Na
podlagi 99. člena
Poslovnika Občinskega sveta Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št.
79/99 in 72/17) je Občinski svet Občine Dobrepolje na 9. dopisni seji
dne 11. 1. 2018 potrdil uradno prečiščeno besedilo
Statuta Občine Dobrepolje,
ki obsega: |
– Statut Občine Dobrepolje
(Uradni list RS, št. 28/08 z dne 20. 3. 2008) in |
– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Dobrepolje
(Uradni list RS, št. 14/17 z dne 14. 3. 2017). |
|
Št. 032-0001/2018 |
Dobrepolje, dne 11.
januarja 2018 |
|
Župan |
Občine Dobrepolje |
Janez Pavlin l.r. |
|
S T A T U T |
Občine Dobrepolje (uradno prečiščeno besedilo) (UPB1) |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
Občina Dobrepolje (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna
skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Bruhanja
vas, Cesta, Četež pri Strugah, Hočevje, Kolenča vas, Kompolje, Lipa,
Mala vas, Paka, Podgora, Podgorica, Podpeč, Podtabor, Ponikve,
Potiskavec, Predstruge, Pri Cerkvi - Struge, Rapljevo, Tisovec, Tržič,
Videm, Vodice, Zagorica, Zdenska vas. |
Sedež občine je na Vidmu 35. |
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati
in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
Občino predstavlja in zastopa župan. |
Območje, ime in sedež občine se lahko spremenijo z zakonom. |
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
|
2. člen |
|
Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne
zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz
državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglasju nanjo
prenesene z zakonom. |
|
3. člen |
|
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih
volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah
s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih
občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
Na
osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja
vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe,
ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
4. člen |
|
Pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje občina s sosednjimi in drugimi
občinami in državo. |
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z
mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in
solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje
skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev. |
Zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter
usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov se občina
združuje v združenja. |
|
5. člen |
|
Občina ima svoj žig, ki je okrogle oblike z navedbo imena in sedeža
občine. V sredini žiga je grb občine. |
Simbola občine sta grb in zastava, ki simbolizirata občino kot
samoupravno lokalno skupnost. Oba simbola in njuno uporabo ureja Odlok o
grbu in zastavi Občine Dobrepolje. |
Praznik občine je 6. decembra. |
Za
prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom,
organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu z
Odlokom o priznanjih Občine Dobrepolje. |
|
II. NALOGE OBČINE |
|
6. člen |
|
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne
naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
– sprejema statut in druge predpise občine, |
– sprejema proračun in zaključni račun proračuna občine, |
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. |
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
3. Zagotavlja pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, |
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj
gospodarstva v občini, |
– pospešuje izgradnjo infrastrukture (cestne, komunalne, informacijsko
telekomunikacijske, elektroenergetske …), |
– pospešuje gospodarski razvoj, |
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog
občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih
problemov, |
– z
javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog oziroma gospodarskih subjektov. |
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da: |
– v
prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje
v stanovanjski trg, |
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so
primerni za gradnjo stanovanj, |
– v
skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo
in prenovo stanovanj, |
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri
razreševanju stanovanjske problematike občanov. |
5. Ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
– določa izbirne lokalne javne službe ter obliko zagotavljanja in način
opravljanja obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb, |
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, |
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo. |
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno
dejavnost tako, da: |
– ustanavlja vzgojno-izobraževalne zavode (javna osnovna šola in javni
vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za
njihovo delovanje, |
– v
skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za
izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča
izvajanje nadstandardnih programov, |
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
– z
različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov, |
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj
občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da: |
– spremlja stanje na tem področju, |
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi
pristojnimi organi in institucijami. |
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije tako, da: |
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na
svojem območju, |
– določa občinski program športa, |
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
– z
dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za
zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva
okolja tako, da: |
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s
področja varstva okolja, |
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti
sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo
okolja, |
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o
ugotovljenih nepravilnostih, |
– z
drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
– lokalne javne ceste in druge javne poti, |
– površine za pešce in kolesarje, |
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine. |
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih
in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
– organizira reševalno pomoč v požarih, |
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč, |
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih
naravnih nesreč, |
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno
zaščito ter spremlja njihovo delo, |
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in
varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12. Ureja javni red v občini tako, da: |
– določa prekrške in globe, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, |
– zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja
promet v občini, |
– organizira občinsko redarstvo, |
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, |
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in
drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z
zakonom drugače določeno, |
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
7. člen |
|
V
okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se
nanašajo na: |
– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic
občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za
potrebe občine, |
– določanje namembnosti prostora, |
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami, |
– mrliško ogledno službo in |
– urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena. |
|
8. člen |
|
Občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje
pristojnosti, jih obdeluje in opravlja statistično, evidenčno ter
analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi
podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje. |
|
III. ORGANI OBČINE |
|
1. Skupne določbe |
|
9. člen |
|
Organi občine so: |
– občinski svet, |
– župan in |
– nadzorni odbor občine. |
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z
zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti
občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti
volilnih postopkov. |
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa
zakon. |
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih
organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom ter poslovnikom
občinskega sveta. |
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
|
9.a člen |
|
Če
ni v zakonu drugače določeno, organi občine delajo na sejah in
sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.
Odločitve se sprejemajo z večino opredeljenih glasov navzočih članov,
razen če zakon ali statut določata drugačno večino. |
|
10. člen |
|
Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi
akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge
ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske
pristojnosti. |
Občinska uprava odloča o upravnih zadevah iz občinske pristojnosti na
prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega
redarstva oziroma drugih služb nadzora. |
Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna
opravila za občinske organe. |
Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in
organi občinske uprave, ki jih ustanovi občinski svet z odlokom, s
katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. |
Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa
jo župan. |
|
11. člen |
|
Delo
organov občine je javno. |
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov občine,
z objavljanjem informacij javnega značaja, določenih z zakonom, na
spletni strani občine, z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z
objavljanjem sklicev sej na spletni strani, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov medijev na javnih sejah, vpogledom v dokumentacijo in
gradiva, ki so podlaga za odločanje organov občine ter z zagotavljanjem
dostopa do informacij javnega značaja skladno z zakonom. Splošni akti
občine se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni
strani občine. |
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente v
skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. |
Občina ima lahko svoje glasilo, v katerem z namenom obveščanja objavlja
sprejete splošne in posamične akte ter druge odločitve svojih organov
ali seznanja z njihovim sprejetjem. |
Način izhajanja in organiziranja dela glasila se določi s posebnim
odlokom, ki ga sprejme občinski svet. |
|
2. Občinski svet |
|
12. člen |
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic
in dolžnosti občine. |
Občinski svet šteje 12 članov. |
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega
sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter
traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega
sveta. |
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več
kot polovica mandatov članov občinskega sveta. |
Prvo
sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po
izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben
drugi krog volitev, pa najkasneje v desetih dneh po drugem krogu
volitev. |
|
13. člen |
|
Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z
zakonom. |
Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu v eni volilni enoti. |
|
14. člen |
|
Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke
in druge predpise občine. |
V
okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
– sprejema proračun in zaključni račun proračuna občine, |
– ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in
delovno področje, |
– v
sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja
odločitev občinskega sveta, |
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno
prenehanje mandata občinskega funkcionarja, |
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi
predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, |
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
– določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal
funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, če ne določi
podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo ali če je razrešen, |
– v
skladu z zakonom odloča o ravnanju s stvarnim premoženjem v lasti
občine, |
– odloča o višini in obsegu najema posojila, dajanju poroštev ter izdaji
soglasij k zadolževanju, |
– razpisuje referendum, |
– s
svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov
občinskega sveta in plače oziroma plačila za opravljanje funkcije članov
drugih organov občine in delovnih teles, ki jih imenuje, |
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih
služb, |
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe
javnega prava v skladu z zakonom, |
– imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu in člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, katere sestavni del je tudi program varstva pred
požari, |
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v
vojni, |
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi
varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba, |
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
15. člen |
|
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
Nezdružljivost opravljanja funkcije člana občinskega sveta ureja zakon. |
|
16. člen |
|
Občinski svet predstavlja župan, ki tudi sklicuje in vodi njegove seje. |
Za
vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega
člana občinskega sveta. Če je župan odsoten ali zadržan, vodi sejo
podžupan. |
Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni
član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega
pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta. |
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta
in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na
občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan
lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj
četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po
tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala
predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno
zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni
red seje predlagane točke, predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z
novimi točkami. |
Če
seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne
zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali.
Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in
izvedbo seje. |
|
17. člen |
|
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za
potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej
občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska
uprava. |
|
18. člen |
|
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
Vsak
član občinskega sveta in delovno telo lahko predlaga občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge
članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
O
sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
Na
vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in
odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov
občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti
seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega
sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma
njihovega področja dela. |
|
19. člen |
|
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih
članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov
navzočih članov, razen če zakon ali statut določa drugačno večino. |
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje
v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski
svet. |
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga
vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino opredeljenih glasov
navzočih članov. |
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
O
izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata župan in direktor
občinske uprave občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
20. člen |
|
Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. |
|
3. Župan |
|
21. člen |
|
Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana
se opravijo v skladu z zakonom. |
Mandatna doba župana traja štiri leta. |
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji
po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske
volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da
takih pritožb ni bilo. |
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo
funkcijo opravljal poklicno. |
|
22. člen |
|
Župan predstavlja in zastopa občino. |
Poleg tega župan predvsem: |
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje
posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev
občinskega sveta, |
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o
pridobitvi nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine
ne določa drugače, |
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega
delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev
v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi
ter pooblašča direktorja občinske uprave za te naloge, |
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, predstojnike organov
občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske
uprave, |
– opravlja druge naloge, ki jih določata zakon in ta statut. |
|
23. člen |
|
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in
reševanja, predvsem pa: |
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč, |
– imenuje poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poverjenike za
civilno zaščito, |
– sprejme načrt zaščite in reševanja, |
– vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge
zaščite, reševanja in pomoči ter organizacije, ki morajo izdelati načrte
zaščite in reševanja, |
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine, |
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more
sestati, |
– v
primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno
dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
24. člen |
|
V
primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo
življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno
sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v
potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
25. člen |
|
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je
neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt
objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno
njegove skladnosti z ustavo in zakonom. |
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je
nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom
občine in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob
zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno
sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
Če
se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom
prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
26. člen |
|
Za
pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana izmed
članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. |
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge
iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti
župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno
opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima
pravice glasovati pri sprejemu odločitev občinskega sveta. |
V
soglasju z županom se lahko podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. |
|
27. člen |
|
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati
svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi
župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času
nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
28. člen |
|
Župan lahko ustanavlja komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
|
29. člen |
|
Predčasno prenehanje mandata župana in podžupana ureja zakon. |
|
4. Nadzorni odbor |
|
30. člen |
|
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
– opravlja nadzor nad razpolaganjem in upravljanjem s premoženjem
občine, |
– nadzoruje namenskost in gospodarnost porabe sredstev občinskega
proračuna, |
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja
pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega
proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in
občinskim javnih premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in
gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev. |
|
31. člen |
|
Nadzorni odbor ima tri člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski
svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani
nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe
in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. |
Nezdružljivost funkcije člana nadzornega odbora ureja zakon. |
|
32. člen |
|
Prvo
sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor
se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. |
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika in namestnika
predsednika nadzornega odbora. Predsednik predstavlja nadzorni odbor,
sklicuje in vodi njegove seje. |
Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih
večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. |
Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine. Nadzorni odbor za seje
uporablja prostore občine. |
Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja žig občine. |
|
33. člen |
|
Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni
program nadzora in na njegovi podlagi pripravljen predlog finančnega
načrta za prihodnje proračunsko leto, ki ga pošlje v uskladitev županu.
Pri tem mora nadzorni odbor upoštevati roke glede priprave proračuna
občine. Z letnim programom dela nadzorni odbor seznani tudi občinski
svet. |
Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen
v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni
vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu.
Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba
nadzornega programa morata biti obrazložena. |
Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in
občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo
leto. |
Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi
organi občine, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in
drugimi osebami. |
|
34. člen |
|
Črtan. |
|
35. člen |
|
Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na
seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti. |
Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: |
– je
odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec
nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni
vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v
zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega
kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala, |
– je
član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik
odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca
nadzorovane osebe, |
– če
je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je
predmet nadzora. |
Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovani organ
in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri
nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere
opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z
večino glasov vseh članov. |
|
36. člen |
|
Črtan. |
|
37. člen |
|
Črtan. |
|
38. člen |
|
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom
in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine. |
|
39. člen |
|
Če
je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora,
mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila obvestiti
pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
V
primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je
nadzorovani organ ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
|
40. člen |
|
Nadzorovani organi so dolžni spoštovati mnenja, priporočila in predloge
nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih
proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora
in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
|
41. člen |
|
Črtan. |
|
42. člen |
|
Delo
nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor lahko o svojih ugotovitvah
obvesti javnost šele, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju
javnosti mora spoštovati pravice strank. |
Pri
opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati
osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih
organov, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti
občinskega sveta in uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati
dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih
oseb. |
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela
nadzornega odbora določa poslovnik nadzornega odbora. |
Za
obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik
nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
43. člen |
|
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
Za
posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje
izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali
izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa, ko se opira na
poročilo notranje revizijske službe. |
|
44. člen |
|
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu
v posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in
finančnega načrta nadzornega odbora. |
|
45. člen |
|
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za
opravljanje dela v skladu s pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev
in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih
občinskih organov ter o povračilih stroškov. |
Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v
pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. |
|
46. člen |
|
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme
z večino glasov svojih članov. |
|
5. Odbori in komisije občinskega sveta |
|
47. člen |
|
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja
stalna ali občasna delovna telesa. |
Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta
določa poslovnik občinskega sveta. |
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
48. člen |
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet članov, ki
jih imenuje občinski svet izmed svojih članov. |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge: |
– občinskemu svetu predlaga kandidate za organe občine, delovna telesa
občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
– občinskemu svetu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi
vprašanji v občini, |
– izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev in |
– obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet. |
|
49. člen |
|
Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
– odbor za gospodarstvo in komunalno infrastrukturo, ki ima predsednika
in štiri člane, |
– odbor za družbene dejavnosti, ki ima predsednika in štiri člane, |
– odbor za kmetijstvo, ki ima predsednika in štiri člane, |
– statutarno pravna komisija, ki ima predsednika in štiri člane. |
Delovno področje posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi
s poslovnikom občinskega sveta. |
|
50. člen |
|
Predsednike in člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed
svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. |
Prvo
sejo delovnega telesa skliče župan. |
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
51. člen |
|
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja
v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
52. člen |
|
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega
telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj
četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane
delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
|
6. Občinska uprava |
|
53. člen |
|
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi
občinski svet na predlog župana z odlokom. |
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
|
54. člen |
|
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z
drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava. |
Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o
ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
|
55. člen |
|
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih
oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem
postopku. |
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
O
upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
O
pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan
občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa
drugače. |
|
56. člen |
|
Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje
direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje
pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki
izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za
opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih zadevah. |
|
57. člen |
|
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje
zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem
postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
|
58. člen |
|
O
upravnih zadevah iz občinske izvirne in prenesene pristojnosti lahko
odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in
izpolnjuje pogoje iz uredbe, ki ureja izobrazbo in strokovni izpit za
vodenje in odločanje v upravnem postopku. |
|
59. člen |
|
O
pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti
na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z
zakonom. |
|
60. člen |
|
O
izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski
upravi odloča direktor občinske uprave, ki v tem primeru izločitve
predstojnika o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za
odločanje v upravnih zadevah. |
O
izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki
v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
|
7. Drugi organi občine |
|
61. člen |
|
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
|
62. člen |
|
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata
operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito,
reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti. |
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni
županu. |
|
8. Vaški odbori |
|
63. člen |
|
Zaradi zagotovitve sodelovanja občanov pri opravljanju javnih zadev v
občini se v vsaki vasi v občini ustanovi vaški odbor. Če prebivalci
želijo, lahko imenujejo tudi skupni vaški odbor za več vasi skupaj. |
Člane vaških odborov imenujejo in razrešujejo prebivalci s stalnim
prebivališčem posamezne vasi na zboru občanov, ki ga skliče župan. Člane
vaškega odbora imenujejo izmed prebivalcev s stalnim prebivališčem
posamezne vasi ali območja, na predlog občanov posamezne vasi.
Pravilnost postopka imenovanja in razrešitve ugotavlja komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Posamezni odbor šteje od tri do devet članov. Število določijo občani na
zboru občanov. |
Vaški odbor zastopa in vodi predsednik. Vaški odbor ima namestnika
predsednika, ki nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti. Predsednika
in namestnika imenujejo občani posamezne vasi. |
Mandatna doba članov vaškega odbora se začne in konča istočasno kot
mandat članov občinskega sveta. |
Funkcija člana vaškega odbora ni združljiva s funkcijo člana občinskega
sveta, župana, podžupana, s članstvom v nadzornem odboru občine in z
delom v občinski upravi. |
Sredstva za delovanje vaških odborov zagotavlja občine. |
|
64. člen |
|
Vaški odbori sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine
na področju javne infrastrukture na svojem območju ter pri izvajanju
komunalnih investicij, |
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov
pitne vode, |
– sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s
področja gospodarskih javnih služb, |
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in
sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja,
ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija,
ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih,
planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove vasi, |
– dajejo mnenja glede spremembe namembnosti prostora, |
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev
vasi na področju urejanja prostora in varstva okolja, |
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za
civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih
nalogah s področja zaščite in reševanja, |
– dajejo mnenja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem
občine, ki je na območju njihove vasi. |
|
65. člen |
|
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja vaškega odbora so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni organ
občine meni, da odločitev, predlogov, pobud, stališč in mnenj vaškega
odbora ni mogoče upoštevati, je v roku 60 dni dolžan občanom podati
pisno utemeljeno pojasnilo. |
|
IV. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI
ODLOČANJU V OBČINI |
|
66. člen |
|
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
1. Zbor občanov |
|
67. člen |
|
Občani na zboru občanov: |
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
– imenujejo in razrešujejo člane vaških odborov, |
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja
občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov nevarnih stvari in
ekološko obremenjujočih projektov, |
– dajejo mnenja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem
občine, ki je na območju njihove vasi, |
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter
o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. |
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so organi
občine, v katerih pristojnost sodi posamezna zadeva, dolžni obravnavati
in jih pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni organ občine
meni, da odločitev, predlogov, pobud, stališč in mnenj zbora občanov ni
mogoče upoštevati, je v roku 60 dni dolžan občanom podati pisno
utemeljeno pojasnilo. |
|
68. člen |
|
Zbor
občanov se lahko skliče za vso občino, za posamezno naselje ali zaselek.
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega
sveta. |
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj pet
odstotkov volivcev v občini. |
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen
predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti
seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in
priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter
njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da
zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se
vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan
skliče zbor občanov najkasneje v 30 dneh po prejemu pravilno vložene
zahteve. |
|
69. člen |
|
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
Sklic zbora občanov je treba objaviti na spletni strani občine in na
krajevno običajen način. |
|
70. člen |
|
Zbor
občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru
občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
Zbor
občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in
mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja
občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta,
če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
Javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi
sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove
odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora
občanov seznani direktor občinske uprave občinski svet in župana ter ga
objavi na spletni strani občine in na krajevno običajen način. |
|
2. Referendum o splošnem aktu občine |
|
71. člen |
|
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina
splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu
in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu
z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet
odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
72. člen |
|
Predlog za razpis referenduma iz drugega odstavka 71. člena je treba
vložiti v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
Prav
tako je potrebno v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občinski svet
pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma iz prvega odstavka 74. člena. |
Če
je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega
akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na
referendumu. |
|
73. člen |
|
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo
ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
Če
je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu
potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
Če
je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni
akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine
zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje
občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum,
sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
74. člen |
|
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem
aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že
oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno
izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak
volivec ali politična stranka. Pobuda mora biti podprta s podpisi
najmanj 100 volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu,
ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva,
naslov stalnega prebivališča. |
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
Če
župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom
tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v
osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da
ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori,
se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti
pobudnika in občinski svet. |
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka
zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
75. člen |
|
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim
podpisovanjem ali s podpisovanjem na seznamu. |
Župan določi obrazec za podporo v skladu z zakonom. |
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za
vodenje evidence volilne pravice. Volivec lahko podpiše obrazec tudi
preko enotnega državnega portala e-uprava z varnim elektronskim
podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. |
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v
določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
76. člen |
|
Občinski svet razpiše referendum v 15 dneh po sprejemu odločitve o
predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v
15 dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s
četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva
presojo ustavnosti in zakonitosti take zahteve pri Ustavnem sodišču
Republike Slovenije. |
Referendum se izvede najprej 30 in najkasneje 45 dni od dne razpisa, v
nedeljo ali drug dela prost dan. |
Z
aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma,
splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih
se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo
odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”,
dan razpisa in dan glasovanja. |
Akt
o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen
za objavo splošnih aktov občine. |
Občinska volilna komisija objavi akt o razpisu referenduma v medijih 15
dni pred dnem glasovanja. |
|
77. člen |
|
Na
referendumu imajo pravico glasovati vsi občani, ki imajo pravico voliti
člane občinskega sveta. |
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev,
ki so glasovali. |
|
78. člen |
|
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne
volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča
občinska volilna komisija. |
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma
veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter
lokalne volitve, če ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni
samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna
komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine
določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
3. Svetovalni referendum |
|
79. člen |
|
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje
pristojnosti razpiše svetovalni referendum. Svetovalni referendum se
razpiše za vso občino ali za njen del. |
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki
urejajo referendum o splošnem aktu občine. Odločitev volivcev na
svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
|
4. Drugi referendumi |
|
80. člen |
|
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. |
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega
statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine, če z zakonom, ki
določa in ureja referendum, ni drugače določeno. |
|
5. Ljudska iniciativa |
|
81. člen |
|
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in
postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega
statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis
referenduma o splošnem aktu občine. |
Če
se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
Če
se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o
njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
82. člen |
|
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na
zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v
občinskem proračunu. |
|
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
83. člen |
|
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in
javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb: |
– neposredno v okviru občinske uprave, |
– z
ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
– z
dajanjem koncesij, |
– na
drug način, določen v skladu z zakonom. |
|
84. člen |
|
Na
področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za
izvajanje naslednjih dejavnosti: |
– osnovnošolsko izobraževanje, |
– predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
– osnovno zdravstvo, |
– pomoč družini na domu, |
– knjižničarstvo in glasbena šola. |
Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na
področju izobraževanja odraslih, kulture, športa, lekarniške in drugih
dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
85. člen |
|
Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in
učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo
javnega prava za izvajanje javne službe. |
|
86. člen |
|
Na
področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
– oskrbo s pitno vodo, |
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, |
– zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, |
– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, |
– urejanje in čiščenje javnih površin, |
– urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin, |
– vzdrževanje občinskih javnih cest, |
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov
in zračnikov |
– in
na drugih področjih, če tako določa zakon. |
|
87. člen |
|
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti,
ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine. |
|
88. člen |
|
Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe,
ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. |
|
89. člen |
|
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja
dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih
oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo
javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb. |
|
90. člen |
|
Za
izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega
prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti
občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani
občin ustanoviteljic. |
V
aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge,
organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in
delitve stroškov za delo skupnega organa. |
|
91. člen |
|
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu
obvezne. |
|
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
92. člen |
|
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice. |
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
Za
odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen
občinski svet. Občinski svet na predlog župana sprejme letni program
prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja ter letni program
nabav in gradenj. |
Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se
izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki
veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
Za
neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje
občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali
če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. |
|
93. člen |
|
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in
drugih dajatev v skladu z zakonom. |
Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev
finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega
proračuna. |
|
94. člen |
|
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti
v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v
poslovniku občinskega sveta. |
Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo
uveljavitev s 1. januarjem leta, za katero se sprejema. |
Za
pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v
skladu z zakonom je odgovoren župan. |
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za
povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti
višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske
rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega
zadolževanja. |
|
95. člen |
|
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih
programov. |
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov,
račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih
uporabnikov proračuna občine. |
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov
neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti
dolgoročnega načrtovanja. |
|
96. člen |
|
Za
izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
V
okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom,
predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali
drugim splošnim aktom občine. |
Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v
skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim
na podlagi zakona. |
Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna
občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske
uprave. |
Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v skladu z
zakonom. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z
zakonom. |
|
97. člen |
|
Proračun občine se sprejme skupaj z odlokom o proračunu občine, rebalans
proračuna pa skupaj z odlokom o spremembi (rebalansu) proračuna. |
Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti
proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja
proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge
ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
V
odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg
predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more
uravnovesiti proračuna občine. |
|
98. člen |
|
Če
proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se
financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega
proračuna in za iste namene. |
Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep
velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom
občinskega sveta podaljša še za tri mesece. |
|
99. člen |
|
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z
zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini,
določeni s proračunom. |
|
100. člen |
|
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na
način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
Če
po sprejemu proračuna nastanejo nove obveznosti proračuna zaradi
spremenjenih določb zakona ali drugega predpisa, določi župan obseg
izdatkov in odpre nov konto za ta namen. |
Če
se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan
sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če
se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik
proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v
proračunsko rezervo. |
Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v
mesecu juliju. |
|
101. člen |
|
Po
preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog
zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem. |
O
sprejetju zaključnega računa proračuna občine obvesti župan ministrstvo,
pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu. |
|
102. člen |
|
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme
občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
103. člen |
|
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se
lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo v skladu z zakonom in pod pogoji,
ki jih določi občinski svet. |
O
poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov,
katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski
svet. |
Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni
zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin
ustanoviteljic. |
|
104. člen |
|
Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske
uprave ali skupnega organa občinske uprave. |
Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega
nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje
strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi
predpisi. |
|
105. člen |
|
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan
občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
1. Splošni akti občine |
|
106. člen |
|
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki,
odredbe, pravilniki in navodila. |
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte
razvoja občine, proračun in zaključni račun proračuna občine, ki sta
posebni vrsti splošnih aktov. |
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko
splošni ali posamični akt. |
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
|
107. člen |
|
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem
odloka. |
|
108. člen |
|
S
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta
ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
109. člen |
|
Z
odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter
ustanavlja javne službe. |
Z
odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je
tako določeno z zakonom. |
|
109.a člen |
|
Z
odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja
način ravnanja v takih razmerah. |
|
110. člen |
|
S
pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu
njihovega izvrševanja. |
|
110.a člen |
|
Z
navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske
uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
111. člen |
|
Splošni akti občine se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije in
pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
V
Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za
katere tako odloči občinski svet ali drugi organ občine. |
|
2. Posamični akti občine |
|
112. člen |
|
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
Odločbe in sklepi se izdajajo v upravnem postopku in v postopku o
prekrških, v vseh drugih posamičnih zadevah pa sklepi, kolikor ni z
zakonom ali drugim predpisom določeno drugače. |
|
113. člen |
|
O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v
upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. Župan mora odločiti v skladu z
zakonom. |
O
pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih zadevah iz prenesene
državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
O
zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
114. člen |
|
Črtan. |
|
115. člen |
|
Črtan. |
|
116. člen |
|
Črtan. |
|
117. člen |
|
Črtan. |
|
118. člen |
|
Črtan. |
|
119. člen |
|
Črtan. |
|
Statut Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 28/08) vsebuje naslednje
prehodne in končne določbe: |
|
120. člen |
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, imenovana pred
uveljavitvijo tega statuta, nadaljuje z delom do konca mandata
občinskega sveta, s tem da se v roku 30 dni od uveljavitve statuta
njegova sestava uskladi z 48. členom tega statuta. |
Odloki in drugi predpisi, ki so bili sprejeti do uveljavitve tega
statuta, se morajo uskladiti z določbami tega statuta v roku enega leta. |
|
121. člen |
|
Z
dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Dobrepolje
(Uradni list RS, št. 37/99). |
Občinski svet mora v treh mesecih po uveljavitvi tega statuta uskladiti
vsebino Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave
Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 105/00). |
Ta
statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št.
14/17) vsebujejo naslednjo končno določbo: |
|
53. člen |
|
Te
spremembe in dopolnitve pričnejo veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |