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu
in za svoj račun. |
|
Za svoje
obveznosti odgovarja z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga. |
|
Knjižnica prevzema odgovornost za dobro gospodarjenje s sredstvi,
namenjenimi za svojo dejavnost ter odgovornost dobrega gospodarja za
upravljanje s premoženjem, ki ga ima v upravljanju. |
|
31. člen
|
|
S
premičnim premoženjem upravlja knjižnica samostojno, z nepremičninami pa
samo po predhodnem soglasju lastnikov. |
|
VIII. ODGOVORNOST USTANOVITELJIC ZA
OBVEZNOSTI KNJIŽNICE TER MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJIC
IN KNJIŽNICE
32. člen
|
|
Za
obveznosti knjižnice subsidiarno odgovarjata ustanoviteljici do višine
sredstev, ki se letno zagotavljajo iz proračuna ustanoviteljic za
delovanje knjižnice. |
|
Ustanoviteljici ne odgovarjata za obveznosti knjižnice iz naslova
dejavnosti, ki jih knjižnica opravlja za druge naročnike. |
|
Ustanoviteljici knjižnici nudita tudi druge vrste pomoči, ki nima
materialnega značaja. |
|
33. člen
|
|
Knjižnica je dolžna ustanoviteljicama pošiljati podatke o poslovanju, o
poslovnih rezultatih ter druge podatke, ki so neobhodni za izvrševanje
funkcij ustanoviteljic. Knjižnica mora nemudoma in popolno obvestiti
ustanoviteljici v primeru, da posamezni pogodbeni partner ne izpolnjuje
svojih obveznosti ali jih ne izpolnjuje pravočasno ali redno. |
|
IX. SPLOŠNI AKTI KNJIŽNICE
34. člen
|
|
Knjižnica ima naslednje splošne akte: |
|
– akt o
sistemizaciji delovnih mest, |
|
–
splošni akt o varstvu pri delu in požarni varnosti, |
|
–
splošni akt o knjigovodstvu, finančnem poslovanju in drugih zadevah
materialno- finančnega poslovanja, |
|
–
pravilnik o splošnih pogojih poslovanja, |
|
– druge
splošne akte, ki urejajo pomembna vprašanja s področja dela ali v zvezi
z delom knjižnice. |
|
Splošne
akte knjižnice sprejema samostojno direktor, če ni drugače določeno z
zakonom ali s tem odlokom. |
|
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35. člen
|
|
Svet
knjižnice in strokovni svet se konstituirata najkasneje v dveh mesecih
od uveljavitve tega odloka. Do takrat opravljajo nujne naloge obstoječi
organi. |
|
Z dnem
uveljavitve tega odloka nadaljuje z delom dosedanji v. d. direktor do
imenovanja direktorja v skladu s tem odlokom. |
|
36. člen
|
|
Z
uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi javnega
zavoda Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, št. 028-2/92-1
z dne 9. 4. 1992, objavljen v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja
Radgona in Murska Sobota, št. 9 z dne 23. 4. 1992. |
|
Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati statut zavoda z dne 19. 6. 1992,
razen določb o volitvah predstavnikov delavcev v svet zavoda, ki se
smiselno uporablja za prve volitve predstavnikov delavcev v strokovni
svet in do izdaje akta iz 17. člena. |
|
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati statut zavoda z dne 19.
6. 1992. |
|
37. člen
|
|
Akt o
sistemizaciji in kadrovski načrt knjižnice morata biti sprejeta
najkasneje do 29. 11. 2003. |
|
a
|
|
V. d.
direktor poskrbi za vpis tega odloka v sodni register skladno z
veljavnimi predpisi. |
|
39. člen
|
|
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
|
Št.
022-4/2003 |
|
Murska
Sobota, dne 31. julija 2003. |
|
|
|
Župan |
Mestne občine Murska Sobota |
Anton Slavic l. r. |
|
|
Št.
082-06/2003-123/III |
|
Beltinci, dne 5. avgusta 2003. |
|
|
|
Župan |
Občine Beltinci |
Milan Kerman l. r. |
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda
osrednje splošne knjižnice Pokrajinska in študijska knjižnica Murska
Sobota (Uradni
list Republike Slovenije, št. 118/2008)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: |
|
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
9. člen
Volitve predstavnikov delavcev sveta knjižnice tega mandata se morajo
opraviti najkasneje v roku 2 mesecev od uveljavitve tega odloka. Mandat
prvo-izvoljenih predstavnikov delavcev traja do izteka sedanjega mandata
sveta knjižnice.
10. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
|
|