Na
podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 – ZPNačrt-A, 80/10 –
ZUPUDPP, 106/10 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZPNačrt-B, 57/12 –
ZUPUDPP-A, 109/12 – ZPNačrt-C, 76/14 – odl. US, in 14/15 – ZUUJFO in
61/17 – ZUreP-2) v povezavi z 273. členom Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2, 175/20 – ZIUOPDVE) in 16. člena
Statuta Občine Ajdovščina
(Uradni list RS, št. 44/12, 85/15, 81/18 in 38/18) je Občinski svet
Občine Ajdovščina na 25. seji dne 16. 12. 2021 sprejel |
|
O D L O K |
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Ajdovščina |
|
1. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
S
tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Ajdovščina (v
nadaljevanju: OPN Občine Ajdovščina). |
Strokovna gradiva za OPN Občine Ajdovščina sta izdelala Univerza
Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova ulica 2,
Ljubljana, in URBI d.o.o., Oblikovanje prostora, Trnovski pristan 2,
Ljubljana, v obdobju 2008–2021 (številka projekta URBI-6042). |
|
2. člen |
|
Občinski prostorski načrt je prostorski akt, s katerim Občina Ajdovščina
določa usmeritve za urejanje prostora (strateški del OPN se šteje kot
občinski prostorski plan po ZUreP-2) ter prostorske izvedbene pogoje za
graditev in poseganje v prostor (izvedbeni del OPN se šteje kot občinski
prostorski načrt po ZUreP-2). Izvedbeni del občinskega prostorskega
načrta je podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o
graditvi objektov. |
|
3. člen |
|
OPN
Občine Ajdovščina vsebuje: |
I.
Odlok o OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE AJDOVŠČINA |
(1) Besedilo Odloka o OPN Občine Ajdovščina s prilogami |
(2) Grafični prikazi OPN Občine Ajdovščina v samostojni mapi 50 x 70 cm
z naslednjo vsebino: |
Naslovnica |
Vsebina grafičnega dela OPN Občine Ajdovščina |
Strateški del
OPN Občine Ajdovščina |
0-01 |
Zasnova prostorskega razvoja občine, merilo
1:50.000 |
0-02 |
Zasnova gospodarske javne infrastrukture,
merilo 1:50.000 |
0-03 |
Usmeritve za razvoj poselitve in celovito
prenovo, okvirna območja naselij merilo 1:50.000 |
0-04 |
Usmeritve za razvoj v krajini, merilo
1:50.000 |
0-05 |
Usmeritve za določitev namenske rabe
zemljišč, merilo 1:50.000 |
Izvedbeni del
OPN Občine Ajdovščina |
1.01 |
Pregledna karta občine z razdelitvijo na
liste, merilo 1:75.000 |
1.02 |
Pregledna karta naselij Občine Ajdovščina z
okrajšavami imen naselij v oznakah EUP, merilo 1:75.000 |
2.01 |
Pregledna karta občine s prikazom osnovne
namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne
infrastrukture, merilo 1:75.000 |
3.01 do 3.60 |
Prikaz območij enot urejanja prostora,
osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in
prostorskih izvedbenih pogojev, merilo 1:5.000 |
4.01 do 4.60 |
Prikaz območij enot urejanja prostora in
gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:5.000 |
5.01 |
Pregledna karta Občine Ajdovščina s
prikazom območij OPPN, merilo 1:50.000 |
Legenda |
II. PRILOGE OPN
OBČINE AJDOVŠČINA |
OPN Občine
Ajdovščina vsebuje naslednje priloge: |
31 |
izvleček iz državnega strateškega
prostorskega načrta |
32 |
prikaz stanja prostora |
33 |
strokovne podlage, na katerih temeljijo
rešitve prostorskega akta |
34 |
smernice in mnenja |
35 |
obrazložitev in utemeljitev prostorskega
akta |
36 |
povzetek za javnost |
37 |
okoljsko poročilo. |
|
DIGITALNI PODATKI OPN OBČINE AJDOVŠČINA |
Digitalna vsebina OPN Občine Ajdovščina obsega digitalne datoteke
posameznih sestavin grafičnih prikazov občinskega prostorskega načrta in
rastrske datoteke, ki ustrezajo analogni obliki občinskega prostorskega
načrta. Digitalni grafični prikazi so izdelani in prikazani na geodetski
podlogi zemljiškega katastrskega prikaza (ZKP, GURS 2013, 2016) v
natančnosti merila 1:5.000 in se lahko uporabljajo samo z navedeno
geodetsko podlogo. Digitalni zapis je izdelan v skladu s tehničnimi
pravili za pripravo prostorskih izvedbenih aktov v digitalni obliki,
vir: MOP, 6. 10. 2008. |
|
4. člen |
|
Odlok o OPN Občine Ajdovščina določa: |
1. |
UVODNE DOLOČBE |
2. |
STRATEŠKI DEL OPN OBČINE AJDOVŠČINA |
2.1. |
Izhodišča prostorskega razvoja občine |
2.1.1. |
Osnovne ugotovitve o stanju, težnjah in
možnostih prostorskega razvoja |
2.1.2. |
Razvojne potrebe v občini ter razvojne
potrebe države in regije |
2.1.3. |
Medsebojni vplivi in povezave z območji
sosednjih občin |
2.1.4. |
Cilji skladnega prostorskega razvoja občine |
2.2. |
Zasnova prostorskega razvoja občine
(grafični prikaz na karti 0-01) |
2.2.1. |
Omrežje naselij z vlogo in funkcijo
posameznih naselij |
2.2.2. |
Prednostna območja za razvoj poselitve in
razvoj dejavnosti |
2.2.3. |
Temeljne smeri prometnega povezovanja
naselij v občini in regiji |
2.2.4. |
Druga za občino pomembna območja |
2.2.5. |
Urbana središča, za katera se izdela
urbanistični načrt |
2.3. |
Zasnova gospodarske javne infrastrukture in
grajenega javnega dobra lokalnega pomena (grafični prikaz na
karti 0-02) |
2.3.1. |
Skupne usmeritve za infrastrukturno
urejanje |
2.3.2. |
Zasnova prometne infrastrukture |
2.3.3. |
Zasnova elektronskih komunikacij |
2.3.4. |
Zasnova energetske oskrbe |
2.3.5. |
Zasnova vodooskrbe |
2.3.6. |
Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod |
2.3.7. |
Zasnova ravnanja z odpadki |
2.4. |
Usmeritve za razvoj poselitve in za
celovito prenovo (grafični prikaz na kartah 0-03) |
2.4.1. |
Okvirna območja naselij |
2.4.2. |
Usmeritve za razvoj naselij |
2.4.3. |
Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih |
2.4.5. |
Usmeritve za urbanistično oblikovanje
naselij |
2.4.6. |
Območja, za katera se bo izvajala celovita
prenova |
2.5. |
Usmeritve za razvoj v krajini (grafični
prikaz na karti 0-04) |
2.5.1. |
Usmeritve za razvojna območja za posamezne
dejavnosti, ki so vezane na naravne vire |
2.5.2. |
Usmeritve za območja za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja |
2.5.3. |
Usmeritve za območja obrambe |
2.5.4. |
Posebna območja, kjer se ohranjajo in
razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z
vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti |
2.6. |
Usmeritve za določitev namenske rabe
prostora (grafični prikaz na karti 0-05) |
2.7. |
Koncept prostorskega razvoja mesta
Ajdovščina |
2.7.1. |
Območje prostorskega razvoja mesta
Ajdovščina |
2.7.2. |
Koncept podrobnejše namenske rabe |
2.7.3. |
Koncept prometnega omrežja in javnega
potniškega prometa |
2.7.4. |
Koncept urbanističnega in arhitekturnega
oblikovanja |
2.7.5. |
Koncept zelenega sistema naselja |
2.8. |
Usmeritve za prostorske izvedbene pogoje |
2.9. |
Usmeritve za Občinske podrobne prostorske
načrte – OPPN |
3. |
IZVEDBENI DEL OPN OBČINE AJDOVŠČINA |
3.1. |
Splošne določbe |
3.2. |
Skupni prostorski izvedbeni pogoji |
3.2.1. |
Prostorski izvedbeni pogoji za namensko
rabo prostora |
3.2.2. |
Prostorski izvedbeni pogoji za vrste
objektov glede na namen |
3.2.3. |
Prostorski izvedbeni pogoji za vrste
gradenj ter drugih posegov in ureditev |
3.2.4. |
Tolerance glede namenske rabe prostora |
3.2.5. |
Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje |
3.2.6. |
Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo |
3.2.7. |
Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko
javno infrastrukturo |
3.2.8. |
Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno
javno dobro |
3.2.9. |
Prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje
narave, varstvo kulturne dediščine, varstvo okolja in varstvo
naravnih dobrin |
3.2.10. |
Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami |
3.2.11. |
Prostorski izvedbeni pogoji za obrambo |
3.2.12. |
Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo
vojnih in prikritih vojnih grobišč |
3.2.13. |
Prostorski izvedbeni pogoji za varovanje
zdravja |
3.3. |
Posebni prostorski izvedbeni pogoji glede
varstva okolja – ukrepi za preprečitev, omilitev in odpravo
posledic vplivov na okolje (omilitveni ukrepi) |
3.4. |
Posebni prostorski izvedbeni pogoji za
posamezne eup ali lokacije |
3.5. |
Usmeritve in prostorski izvedbeni pogoji za
OPPN |
3.5.1. |
Usmeritve za OPPN |
3.5.2. |
Prostorski izvedbeni pogoji na območjih
predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov |
3.5.3. |
Prostorski izvedbeni pogoji v območjih
državnih prostorskih načrtov |
4. |
USMERITVE ZA URESNIČEVANJE OPN OBČINE
AJDOVŠČINA |
5. |
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
Tabele, ki so sestavni del odloka: |
Tabela 1-1: Enote urejanja prostora – poselitev |
Tabela 1-2: Enote urejanja prostora – odprti prostor, varstvo,
rekreacija, vodna infrastruktura |
Tabela 1-3: Enote urejanja prostora – območja za potrebe varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami |
Tabela 2-1: Območja urejanja z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti
(OPPN) |
Tabela 2-2: Območja urejanja z državnimi prostorskimi akti – DPA in DPNp |
Tabela 3: Nezahtevni in enostavni objekti |
Tabela 4: Vrste objektov glede na namen |
|
5. člen |
|
Z
OPN Občine Ajdovščina se prostorsko ureja območje celotne Občine
Ajdovščina. |
|
2. STRATEŠKI DEL OPN OBČINE AJDOVŠČINA |
|
2.1. Izhodišča prostorskega razvoja
občine |
|
2.1.1. Osnovne ugotovitve o stanju,
težnjah in možnostih prostorskega razvoja |
|
6. člen |
|
(1) Občina Ajdovščina s približno 19.000 prebivalci v 45 naseljih in
površino 245 km2 sodi med večje slovenske občine. Povprečna
gostota je 77,3 prebivalcev/km2 z razlikovanjem med večjo
poseljenostjo v pretežno ravninskem delu Vipavske doline in Vipavskih
gričev ter manjšo poseljenostjo Gore. |
(2) Prostorski razvoj se je v zadnjih 20. letih izvajal v okvirih
prostorskega plana občine Ajdovščina za obdobje 1986–2000. Ta je določil
razmeroma obsežne poselitvene površine, ki še niso izkoriščene. |
(3) Težnje prostorskega razvoja zadnjega obdobja so gradnja stanovanj za
lastne potrebe in za trg, gradnja objektov za trgovino, proizvodne
dejavnosti in storitve. |
Interes za gradnjo proizvodnih dejavnosti in storitev je prisoten
večinoma iz območja občine in sosednjih območij, razvojni interes iz
drugih urbanih središč je manjši. |
Prostorske možnosti za razvoj iz vidika prometne dostopnosti in
komunalnega opremljanja imajo predvsem naselja in območja ob priključkih
na hitro cesto H4 Vipava–Ajdovščina–Selo ter naselja ob državnih cestah.
Glede na dosedanji razvoj, infrastrukturne možnosti opremljanja, fizično
geografske možnosti in cilje razporeditve dejavnosti, imajo prednostni
položaj za načrten dolgoročen razvoj predvsem mesto Ajdovščina in
naselje Col. |
(4) Možnosti prostorskega razvoja v občini so omejene z varstvom
kakovostnih kmetijskih zemljišč, ogroženimi poplavnimi in erozijskimi
območji, z območji ohranjanja narave in varovanjem arheoloških območij.
Možnosti prostorskega razvoja naselij omejujejo tudi fizične omejitve
kot so razgibanost terena in poplavna dolinska območja. |
(5) Prostorski razvoj se pretežno usmerja v obstoječa nezazidana območja
naselij. |
|
2.1.2. Razvojne potrebe v občini ter
razvojne potrebe države in regije |
|
7. člen |
|
(1) Razvojni interesi države in regije na območju občine Ajdovščina so: |
– ureditev območja plazu Slano blato; |
– gradnja prenosnih plinovodov zemeljskega plina; |
– sanacija državne ceste na območju plazu Stogovce; |
– zaščita vodozbirnega območja Trnovsko Banjške planote; |
– regijske kolesarske poti; |
– ohranjanje območij naravnih kakovosti, predvsem severozahodnega dela
občine, ki je opredeljeno kot Regionalni krajinski park Trnovski gozd. |
(2) Medobčinski razvojni interesi so: |
– urejanje vodnih zadrževalnikov Vogršček in Košivec; |
– razvijanje turističnih poti in povezav območij. |
(3) Lokalni razvojni interesi so: |
– načrtno urbanistično urejanje obstoječih razvojnih območij
(nezazidanih stavbnih zemljišč); |
– prerazporeditev območij za bivanje na ustreznejše površine za razvoj
naselja; |
– določitev novih stavbnih zemljišč za krajevne razvojne potrebe v
drugih naseljih; |
– izboljšava krajevnega prometnega omrežja in umirjanje prometa v
naseljih; |
– izboljšava komunalnega in energetskega omrežja. |
|
2.1.3. Medsebojni vplivi in povezave
z območji sosednjih občin |
|
8. člen |
|
(1) Občina si bo s sosednjimi občinami prizadevala za skupno izboljšavo
in ureditev infrastrukture, prednostno na področjih prometne
infrastrukture, vodooskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih vod ter pri
ravnanju z odpadki. |
(2) Ureditve skupnega pomena so: rekonstrukcije nekaterih odsekov
cestnega omrežja, skupno urejanje ravnanja z odpadki. |
|
2.1.4. Cilji skladnega prostorskega
razvoja občine |
|
9. člen |
|
(1) Pomembnejši skupni interesi in cilji prostorskega razvoja občine so: |
1. zagotavljanje površin za skladen in trajnostni dolgoročni prostorski
razvoj naselij, za potrebe zaposlitve in bivanja; |
2. zagotavljanje površin za razvoj občinskega središča z območji
zaposlitve (proizvodne dejavnosti, storitve, dejavnosti prometa,
trgovina), krepitvijo centralnih dejavnosti, površinami za bivanje; |
3. zagotavljanje površin za razvoj pomembnejših lokalnih središč s
krepitvijo centralnih dejavnosti in površinami za bivanje; |
4. zagotavljanje površin za razvoj lokalnih središč s krepitvijo
centralnih dejavnosti in površinami za bivanje; |
5. zagotavljanje površin in drugih pogojev za razvoj proizvodnih
dejavnosti ter drugih oblik zaposlitve; |
6. zagotavljanje površin in drugih pogojev za turistični razvoj, športa
in rekreacije ter z njimi povezanih spremljajočih dejavnosti; |
7. spodbujanje stanovanjske gradnje s hkratnim zagotavljanjem ustreznih
javnih površin in javne infrastrukture za zadovoljevanje lokalnih
stanovanjskih potreb; |
8. razvijanje ustreznih sistemov mešane rabe prostora v vaških naseljih
s ciljem ohranjanja poselitve na podeželju ter spodbujanja razvoja
dopolnilnih dejavnosti; |
9. varovanje vodnih virov; |
10. spodbujanje prenove vaških jeder in drugih območij skladno z
vrednotami ohranjanja kulturne dediščine; |
11. razvijanje kolesarskih, peš in drugih daljinskih rekreacijskih
povezav med posameznimi območji aktivnosti (kulturnih,
športno-rekreacijskih, izobraževalnih, upravnih, stanovanjskih itd.); |
12. omejevanje nakupovalnih središč v vaških naseljih, ki bi neustrezno
vplivala na krajevni razvoj; |
13. izboljšanje prometnih povezav in umirjanje prometa v jedrih naselij; |
14. izboljšanje komunalne urejenosti naselij in celovita infrastrukturna
ureditev novih območij poselitve; |
15. izboljšanje bivalnih in delovnih razmer; |
16. izboljšanje urejenosti javnih površin naselij in njihove opreme; |
17. zagotavljanje ustreznih javnih površin za različno javno rabo; |
18. preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč s spodbujanjem njihove
obdelave. |
(2) Cilji občine pri urejanju prostora z vidika varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami, zaščite in reševanja ter obrambe so: |
1. razmeščanje dejavnosti v prostor izven območij potencialnih žarišč; |
2. ustrezno upravljanje primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih
območjih ter nadzorovanje aktivnosti, ki lahko povzročajo naravne in
druge nesreče; |
3. zagotavljanje ustreznih prostorskih rešitev za zmanjševanje posledic
morebitnih nesreč v naseljih, ki so ogrožena zaradi poplav, plazov,
potresov, požarov. |
|
2.2. Zasnova prostorskega razvoja občine
(grafični prikaz na karti 0-01) |
|
2.2.1. Omrežje naselij z vlogo in
funkcijo posameznih naselij |
|
10. člen |
|
(1) Omrežje naselij v Občini Ajdovščina tvorijo trije funkcijski tipi
naselij. |
(2) Središče regionalnega pomena in občinsko središče z dejavnostmi:
družbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih in drugih
dejavnosti, gospodarska območja in prometno vozlišče, terciarna
sekundarna raven zdravstvene oskrbe, visoko in višje izobraževanje,
sodne in upravne funkcije, specializirano socialno varstvo, javne
raziskovalne organizacije. |
Središče regionalnega pomena je mesto Ajdovščina s 6.676 prebivalci. Kot
središče regionalnega pomena bo še krepilo svojo vlogo v omrežju
naselij. Sedanje funkcije se bodo dopolnjevale z novimi dejavnostmi in
krepile v smislu kakovosti in turistične ponudbe. |
Mesto Ajdovščina je regionalno urbano središče, ki hkrati opravlja tudi
funkcije medobčinskega in občinskega središča. Nekatere funkcije
regionalne ravni si bo mesto Ajdovščina tudi v prihodnje delilo z
vodilnim urbanim središčem regije Novo Gorico, zlasti na področjih
zdravstva (bolnišnica), visokega šolstva, regionalne uprave, sodstva,
kulture idr. V mestu Ajdovščina se zato dopolnjuje in izgrajuje še
manjkajoči družbeni servis regionalne ravni, zlasti pa univerzitetno
središče, kulturni dom, tehnološki park, prenočitvene zmogljivosti,
sejemske dejavnosti ipd. Kot središče regionalnega pomena bo še krepilo
svojo vlogo v omrežju naselij. Sedanje funkcije se bodo dopolnjevale z
novimi dejavnostmi in krepile v smislu kakovosti in turistične ponudbe. |
Vloga in velikost Ajdovščine se krepi z mrežo primestnih naselij, ki so
gravitacijsko odvisna od vodilnega mesta in ki vzdržujejo osnovne ravni
urbanih servisov. Ta so Lokavec, Cesta, Dobravlje, Budanje. Prav tako so
primestnega značaja manjša naselja brez družbenih servisov, kot so Dolga
Poljana, Dolenje, Kožmani, Gorenje, Slokarji, Plače, Ustje in Dolenje
ter drugi manjši zaselki. |
(3) Lokalno središče z dejavnostmi: osnovna oskrba, predšolsko varstvo,
osnovno izobraževanje, prostor za kulturne dejavnosti. |
Lokalno središče, pomembno predvsem za gorjanski del občine Ajdovščina,
je naselje Col. |
V
njem se bodo sedanje funkcije dopolnjevale z novimi dejavnostmi in
krepile v smislu kakovosti. |
Med
pomembnejša naselja ožjega pomena sodita tudi naselji: Otlica in
Dobravlje z dejavnostmi: osnovna oskrba, osnovno izobraževanje, prostor
za kulturne dejavnosti. |
Tudi
v teh naseljih se bodo sedanje funkcije dopolnjevale z novimi
dejavnostmi in krepile v smislu kakovosti. |
(4) Druga naselja so: Batuje, Bela, Brje, Budanje, Cesta, Črniče,
Dolenje, Dolga Poljana, Gaberje, Gojače, Gozd, Grivče, Kamnje, Kovk,
Kožmani, Križna Gora, Lokavec, Male Žablje, Malo Polje, Malovše, Plače,
Planina, Podkraj, Potoče, Predmeja, Ravne, Selo, Skrilje, Stomaž,
Šmarje, Tevče, Ustje, Velike Žablje, Vipavski Križ, Višnje, Vodice,
Vrtovče, Vrtovin, Zavino, Žagolič, Žapuže. |
Druga naselja v občini se razvijajo v dosedanjih okvirih stavbnih
zemljišč in z dopolnitvami ter prerazporejanjem posameznih lokacij glede
na potrebe lokalnega prebivalstva. Razvija se predvsem dopolnilne
dejavnosti in storitve ter krepi naselja v smislu kakovosti. |
|
2.2.2. Prednostna območja za razvoj
poselitve in razvoj dejavnosti |
|
11. člen |
|
(1) Prostorski razvoj občine je bil že v preteklosti smelo načrtovan.
Večje, še nezasedene razvojne površine, so načrtovane v mestu Ajdovščini
in primestnih naseljih za potrebe širšega gravitacijskega območja.
Načrtovanje novih stavbnih zemljišč obsega pretežno dopolnjevanje in
zaokroževanje obstoječih poselitvenih območij za krajevne potrebe ter
zmanjševanje stavbnih zemljišč zaradi neugodnega terena ali
nezainteresiranosti lastnikov za graditev. |
(2) Prednostna razvojna območja so: |
– v
mestu Ajdovščina: površine za razvoj centralnih dejavnosti (osnovno
izobraževanje, komunalne dejavnosti, gasilski dom, zelene površine),
površine za organizirano gradnjo stanovanjskih hiš, gospodarske cone; |
– v
mestu Ajdovščina se razvoj proizvodnih dejavnosti usmerja v obstoječe še
nezazidane gospodarske cone: Pod letališčem, Pod železnico, V Mircah, V
Talih in Pod obvoznico. Treba bo pospeševati investicijska vlaganja v
komunalno opremljanje stavbnih zemljišč in vzpostaviti stimulativne
vzvode za pospeševanje investicijskih vlaganj. Proizvodne dejavnosti, ki
se nahajajo v območjih mešane rabe in imajo preobremenjujoči vpliv na
okolje, bo treba usmeriti na primernejše lokacije izven stanovanjskih
območij; |
– v
naselju Col. |
|
2.2.3. Temeljne smeri prometnega
povezovanja naselij v občini in regiji |
|
12. člen |
|
(1) Cestna prometna povezava državnega pomena je hitra cesta H4
Vipava–Ajdovščina–Selo. |
(2) Cestne povezave regionalnega pomena so: |
– v
smeri vzhod – zahod poteka regionalna cesta II. reda št. 444
Log–Ajdovščina–Selo (17 km) z odcepom v Selu na regionalno cesto III.
reda št. 611 Dornberk–Selo (3 km), |
– v
smeri SV: regionalna cesta I. reda št. 207 Črni vrh–Col–Ajdovščina (12
km) in še vzhodneje regionalna cesta III. reda št. 621 Kalce–Hrušica–Col
(12 km); |
– v
smeri SZ: regionalna cesta III. reda št. 609 Ajdovščina–Predmeja–Lokve
(17 km); |
– na
Gori v smeri V-Z poteka regionalna cesta III. reda št. 936 Col–Predmeja
(14 km). |
(3) Skupna dolžina vseh državnih cest v občini je 92 km. |
(4) Regionalna železniška proga v dolžini 12,37 km povezuje Ajdovščino z
Dornberkom in Novo Gorico z nadaljevanjem na mednarodno omrežje. |
|
2.2.4. Druga za občino pomembna
območja |
|
13. člen |
|
(1) Območja prepoznavnih naravnih kvalitet so predvsem varovana območja
naravnih vrednot: južni narivni rob Trnovskega gozda, del planote Nanos,
mrazišče in gozdni rezervat Smrekova draga - Golaki, mrazišče Smrečje,
Brezni v Kozjih stenah, Malo polje, grič iz breče na Gradišču, soteska
Konjšček, rečni meander Vipave, Nečilčev zatrep, Dulanov mlin, Izviri
Hublja in območje v Vodicah. |
(2) Območja prepoznavnih ustvarjenih kvalitet so območja kompleksnega
varstva kulturne krajine, ki obsegajo Vasi pod Čavnom, Vipavske griče in
kulturno krajino Gore ter naselbinska jedra vasi: Šmarje, Vipavski Križ
in naselbinsko jedro Castra v Ajdovščini. |
(3) Drugo za občino pomembno območje je center za ravnanje z odpadki
Dolga Poljana. |
|
2.2.5. Urbana središča, za katera se
izdela urbanistični načrt |
|
14. člen |
|
Za
mesto Ajdovščina se pripravi urbanistični načrt. |
|
2.3. Zasnova gospodarske javne
infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena (grafični
prikaz na karti 0-02) |
|
2.3.1. Skupne usmeritve za
infrastrukturno urejanje |
|
15. člen |
|
(1) Infrastrukturna omrežja se razvijajo v skladu s potrebami
prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Območja z neustrezno ali
zastarelo komunalno in energetsko opremo se postopoma sanira in
dopolnjuje, prednostno pa se izboljšuje v smeri preprečevanja
onesnaženja in zmanjševanja obremenitev okolja, vpliva na zdravje ter
vpliva na naravne vrednote ter kulturno dediščino. |
(2) Na stavbnih zemljiščih, ki so načrtovana za prihodnje – novo
opremljanje ali preurejanje, je obvezna predhodna celovita ureditev
prometne, komunalne, energetske infrastrukture in telekomunikacij. |
(3) Pri poseganju v prostor je treba upoštevati varstvene pasove in
pogoje upravljavcev gospodarske javne infrastrukture. |
(4) Infrastrukturna omrežja naj se načrtujejo izven varovanih območij
narave, habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih vrst ter
habitatnih tipov, ki so prednostno, glede na druge habitatne tipe,
prisotni na območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. |
|
2.3.2. Zasnova prometne
infrastrukture |
|
16. člen |
|
(1) Osrednjo prometno os občine predstavlja hitra cesta Nova
Gorica–Razdrto, ki občino povezuje s slovenskim cestnim križem in
italijanskim avtocestnim sistemom. Po njej potekajo masovni, hitri,
tranzitni promet, tovorni promet, turistične migracije in medregionalni
promet. Mesto Ajdovščina in naselja Gojače–Malovše–Selo–Batuje imajo
izvennivojski priključek na hitro cesto, kar daje obema aglomeracijama
večjo centralnost. Vzporedno s hitro cesto poteka regionalna cesta, ki
služi distribuciji prometa iz hitre ceste, medobčinskim prometnim
tokovom in notranjemu prometu v občini. |
(2) Regionalna cesta na odseku Vipava–Ajdovščina–Nova Gorica daje pogoje
za povezan sistem poselitve in javnega prometa. Po njej poteka glavna
smer avtobusnih linij – primestnih in medmestnih. Avtobusni promet
poteka tudi do Cola (in proti Idriji), ostale linije so manj frekventne
(do Predmeje in Hrušice, do Šmarij, Planine in Brij). |
(3) Prečna prometna os je cesta Idrija–Godovič–Črni
vrh–Col–Štanjel–Komen, ki predstavlja medregionalno povezavo od
Gorenjske preko Škofjeloško-Cerkljanske in Idrijske subregije do
Tržaško-komenskega Krasa ter morja. Ta cesta se modernizira in se na
trasi uredi nove odseke, zlasti pa: |
– cestni odsek preko Vipavskih gričev od Dolenj preko Vrtovč do Šmarij; |
– nov cestni odsek med Žapužami in Dolgo Poljano do hitre ceste, s čimer
se promet izloči iz mesta Ajdovščina in preko nje do Dolenj. |
(4) Regionalna cesta Col–Hrušica–Kalce/Logatec ohranja v slovenskem
merilu pomembno vlogo alternativne prometne povezave Goriške z osrednjo
Slovenijo, ki je najkrajša. V občini se krepi vlogo Cola in omogoča
razvoj poselitve v Podkraju ter na Hrušiški planoti. |
(5) Regionalna cesta Col–Predmeja–Lokve–Tolmin ima medobčinski pomen in
omogoča ohranjanje poselitve odročnih gorskih predelov ter njihov
turistični razvoj. |
(6) Lokalno prometno omrežje je v občini relativno dobro razvejano in
večinoma kakovostno urejeno. V posameznih naseljih se za izboljšanje
prometne dostopnosti in varnosti načrtujejo nove povezave ter
rekonstrukcije odsekov. Dosedanji, pogosto parcialni aditivni način
širitve naselij je prerasel prvotno, tradicionalno zasnovo in
zmogljivosti prometnega omrežja, ki ne ustreza več sedanjim potrebam.
Zavedajoč se problemov v prostoru in dosedanjih procesov, se nova
poselitev in prometno omrežje načrtujeta istočasno. V povezavi z
urejanjem novih razvojnih območij so zasnovane nove prometne povezave,
ki so osnova za bodoče urejanje teh območij. |
(7) Kjer so obstoječa večja razvojna območja, se načrtuje celovito
prometno omrežje, ki povezuje obstoječa in nova poselitvena območja v
integralno povezano prometno omrežje. |
(8) Omrežja kolesarskih poti in pešpoti se razvija v povezavi s
turistično-rekreacijsko-športno ponudbo. Na lokalni ravni se z omrežjem
javnega potniškega prometa in kolesarskimi potmi povezuje naselja med
seboj ter z mestom. |
V
občini kolesarske povezave potekajo po obstoječi cestni infrastrukturi.
Po izgradnji hitre ceste prometne razmere dopuščajo kombinacijo
motornega in kolesarskega prometa. Treba je urediti občinske kolesarske
poti, ki se navezujejo na državne kolesarske povezave. Na območju mesta
in drugih naselij se izgrajuje kolesarsko omrežje tudi za dnevno
migracijo na krajših razdaljah. Občina si bo prizadevala s kolesarskimi
stezami opremiti najpomembnejše smeri. |
(9) Osnovne usmeritve za prometno urejanje v naseljih so: |
– nove prometne povezave istočasno s širitvijo poselitve; območja
širitve poselitve se opremlja s prometno infrastrukturo tako, da se pri
tem izboljšuje tudi prometna dostopnost obstoječe poselitve, na katero
se navezuje širitev; |
– umirjanje prometa v naseljih; |
– omejevanje motornega prometa v središčih naselij; |
– urejanje mirujočega prometa na obrobju naselij oziroma vaških jeder; |
– ureditev kolesarskih poti oziroma kolesarskih stez. |
(10) Prometne ureditve se bodo podrejale varstvenim ciljem in
kakovostnim značilnostim kulturne dediščine. Za izboljšanje medkrajevne
povezanosti za vse skupine prebivalstva si bo občina prizadevala
vzpostaviti sodoben in učinkovit sistem javnega prometa (npr. javni
potniški promet, minibus, sistem na klic ...). |
(11) Občina si bo prizadevala kakovostno urejati postajališča in
površine v vseh krajih in zaselkih, predvsem pa na panoramskih
turističnih cestah Hrušica–Col–Predmeja, Lokavec–Predmeja, ceste po
Vipavskih gričih z urejanjem počivališč in razgledišč. |
(12) Železniški promet dolgoročno pridobiva na pomenu in je regionalna
proga št. 72 Prvačina–Ajdovščina za občino zelo pomembna, saj jo
navezuje na železniški sistem Slovenije in sosednjih držav. Občina si bo
prizadevala za modernizacijo proge, ki bi lahko predvsem služila
medmestnim potniškim vlakom in primestnim linijam s potniškimi postajami
v Batujah, Kamnjah, Dobravljah in Cesti. Prostorski načrt dolgoročno
opredeljuje rezervat trase železniške proge do Vipave južno ob hitri
cesti. |
(13) Za občino in regijo je pomembno športno-turistično letališče v
mestu Ajdovščina z referenčno kodo »2B« ICAO. Je prometno dostopno iz
hitre ceste in železnice. Letališče se uporablja za letenje z motornimi
letali, ultra lahkimi letali, deltaplani in jadralnimi letali. Nanj se
vežejo številne dejavnosti s sinergetskimi učinki: proizvodnja zračnih
plovil, šola za pilote in druge. Občina si bo prizadevala za razvoj
letališča, saj ta pokriva zelo obsežne regionalne potrebe. |
|
2.3.3. Zasnova elektronskih
komunikacij |
|
17. člen |
|
Prostor občine je opremljen z omrežjem in signalom elektronskih
komunikacij. Občina bo podpirala izboljšave in nadaljnji razvoj
telekomunikacij. S telekomunikacijskimi in drugimi sodobnimi sistemi
elektronskih komunikacij se bo nadaljevalo opremljanje naselij, da bi
tako omogočili kakovostnejše razmere za delo ter bivanje. |
|
2.3.4. Zasnova energetske oskrbe |
|
18. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1) Prostor občine je opremljen z omrežjem in napravami za oskrbo z
električno energijo. Elektroenergetski sistem se razvija in dograjuje
tako, da zagotavlja varno in zanesljivo oskrbo z električno energijo v
občini. Elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji
ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma
stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se daje
prednost kabelski izvedbi. Umeščanje energetskih objektov in naprav v
prostor se načrtuje tako, da se upošteva značilne naravne prvine kot so
gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij
in značilne vedute. |
(2) Pri razvoju energetskih sistemov za prenos in za distribucijo
električne energije se upošteva načela varstva bivalnega in drugega
okolja ter izboljševanja kakovosti prostora. Razvoj energetskih sistemov
prenosa in distribucije električne energije mora temeljiti na varčni in
smotrni rabi prostora ob ohranjanju in razvoju prostorskih potencialov
za druge rabe prostora. |
(3) Obstoječi objekti visokonapetostnega omrežja so: |
– RTP 110/20 kV Ajdovščina, |
– DV
2x110 kV Ajdovščina–Divača, |
– DV
110 kV Ajdovščina–Nova Gorica, |
– DV
110 kV Ajdovščina–Idrija. |
(4) Proizvodni vir električne energije v občini je hidroelektrarna
Hubelj ter številne male fotovoltaične in druge elektrarne. |
|
19. člen |
|
(plinovodno omrežje) |
|
(1) Obstoječi plinovodi in objekti transportnega sistema zemeljskega
plina v Občini Ajdovščina so: |
– magistralni visokotlačni (67bar) plinovod M-3 Šempeter pri
Gorici–Ljubljana premera 500 mm; |
– kompresorska postaja Ajdovščina (KPA); |
– razdelilni visokotlačni (67bar) plinovod R-34 od odcepa na M-3 do
merilno regulacijske postaje MRP Ajdovščina; |
– merilno regulacijska postaja MRP Ajdovščina; |
– plinovodi 4,0 bar primarne mestne mreže Ajdovščina z merilni postajami
MP Tekstina, MP Fructal, MP Primorje CGM, MP Primorje Gobi in MP
Mlinotest; |
– distribucijsko omrežje široke potrošnje se napaja preko MRP SLOP-CGM,
na segmentu oskrbe široke potrošnje je predvideno še napajanje preko MRP
SLOP-GOBI. |
(2) Predvideni plinovodi in objekti transportnega sistema zemeljski
plin: |
– prenosni plinovod M6 od Ajdovščine do Lucije; |
– prenosni plinovod M3/1 Kalce–Vodice; |
– prenosni plinovod M3/1 Ajdovščina–Šempeter; |
– rekonstrukcija prenosnih plinovodov M3, M3B, R31A, R32 in R34. |
(3) Mesto Ajdovščina je opremljeno z mestnim plinskim omrežjem, razen
območja antične Castre in posameznih lokalnih segmentov. |
|
20. člen |
|
(obnovljivi viri energije) |
|
(1) Pri načrtovanju objektov se daje prednost uporabi obnovljivih in
okolju prijaznih virov energije ter čim večji nevtralizaciji in
zmanjševanju emisij prahu, toplogrednih plinov, SO2 in NOx. Med
obnovljive vire energije se uvrščajo vodni potencial, biomasa, energija
vetra, geotermalna energija, sončna energija, toplota okolja in odpadna
toplota ter energija, ki se sprošča pri sežiganju odpadkov, ki jih ni
možno reciklirati. Pri načrtovanju se zagotavlja prednost rabe teh virov
energije pred fosilnimi viri energije. |
(2) Usmeritve za energetske vire, omrežje in naprave so: |
– oskrba z električno energijo se bo dopolnjevala in izboljševala v
skladu z razvojem poselitve, lokalno omrežje se postopno ureja podzemno
(v kabelski kanalizaciji); |
– občina si bo prizadevala za izkoriščanje obnovljivih virov energije,
geotermalne energije, biomase in drugih oblik energije; |
– v
strnjenih in medsebojno povezanih poselitvenih območjih se bodo
uveljavljali lokalni energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih
virov energije: sončna energija (kot so npr.: sončni prejemniki za
pripravo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije
– fotovoltaika), energija vetra (npr. vetrnice), bioplin, lesna biomasa
in lokalni energetski sistemi daljinskega ogrevanja, prednostno z
napravami za soproizvodnjo toplotne in električne energije; |
– občina se bo zavzemala za izrabo večjih strešnih površin za zbiralnike
sončne energije, predvsem v območjih proizvodnih dejavnosti in na
gospodarskih poslopjih, razen v območjih varstva kulturne dediščine; |
– na
območjih redkejše poselitve se uveljavljajo lokalni obnovljivi viri
energije; |
– občina bo spodbujala lokalno energetsko in komunalno samozadostnost
naselij. |
|
2.3.5. Zasnova vodooskrbe |
|
21. člen |
|
(1) Vodovodno omrežje v občini je razvejano. Po izgradnji vodovoda Gora
je celotno območje občine pokrito z vodovodnim omrežjem čiste izvirske
vode. Več naselij je opremljenih z vaškimi vodovodi iz lokalnih vodnih
virov. |
Vodovod Gora se napaja iz zajetja Skuk. |
(2) Izvirne vode Hublja napajajo magistralni vodovod, ki dopolnjuje
vodooskrbo v spodnji Vipavski dolini. |
(3) Vodovodno omrežje se postopoma rekonstruira. Izvaja se načrtno
priključevanje celotnega vodovodnega omrežja v dolini na Hubeljski
vodovod. Lokalne vodne izvire se opremlja z ustreznimi zaščitnimi
ukrepi. |
Obstoječe omrežje se bo postopno obnavljalo in dograjevalo v celovit
sistem vodooskrbe. Za nova razvojna območja se sočasno s poselitvijo
načrtuje tudi vodooskrba. |
(4) Občina si bo prizadevala varovati obstoječe (predvsem vodni vir
Hubelj) in potencialne vodne vire in bo izboljševala vodovodno omrežje. |
(5) Občina bo podpirala rabo deževnice, izgradnjo rezervoarjev za
deževnico in druge oblike zbiranja meteornih voda, zlasti pri
novogradnjah in na kmetijah za potrebe sanitarne in tehnološke vode. |
(6) Vodna akumulacija Vogršček in predvidena Košivec omogočata namakanje
kmetijskih površin. |
|
2.3.6. Zasnova odvajanja in čiščenja
odpadnih vod |
|
22. člen |
|
(1) Mesto Ajdovščina je skoraj v celoti pokrito z omrežjem javne
kanalizacije za odpadne in padavinske vode. Omrežje se postopoma širi s
priključevanjem bližnjih kanalizacijskih sistemov. Odpadne vode se
vodijo v centralno čistilno napravo na Ajdovskem polju. |
(2) V postopku izgradnje so priključni kanalizacijski vodi za naselja
Ustje, Lokavec, Žapuže, Dolga Poljana in Budanje. Vode se bodo iztekale
na Centralno čistilno napravo Ajdovščina. |
(3) Načrtuje se izgradnja kanalizacijskega sistema za vsa poselitvena
območja s čistilnimi napravami za posamezna ali povezana naselja. |
(4) Območja manjših naselij in posamičnih gradenj se lahko opremljajo
tudi z malimi komunalnimi čistilnimi napravami. |
(5) Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so: |
– zagotovitev čiščenja odpadnih voda, prednostno za večja in strnjena
naselja; |
– dograditev omrežja za odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih
brez urejenega omrežja ter obnova obstoječega omrežja; |
– ureditev čiščenja odpadnih vod z izgradnjo malih komunalnih čistilnih
naprav za poselitvena območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih
vod; |
– sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih vod iz
utrjenih javnih površin; |
– delež stavb, priključenih na čistilne naprave, se bo povečeval v
skladu z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne
vode; |
– čistilne naprave s premajhno kapaciteto čiščenja je treba nadomestiti
z novimi oziroma sanirati obstoječe čistilne naprave. |
|
2.3.7. Zasnova ravnanja z odpadki |
|
23. člen |
|
(1) Občinski center za ravnanje z odpadki je v bližini naselja Dolga
Poljana. |
(2) Usmeritve za ravnanje z odpadki so: |
– spodbujalo se bo selektivno zbiranje trajnih odpadkov na izvoru
nastajanja odpadkov (npr. stanovanjskih objektih, kmetijah, poslovnih in
proizvodnih objektih ...); |
– vzpostavljen bo sistem zbiranja in odvoza odpadkov po naseljih z
ekološkimi otoki ter drugimi oblikami urejenega ločevanja in zbiranja
odpadkov; |
– spodbujalo se bo kompostiranje in dispozicija razgradljivih odpadkov
manjših količin na izvoru odpadkov s hišnimi kompostniki, |
– odstranjevala se bodo nelegalna odlagališča odpadkov in izvajali
ukrepi za preprečevanje novih nelegalnih odlagališč. |
|
2.4. Usmeritve za razvoj poselitve in za
celovito prenovo (grafični prikaz na kartah 0-03) |
|
2.4.1. Okvirna območja naselij |
|
24. člen |
|
(1) Avtohtoni poselitveni vzorec v občini je heterogen. Sestavljajo ga
mesto Ajdovščina, gručasta naselja v Vipavski dolini, gručasta naselja z
zaselki na Vipavskih gričih in gručasta ter razložena naselja na
planotah Gora in Hrušica. |
(2) Načrtuje se notranji razvoj naselij s prerazporeditvami –
relokacijami posameznih stavbnih zemljišč za potrebe lokalnega
prebivalstva. |
|
2.4.2. Usmeritve za razvoj naselij |
|
25. člen |
|
Občina bo pri nadaljnjem razvoju in urejanju v prostoru: |
1. podpirala strnjenost poselitve tako, da bo: |
– poselitev usmerjala v obstoječa naselja ter spodbujala prenavljanje in
dopolnjevanje stavb v okviru obstoječih poselitvenih površin; |
– širitev naselij izvajala z dopolnjevanjem in zaokroževanjem na
njihovem robu; |
– preprečevala zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob
komunikacijah; |
– omogočala prostorske pogoje za ohranjanje kmetijstva v gričevnatem
območju in na območjih, ki so bolj oddaljena od strnjenih naselij, v
skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet kulturne krajine; |
2. podpirala ohranjanje kvalitet kulturne krajine tako, da bo: |
– s
prostorskimi izvedbenimi akti določila merila in pogoje za skladnost v
urbanističnem in arhitekturnem vidiku oblikovanja posegov v prostor; |
– varovala krajinsko zaključena in s posegi še nenačeta območja pred
novimi posegi; |
– zagotavljala razvoj kmetijstva v vinogradniških območjih za potrebe
razvoja vinogradništva; |
– varovala obvodni prostor pred neskladnimi posegi; |
– ohranjala kakovostna kmetijska zemljišča za primarno rabo; |
3. zagotavljala skladno namensko rabo prostora, tako da se bodo: |
– s
prostorskimi izvedbenimi akti določila takšna merila in pogoji glede
dopustnih vrst dejavnosti za posamezno rabo površin, da bi zagotovili
preplet bivanja, dela ter turističnega razvoja; |
– dejavnosti na primeren in nekonflikten način usmerjala v prostor; |
– dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive na sosednja območja, usmerjala
v območja, kjer ti vplivi ne bodo negativno vplivali na bivanje in
razvoj drugih dejavnosti; |
– za
dejavnosti z večjimi vplivi na okolje in potrebami infrastrukturnega
opremljanja iskala možnosti v območjih za proizvodne dejavnosti; |
4. izboljševala infrastrukturno opremljenost naselij, tako da bo: |
– opremljala načrtovana stavbna zemljišča in izboljševala obstoječo
infrastrukturno opremljenost naselij; |
– zagotovila varovanje prometnih koridorjev za izboljšavo notranjih
prometnih povezav; |
– spodbujala omejevanje motornega prometa v jedrih naselij in ureditev
javnih parkirišč na obrobju; |
5. omejevala posege, ki bi predstavljali povečevanje obremenitev okolja: |
– povečevanja obremenitev sedanje problematične prometne in druge
infrastrukture; |
6. načrtovala širitev naselij v mestu Ajdovščina (letališče), v Gojačah
(gospodarska cona), v Dolgi Poljani (odlagališče odpadkov), v Budanjah
(športni park). |
|
2.4.3. Usmeritve za razvoj dejavnosti
po naseljih |
|
26. člen |
|
(1) Dejavnosti se bodo usmerjale v prostor v skladu z osnovno in
podrobnejšo namensko rabo prostora. |
(2) V Ajdovščini se načrtuje razvoj centralnih dejavnosti v skladu s
funkcijo naselja, centralne dejavnosti se razvijajo predvsem v
Ajdovščini in Colu. |
(3) V vaških naseljih se še nadalje ohranja značilen preplet kmetij,
bivanja, storitev in drugih dejavnosti, dejavnosti turizma ter drugih
dopolnilnih dejavnosti. |
(4) Dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive ali generirajo prekomeren
promet in presegajo skladnost merila posameznega naselja, se usmerjajo v
območja za proizvodne dejavnosti, predvsem pa v industrijske in
gospodarske cone v naseljih: Ajdovščina, Gojače, Batuje, Črniče. |
(5) Območja rekreacije se načrtujejo v naseljih: Ajdovščina, Budanje,
Črniče, Podkraj, Predmeja, Selo, Vodice, Žapuže. |
(6) Za razvoj turizma se načrtujejo območja v naseljih: Ajdovščina,
Vipavski Križ, Predmeja, Šmarje, Vrtovče, Vrtovin, Vodice, Vrtovče in
Otlica. |
|
2.4.4. Usmeritve za urbanistično
oblikovanje naselij |
|
27. člen |
|
(1) Osnovno oblikovalsko vodilo je ohranjanje identitete kulturne
krajine in kakovostne arhitekture. Urbanistično oblikovanje naselij naj
sledi in nadaljuje zasnove gručastih naselij v ravninskem delu (robovi
doline) ter sledi zasnovam naselij z zaselki v Vipavskih gričih. Na
planotah Gora in Hrušica naj urbanistično oblikovanje naselij sledi
tipiki razloženega naselja (npr. Predmeja, Otlica, Kovk) in tipologiji
strnjenih gručastih naselij (npr. Col, Podkraj). |
(2) Stanovanjska območja nove stanovanjske zazidave, območja za
gostinstvo, turizem in proizvodne dejavnosti imajo lahko svobodnejše
urbanistično ter arhitekturno oblikovanje. |
(3) Pri urejanju novih poselitvenih območij naj se zagotavlja zadostne
površine za prometne ureditve vključno s površinami za peš in kolesarski
promet, javnimi zelenimi površinami ter otroškimi igrišči. |
|
2.4.5. Območja, za katera se bo
izvajala celovita prenova |
|
28. člen |
|
(1) Prizadevanje za ohranitev kulturnih spomenikov v občini in
ohranjanje kakovostnih prvin kulturne dediščine se bo uveljavljalo s
prostorskimi akti in drugimi spodbujevalnimi ukrepi. Z občinskim
podrobnejšim prostorskim načrtom se bo izvajala celovita prenova
naselbinske dediščine v Vipavskem Križu. |
(2) Občina bo nadaljevala s kakovostno prenovo osrednjih javnih
prostorov naselij in istočasnim umirjanjem prometa. |
|
2.5. Usmeritve za razvoj v krajini
(grafični prikaz na karti 0-04) |
|
2.5.1. Usmeritve za razvojna območja
za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire |
|
29. člen |
|
(1) Kmetijstvo: spodbujanje kmetijske dejavnosti, predvsem ekološke
pridelave, sadjarstva in vinogradništva, spodbujanje lokalne samooskrbe
s hrano s tradicionalnimi načini pridelave in predelave žit ter
zelenjave bo ohranjalo kmetijske površine. Občina si bo z različnimi
ukrepi prizadevala preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč, predvsem
kraških travnikov in pašnikov. Občina bo omogočala prostorske širitve
kmetij. Občina bo pri obdelovanju kmetijskih površin spodbujala ukrepe
za preprečevanje erozije tal in vetrne erozije zaradi burje. |
(2) Gozdarstvo: občina bo spodbujala gozdarstvo, lesno proizvodnjo in
lesno predelavo. |
(3) Turizem: za turistične namene se razvijajo predvsem atraktivna
vinogradniška območja Vipavske doline in gričev, območja rekreacije na
Trnovski planoti in Nanosu. |
(4) Rekreacija in šport: rekreacija se usmerja, poleg območij, določenih
za rekreacijo in šport, tudi v naravno okolje, kjer za te namene niso
potrebne zahtevne prostorske ureditve. |
(5) Mineralne surovine: raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na
celotnem območju občine. Pri izkazanem interesu za izkoriščanje
mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina pretehtala, ali je
smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot
območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin se
izdela OPPN. |
(6) Površinske in podzemne vode: vode so izjemno bogastvo občine, in
sicer kot viri pitne vode za oskrbo občine in regije z zdravo pitno vodo
(izvir Hublja). Zato je varovanje vodnih virov in prispevnih območij
pitne vode prednostno. Vodni akumulaciji Vogršček in Košivec omogočata
namakanje kmetijskih površin. Reka Vipava, Hubelj in drugi potoki
omogočajo ribolov. Na Hublju je tudi ribogojnica. |
|
2.5.2. Usmeritve za območja za
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in
reševanja |
|
30. člen |
|
(1) Občina si bo prizadevala za take oblike poselitve in kakovostne
prometne koridorje, ki zagotavljajo večje možnosti za varnost pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter omogočajo intervencijo v izrednih
razmerah. |
(2) Občina bo varovala poplavna območja pred posegi, ki bi zmanjševali
sposobnost retencijskih površin. Prav tako bo občina omejevala poseganje
v erozijska in plazljiva območja. |
(3) Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti (npr. proizvodnja,
skladiščenje in transport) je treba upoštevati in izvajati vse varnostne
ukrepe za preprečitev ter zmanjšanje morebitnih posledic, da se omogoči
zaščita, reševanje in pomoč. |
(4) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se izvaja v skladu z
načrtom zaščite ter reševanja, izdelanim na podlagi ocene ogroženosti
pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(5) Območje občine je ogroženo z naslednjimi nesrečami: orkanska burja,
poplave, požari, suša, zemeljski plaz, neurje, potres, prometne nesreče,
kužne bolezni in letalske nesreče. |
(6) Območje ob rekah Hubelj in Vipava je v ravninskem delu občine
občasno poplavljeno, vendar poplave ne ogrožajo poselitvenih območij. |
(7) Občina Ajdovščina je požarno zelo ogroženo območje. |
(8) Za potrebe zaščite in reševanja so predvidena naslednja območja: |
– za
evakuacijo prebivalstva so predvidene javne poti in območja varnih ter
dostopnih delov naselij kot so športna igrišča in večje javne površine,
trgi in parkirišča; |
– za
pokop ljudi: obstoječa pokopališča v naseljih; |
– za
kontaminirane odpadke: center za ravnanje z odpadki Dolga Poljana, |
– za
potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: Kovk. |
(9) Območja za dekontaminacijo ljudi, živali, opreme in tehnike, območja
evakuacijskih zbirališč, območja za urejanje začasnih bivališč, za
skladiščenje opreme in sredstev za zaščito ter reševanje se načrtujejo v
skladu z načrtom civilne zaščite. |
(10) Za sanacijo plazu Slano blato je določeno območje državnega
prostorskega akta v pripravi. |
|
2.5.3. Usmeritve za območja obrambe |
|
31. člen |
|
(1) Na območju občine so območja posebnega pomena za obrambo: |
– letališče Vipavski Križ – Ajdovščina (možna izključna raba); |
– Modrasovec (možna izključna raba); |
– Javorniški vrh (možna izključna raba); |
– Sinji vrh (možna izključna raba); |
– Planina pri Ajdovščini (možna izključna raba ter vplivno območje
telekomunikacijske infrastrukture). |
(2) Območja možne izključne rabe za potrebe obrambe so območja, ki so
primarno namenjena drugim potrebam. V primeru izrednega ali vojnega
stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter v miru za
usposabljanje vojske se jih lahko uporabi za obrambne potrebe oziroma so
za obrambne potrebe v souporabi. |
|
2.5.4. Posebna območja, kjer se
ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora,
pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih
značilnosti |
|
32. člen |
|
(1) Območje občine sodi zaradi vrednot kulturne krajine med posebna
območja, kjer se skrbno ravna pri ohranjanju in razvijanju prepoznavnih
kvalitet prostora. |
Za
ohranjanje identitete in kakovostnih značilnosti je pomembno ohranjanje
ter razvoj primarnih dejavnosti, ki soustvarjajo kulturno krajino. |
(2) Posebna območja ohranjanja narave so območja Nature 2000: Vipavski
rob (SI 50000021) Trnovski gozd – Nanos (SI3000255), Trnovski gozd
(SI5000025), Dolina Vipave (SI3000226), Dolina Branice
(SI3000225),Regijski krajinski park Južni obronki Trnovskega gozda,
območja naravnih vrednot in ekološko pomembna območja. |
(3) Posebne lokacije, ki so pomembne z vidika urbanističnih in
arhitekturnih značilnosti naselbinske dediščine so: Castra v Ajdovščini,
Vipavski Križ in Šmarje. |
(4) Za Vipavski Križ se izdela občinski podrobni prostorski načrt s
konservatorskim načrtom prenove. |
|
2.6. Usmeritve za določitev namenske
rabe prostora (grafični prikaz na karti 0-05) |
|
33. člen |
|
(1) Usmeritve za razporejanje dejavnosti so določene z načrtovano
osnovno in podrobno namensko rabo prostora. |
(2) Osnovna namenska raba prostora je določena v grafičnih prikazih in
obsega: |
– stavbna zemljišča; |
– kmetijska zemljišča; |
– gozdna zemljišča; |
– vodna zemljišča; |
– druga zemljišča. |
(3) Poselitev se usmerja v območja in na površine stavbnih zemljišč. V
območja in površine za poselitev se bodo usmerjale dejavnosti v skladu s
podrobno namensko rabo prostora. |
(4) Kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga
zemljišča so površine primarne rabe prostora ter so namenjena primarnim
dejavnostim. |
(5) Na posameznih površinah primarne rabe prostora lahko poteka tudi
rekreacija v naravnem okolju. |
(6) Vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna in ki v OPN
niso opredeljene kot vodna zemljišča, se opredelijo po pretežni namenski
rabi prostora, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko
stanje na terenu. Vodotoke in stoječe celinske vode se obravnava kot
vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki
izhajajo iz zakonodaje s področja voda. |
(7) Na območjih drugih zemljišč je območje sanacije plazu Slano blato,
ki ga ureja državni prostorski akt v pripravi. |
|
34. člen |
|
Za
obstoječe objekte, katerih namembnost odstopa od namembnosti, ki je
določena z OPN Občine Ajdovščina za posamezno območje ali površino, OPN
Občine Ajdovščina določa, da se taki objekti lahko nadalje uporabljajo v
okviru pridobljenih pravic. |
|
2.7. Koncept prostorskega razvoja mesta
Ajdovščina |
|
2.7.1. Območje prostorskega razvoja
mesta Ajdovščina |
|
35. člen |
|
Koncept prostorskega razvoja mesta Ajdovščina podrobneje obravnava
območje, ki obsega obstoječo strnjeno poselitveno območje naselij
Ajdovščina, Grivče in Žapuže ter dele zelenih in rekreacijskih površin,
ki se neposredno navezujejo na strnjeno naselje. Območje obsega poleg
stavbnih zemljišč tudi manjše površine kmetijskih in gozdnih zemljišč,
ki so funkcionalno povezane z mestnim območjem. |
|
2.7.2. Koncept podrobnejše namenske
rabe |
|
36. člen |
|
(1) Dolgoročni razvoj mesta Ajdovščina povezuje urbano naselje z
naseljema Grivče in Žapuže v funkcionalno povezano urbano celoto, ki
ustvarja možnosti za preplet dejavnosti, krepitev mestotvornih
dejavnosti, razvoj območij za proizvodne dejavnosti in za različne
oblike bivanja. |
(2) Dolgoročni razvoj mesta je zasnovan na državnem prometnem omrežju,
ki je bil zgrajen v preteklem obdobju (potek hitre ceste, regionalnih
cest in železniške proge) na tak način, da je preplet dejavnosti skladen
in da so negativni vplivi čim manjši. |
(3) Dolgoročni razvoj mesta ostaja večinoma v okvirih dosedanjega
planiranega obsega mesta. Del dosedanjih stavbnih zemljišč s sedanjo
primarno rabo površin se namenja za kasnejši oziroma strateški razvoj. |
(4) Proizvodne dejavnosti se usmerjajo v gospodarske cone na južnem
obrobju mesta, kjer so še prosta razvojna območja. |
(5) Središče mesta Ajdovščina se dopolnjuje in nadalje krepi s
centralnimi funkcijami. Za območje mestnega jedra se s podrobnejšim
načrtovanjem in prenovo določijo podrobnejše usmeritve za urejanje. |
(6) Na območju Gradišča, zahodno od šolskega kompleksa so razvojna
območja za širitev izobraževanja, športa in rekreacije. |
(7) Za letališče se načrtuje delna širitev površin, na južnem robu
letališča pa so načrtovane površine za poslovne in storitvene dejavnosti
za potrebe letališča. |
(8) Stanovanjska območja na območju Grivč se bodo dopolnjevala na še
prostih površinah. |
|
2.7.3. Koncept prometnega omrežja in
javnega potniškega prometa |
|
37. člen |
|
(1) Izhodišče za prometno urejanje dolgoročnega razvoja mesta Ajdovščina
predstavlja državno prometno omrežje, ki je bilo zgrajeno v preteklem
obdobju (hitra cesta, regionalne ceste, železniška proga, letališče). |
(2) Notranje prometno omrežje, ki je pretežno dobro razvejano, se bo
nadalje dopolnjevalo in izboljševalo. V gospodarskih conah, ki so v
prestrukturiranju, se bo prometno omrežje dopolnjevalo za potrebe
javnega dostopa in večjega števila uporabnikov, vzpostavljale se bodo
nove prečne povezave in izboljšala dostopnost teh območij. |
(3) Z izboljšavo obodnega prometnega omrežja se bo promet v središču
mesta lahko vedno bolj umirjal in se bo lahko območje zgodovinskega
jedra ter območje ob Hublju preuredilo v mirne cone brez motornega
prometa. Ob Hublju in Lokavščku ter v smeri od Castre proti Gradišču se
bodo vzpostavljale peš povezave, ločeno od motornega prometa. |
(4) Z izgradnjo povezanega prometnega omrežja bodo vzpostavljene
možnosti za bolj razvejan javni potniški promet. |
|
2.7.4. Koncept urbanističnega in
arhitekturnega oblikovanja |
|
38. člen |
|
(1) Mesto Ajdovščina ima kompaktno in razmeroma kakovostno urbano
podobo. |
Znotraj mesta se ohranja in poudarja več čitljivih entitet – staro jedro
Castra, vaško naselje Šturje s kakovostnim ambientom ob cerkvi. Višine
stavb v bližini Castre in Šturij naj ne presegajo značilne silhuete in
merila starih jeder ter vidnih poudarkov obeh cerkvenih zvonikov. Čim
bolj se prezentira dediščino starega jedra s potjo ob obzidju rimske
Castre, ki se ga lahko tudi rekonstruira. |
Lavričev trg se ob prenovi oblikuje tako, da se poleg srednjeveškega
poudari tudi antično izročilo (forum). |
(2) Že izgrajena naselja enodružinskih hiš, blokov in vrstnih hiš se
dopolnjujejo skladno s celotno zasnovo tako v gabaritih, razmerjih
odprtega in zazidanega prostora. Novi predeli kompleksne izgradnje lahko
razvijajo lasten, sodoben izraz z novimi materiali in skladnimi merili. |
(3) Oblikovno se poudari Lokavško cesto, ki je vpadnica iz severozahodne
smeri in pomembna povezava z naseljem Lokavec, pa tudi s Trnovsko
planoto (npr. drevored, pločniki, križišče pri logističnem centru). Nova
zazidava ob Tovarniški cesti in ob obvoznici naj oblikuje jasno čitljiv
ulični prostor. |
(4) Zelena parkovna površina vzdolž Hublja in Lokavščka, med Hubljem in
vzhodnim obzidjem s pogledom na stari del mesta je kakovostna urbana
vrednota, ki terja ohranitev in kakovostno ureditev s prezentacijo
historičnih vrednot. |
|
2.7.5. Koncept zelenega sistema
naselja |
|
9. člen |
|
(1) Sistem parkov in zelenic se zlasti veže na vodna telesa, ki so živ
in slikovit mestni motiv: |
– Zeleni pas s sprehajalnimi potmi ob Hublju do reke Vipave |
– Zeleni pas ob Lokavščku |
– Mestni park vzdolž Hublja ob starem mestnem jedru, Šturski in Ajdovski
park, vzpetina Školj se urejajo kot javna mestna zelena površina (npr.
park z naravnimi sestavinami, sprehajalne poti, razgledišča, klopi). |
(2) Športno-rekreacijske cone so: Police, nogometni stadion s
spremljajočimi igrišči, Pale (specializirani športi, klubi, dejavnosti
osebne nege, športna igrišča, uredi se zajezitev Hublja – nad cesto, ki
povezuje Vilharjevo in Cesto IV. prekomorske brigade). |
(3) Uredi se športni park med Vipavsko cesto, Bevkovo ulico in starim
pokopališčem. |
(4) V zeleni sistem mesta se vključuje pokopališče Putrihe z
razširitvijo. |
|
2.8. Usmeritve za prostorske izvedbene
pogoje |
|
40. člen |
|
(1) Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) se pripravijo za vsa območja
urejanja. |
(2) S prostorskimi izvedbenimi pogoji se ureja celotni prostor občine
Ajdovščina, razen območij, ki se urejajo z veljavnimi prostorskimi
izvedbenimi načrti. |
(3) Z izvedbenim delom OPN Občine Ajdovščina se začasno urejajo tudi
območja planiranih občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) do
njihovega sprejetja. |
|
2.9. Usmeritve za občinske podrobne
prostorske načrte – OPPN |
|
41. člen |
|
(1) Z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (v nadaljevanju OPPN) se
urejajo območja, kjer je planirano/pričakovano zahtevnejše urbanistično
in infrastrukturno urejanje, potrebna nova delitev zemljišč
(parcelacija) in je za določitev vrste posegov in njihovega oblikovanja
potreben načrtovalski proces ter sodelovanje javnosti. |
(2) Z OPPN se lahko ureja tudi prometna in druga gospodarska javna
infrastruktura ter vodnogospodarske ureditve, ki niso določena in niso
grafično prikazana. Območja urejanja z OPPN se določijo na podlagi
idejnih projektov posamezne infrastrukture in vseh spremljajočih
ureditev. |
(3) Z OPPN se lahko urejajo tudi druga območja, ki niso določena v
seznamu OPPN ali grafično prikazana, z namenom: |
– urejanja infrastrukture; |
– pridobitve lastništva za celovito in racionalno rešitev ureditve
območja; |
– uskladitve različnih interesov v prostoru; |
– javnosti dela; |
– sanacije posledic naravnih in drugih nesreč; |
– kjer se zaradi obsega in vplivov predvidenih ureditev na okolje
zahteva celovit pristop, kakor tudi na večjih območjih v naselju, ki so
namenjena zgoščevanju pozidave (kadar se posega na poplavno ogrožena
območja in so v ta namen načrtovani celoviti omilitveni ukrepi). |
|
3. IZVEDBENI DEL OPN OBČINE AJDOVŠČINA |
|
3.1. Splošne določbe |
|
42. člen |
|
S
tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev strateškega dela OPN Občine
Ajdovščina sprejme izvedbeni del OPN Občine Ajdovščina, ki je prostorski
izvedbeni akt občine in določa prostorske izvedbene pogoje za graditev
objektov ter druge posege v prostor. |
|
43. člen |
|
Izvedbeni del OPN Občine Ajdovščina določa: |
|
|
3.1. |
SPLOŠNE DOLOČBE |
3.2. |
SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
3.2.1. |
Prostorski izvedbeni pogoji za namensko
rabo prostora |
3.2.2. |
Prostorski izvedbeni pogoji za vrste
objektov glede na namen |
3.2.3. |
Prostorski izvedbeni pogoji za vrste
gradenj ter drugih posegov in ureditev |
3.2.4. |
Tolerance glede namenske rabe prostora |
3.2.5. |
Prostorski izvedbeni pogoji za
oblikovanje |
3.2.6. |
Prostorski izvedbeni pogoji za
parcelacijo |
3.2.7. |
Prostorski izvedbeni pogoji za
gospodarsko javno infrastrukturo |
3.2.8. |
Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno
javno dobro |
3.2.9. |
Prostorski izvedbeni pogoji za
ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, varstvo
okolja in varstvo naravnih dobrin |
3.2.10. |
Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami |
3.2.11. |
Prostorski izvedbeni pogoji za obrambo |
3.2.12. |
Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo
vojnih in prikritih vojnih grobišč |
3.2.13. |
Prostorski izvedbeni pogoji za
varovanje zdravja |
3.3. |
POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
GLEDE VARSTVA OKOLJA – UKREPI ZA PREPREČITEV, OMILITEV IN
ODPRAVO POSLEDIC VPLIVOV NA OKOLJE (OMILITVENI UKREPI) |
3.4. |
POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA
POSAMEZNE EUP ALI LOKACIJE |
3.5. |
USMERITVE IN PIP ZA PODROBNE PROSTORSKE
NAČRTE |
3.5.1. |
Usmeritve za OPPN |
3.5.2. |
Prostorski izvedbeni pogoji na območjih
predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov |
3.5.3. |
Prostorski izvedbeni pogoji v območjih
državnih prostorskih načrtov |
|
|
44. člen |
|
Izvedbeni del OPN Občine Ajdovščina vsebuje: |
Besedilo odloka; |
Grafične prikaze v samostojni mapi 50x70 cm: |
1.01 |
Pregledna karta občine z razdelitvijo na
liste, merilo 1:75.000 |
1.02 |
Pregledna karta naselij občine Ajdovščina z
okrajšavami imen naselij v oznakah EUP, merilo 1:75.000 |
2.01 |
Pregledna karta občine s prikazom osnovne
namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne
infrastrukture, merilo 1:75.000 |
3.01 do 3.60 |
Prikaz območij enot urejanja prostora,
osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in
prostorskih izvedbenih pogojev, merilo 1:5.000 |
4.01 do 4.60 |
Prikaz območij enot urejanja prostora in
gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:5.000 |
5.01 |
Pregledna karta občine s prikazom območij
OPPN, merilo 1:50.000 |
|
Legenda |
|
45. člen |
|
V
odloku so uporabljeni pojmi, ki imajo naslednji pomen: |
(1) Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in
ribolov ter rudarstvo. |
(2) Sekundarne dejavnosti po tem odloku so proizvodne in predelovalne
dejavnosti ter gradbeništvo. |
(3) Terciarne dejavnosti po tem odloku so: trgovina, gostinstvo in
storitve, prometne in komunalne dejavnosti, finančno posredništvo,
poslovanje z nepremičninami. Za gostinstvo po tem odloku se ne šteje
bivanje v počitniških hišah in počitniških stanovanjih. |
(4) Kvartarne dejavnosti po tem odloku so: zdravstvo, socialno in
otroško varstvo, izobraževanje, šport in rekreacija, kultura, javna
uprava, društva, cerkev in svobodni poklici. |
(5) Osnovni (glavni) objekt je objekt, ki je po značaju in dejavnosti
osnoven, glaven, prevladujoč. Osnovni objekt je na zemljišču namenjenem
gradnji lahko samostojen ali skupaj s spremljajočimi, enostavnimi in
nezahtevnimi objekti. |
(6) Spremljajoči objekt je objekt s pomožnim značajem k osnovnemu
objektu. Postavljen je na zemljišču namenjenem gradnji skupaj z osnovnim
objektom, po načinu dovoljevanja posega v prostor pa ne sodi med
enostavne in nezahtevne objekte (npr. garaža, ki presega merila za
enostaven ali nezahteven objekt). |
(7) Nezahteven objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekti, za
katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega
objekta. |
(8) Enostaven objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne
potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ni
namenjen bivanju, ni objekt z vplivi na okolje in ne potrebuje
gradbenega dovoljenja. |
(9) Javno dostopne površine so površine, na katere ima oziroma mora
imeti javnost prost dostop, ne glede na lastništvo. |
(10) Zemljišče namenjeno gradnji je po tem odloku zemljišče, ki je
sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na
katerem stoji ali na katerem je predviden objekt in na katerem so
urejene površine, ki služijo obstoječemu objektu, ali je predvidena
ureditev površin, ki bodo služile predvidenemu objektu. |
(11) Višina objektov je določena s številom etaž, pri čemer se za
stanovanjske objekte upošteva največja kalkulativna etažna višina 3 m.
Razporeditev etaž je lahko tudi drugačna, vendar skupna višina objekta
ne sme presegati kalkulativne višine objekta. |
(12) Gradnja infrastrukture je gradnja gradbeno-inženirskih objektov
prometnega, energetskega, komunalnega, telekomunikacijskega omrežja in
izvedba priključkov. |
(13) Vodnogospodarske ureditve so gradnja gradbeno–inženirskih objektov
za urejanje voda. |
(14) Nadomestna gradnja pomeni, da se obstoječi objekt odstrani in se na
mestu poprej odstranjenega objekta postavi nov objekt, ki je po
velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu. |
(15) Nadomestitev objekta pomeni, da se obstoječi objekt odstrani in se
na isti lokaciji postavi nov objekt, z enakimi ali drugačnimi gabariti,
odmiki in/ali namembnostjo. Pojem »novogradnja kot nadomestitev
obstoječega objekta« ni enak pojmu »nadomestna gradnja«. |
(16) Prekomerno pomeni preko dopustnih meja, ki jih določajo veljavni
predpisi na področju varstva okolja, varstva pred hrupom, onesnaženjem
in drugi sorodni predpisi. |
(17) Regulacijska linija ločuje obstoječe in predvidene odprte ali
grajene javne površine od površin v zasebni lasti in praviloma sovpada z
linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega
dobra. |
(18) Slednica je matematični izraz in pomeni navidezno projekcijsko
ravnino s tem odlokom določenih regulacijskih elementov. |
|
46. člen |
|
(meja območja urejanja) |
|
(1) Območje urejanja z izvedbenim delom OPN Občine Ajdovščina obsega
celotno območje občine, razen območij veljavnih prostorskih izvedbenih
načrtov in razen območij, ki so z uskladitvijo meje med občinami po
27. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju
nepremičnin (ZEN-A, Uradni list RS, št. 7/18) prešle na območje občine
Ajdovščina. |
(2) Območja veljavnih občinskih podrobnih prostorskih načrtov so
navedena v tabeli 2-1, območja veljavnih državnih prostorskih načrtov v
tabeli 2-2, ki sta sestavni del tega odloka. |
(3) Meja območja, ki se ureja z izvedbenim delom OPN Občine Ajdovščina,
meje površin, meje enot urejanja prostora in ureditvene enote, so
določene v grafičnih prikazih 3.01–3.60, Prikaz območij enot urejanja
prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in
prostorskih izvedbenih pogojev, merilo 1:5.000. |
|
47. člen |
|
(členitev prostora) |
|
(1) Prostorski izvedbeni pogoji so prostorsko določeni za celotno
območje občine, za posamezne vrste podrobne namenske rabe prostora, za
enote urejanja prostora, za ureditvene enote, ponekod pa tudi za
posamično parcelo ali lokaliteto. |
(2) Namenska raba prostora je členitev prostora na zaokrožena območja s
pretežno enotno načrtovano namembnostjo površin in objektov. |
(3) Podrobnejša namenska raba prostora je podrobnejša členitev namenske
rabe prostora. |
(4) Grafične podloge so uradni podatki GURS (ZKP, REST), ter uradni
podatki ministrstva pristojnega za kmetijstvo (RABA – gozd 2000). Iz
dosedanjega prostorskega plana občine Ajdovščina so privzete površine
stavbnih zemljišč (sz-stavbna zemljišča). Površine voda (V) so prikazane
na podlagi ZKP 2013, 2016 in DOF 5. |
(5) Enote urejanja prostora poselitve so prostorsko in funkcionalno
zaokrožena območja stavbnih zemljišč, namenjena poselitvi in s pretežno
enotno namembnostjo površin ter objektov. Enote urejanja prostora
(EUP-poselitev) so navedene v tabeli 1-1, ki je sestavni del tega
odloka. |
(6) Enote urejanja odprtega prostora (EUP-OP) so prostorsko in
funkcionalno zaokrožena območja odprtega prostora – krajine in
vključujejo površine primarne rabe prostora: K, G, V, N in OO. V odprtem
prostoru so določeni tudi EUP-var za varstvo kulturne dediščine, EUP-rek
za rekreacijo v odprtem prostoru, EUP-plaz za vplivno območje plazu
Slano blato in EUP-VI za vodno infrastrukturo, vsi navedeni v tabeli 1-2
ter EUP-N območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
navedena v tabeli 1-3. |
(7) Enota urejanja prostora za rekreacijo v odprtem prostoru – EUP-rek
je prostorsko zaokroženo območje, ki je ob primarni rabi namenjeno tudi
rekreaciji in oddihu na prostem v odprtem prostoru. EUP-rek prekriva več
vrst primarne namenske rabe prostora, ki pa se s tem ukrepom ne
spreminja. |
(8) EUP-var je prostorsko zaokroženo območje, ki je ob primarni rabi
namenjeno tudi varstvu kulturne dediščine. |
(9) EUP-plaz je prostorsko določeno območje, kjer razen primarne rabe
zemljišč ni dopustno posegati zaradi načrtovane sanacije plazu. |
(10) EUP-VI za vodno infrastrukturo je prostorsko določeno območje, ki
je ob primarni rabi namenjeno tudi za ureditev zadrževalnika voda. |
(11) EUP-N je prostorsko določeno območje, ki je ob primarni rabi
namenjeno tudi za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(12) Enote urejanja prostora državnih prostorskih aktov – DPA so
prostorsko zaokrožena območja infrastrukturnih objektov, ki se urejajo z
državnimi uredbami. |
(13) Ureditvena enota je prostorsko zaokroženo območje, ki je enako ali
manjše od enote urejanja prostora in vsebuje določbe za urbanistično ter
arhitekturno oblikovanje objektov. |
|
48. člen |
|
(skupni in posebni prostorski izvedbeni
pogoji) |
|
(1) Skupni prostorski izvedbeni pogoji veljajo za vse istovrstne
namembnosti prostora in ureditvene enote razen, če v posebnih pogojih ni
določeno drugače. |
(2) Posebni prostorski izvedbeni pogoji so določeni za posamezne enote
urejanja prostora v posebnih določbah tega odloka. Veljavnost skupnih
pogojev na teh območjih je posebej navedena. |
|
3.2. Skupni prostorski izvedbeni pogoji |
|
3.2.1. Prostorski izvedbeni pogoji za
namensko rabo prostora |
|
49. člen |
|
OPN
Občine Ajdovščina določa osnovno in podrobnejšo namensko rabo prostora
za območja in površine za poselitev in površine, ki niso namenjene
poselitvi, kot sledi: |
|
|
(a) območja
in površine za poselitev: |
1000 |
območja stavbnih zemljišč |
1010 |
območja stanovanj (S) |
1011 |
stanovanjske površine (SS) |
1012 |
stanovanjske površine za posebne namene
(SB) |
1013 |
površine podeželskega naselja (SK) |
1013 |
površine samostojne kmetije (SKk) |
1013 |
površine gospodarskih poslopij kmetije
(SKg) |
1020 |
območja centralnih dejavnosti (C) |
1021 |
osrednja območja centralnih dejavnosti
(CU) |
1022 |
površine za izobraževanje (CDi) |
1022 |
površine za verske dejavnosti (CDc) |
1022 |
površine za mešane dejavnosti (CDm) |
1030 |
območja proizvodnih dejavnosti (I) |
1032 |
gospodarske cone (IG) |
1033 |
površine z objekti za kmetijsko
proizvodnjo (IK) |
1040 |
posebna območja (B) |
1041 |
površine za turizem (BT) |
1042 |
površine drugih območij (BD) |
1043 |
športni centri(BC) |
1041 |
površine za gozdarske in lovske koče
(BTg) |
1050 |
območja zelenih površin (Z) |
1051 |
površine za oddih, rekreacijo in šport
(ZS) |
1052 |
parki (ZP) |
1054 |
druge urejene zelene površine (ZD) |
1055 |
pokopališča (ZK) |
1060 |
območja prometnih površin(P) |
1061 |
površine cest (PC) |
1062 |
površine železnice (PŽ) |
1066 |
ostale prometne površine (PO) |
1063 |
letališča (PL) |
1070 |
območja komunikacijske infrastrukture
(T) |
1080 |
območja energetske infrastrukture (E) |
1080 |
površine za oskrbo z električno
energijo (Ee) |
1080 |
površine za oskrbo s plinom (Ep) |
1090 |
območja okoljske infrastrukture (O) |
1090 |
površine za oskrbo z vodo (Ov) |
1090 |
površine čistilne naprava (Oc) |
1090 |
površine za odlagališča odpadkov (Oo) |
1090 |
površine za komunalne dejavnosti (Ok) |
(b) površine, ki niso namenjene poselitvi: |
2000 |
območja kmetijskih zemljišč |
2010 |
najboljša kmetijska zemljišča (K1) |
2020 |
druga kmetijska zemljišča (K2) |
2020 |
območja, predvidena za vzpostavitev
kmetijskih zemljišč (K2g) |
3000 |
območja gozdnih zemljišč |
3010 |
gozdna zemljišča (G) |
3010 |
gozdna zemljišča – gozd varovalni (Gv) |
4000 |
območja voda |
4010 |
površinske vode (V) |
4011 |
celinske vode (VC) |
4020 |
območje vodne infrastrukture (VI) |
5000 |
območja drugih zemljišč |
5020 |
območja za potrebe varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami (N) |
5040 |
ostala območja (OO) |
|
|
50. člen |
|
(1010 območja stanovanj (S)) |
|
Na
površinah stanovanj so dopustne naslednje namembnosti oziroma
dejavnosti: |
(1011) stanovanjske površine (SS) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– bivanje – stanovanja; |
– delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne
povzročajo večjih vplivov kot bivanje samo); |
– terciarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe
stanovanjskega območja, brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje; |
– kvartarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe
stanovanjskega območja. |
(1012) stanovanjske površine za posebne namene (SB) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– posebne oblike bivanja – stanovanja (npr. samski domovi, domovi za
starejše občane, varovana stanovanja, stanovanja za osebe s posebnimi
zahtevami); |
– zdravstvene in osebne storitve; |
– terciarne in kvartarne dejavnosti za potrebe območja. |
(1013) površine podeželskega naselja (SK) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– stanovanja; |
– kmetije (npr. stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja); |
– terciarne in kvartarne dejavnosti; |
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 300 m2 in
prekomerno ne vplivajo na okolje; |
– šport in rekreacija. |
(1013) površine samostojne kmetije (SKk) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– kmetije (npr. stanovanja in gospodarski objekti); |
– dopolnilne dejavnosti na kmetiji. |
(1013) površine gospodarskih poslopij kmetije (SKg) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– kmetijstvo – samo gospodarski objekti za kmetovanje. |
|
51. člen |
|
(1020 območja centralnih dejavnosti
(C)) |
|
Na
površinah centralnih dejavnosti so dopustne naslednje namembnosti
oziroma dejavnosti: |
(1021) osrednja območja centralnih dejavnosti (CU) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– terciarne dejavnosti; |
– kvartarne dejavnosti; |
– poslovni prostori (npr. pisarne); |
– bivanje oziroma stanovanja; |
– proizvodne dejavnosti brez prekomernih vplivov na okolje in brez
zunanjih deponij (npr. založništvo, knjigoveštvo in sorodne dejavnosti
...). |
(1022) površine za izobraževanje (CDi) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– predšolsko varstvo oziroma vzgoja; |
– vse vrste izobraževanja, znanstveno in raziskovalno delo; |
– dejavnosti društev; |
– rekreacija; |
– socialno varstvo. |
(1022) površine za verske dejavnosti (CDc) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– dejavnosti cerkve; |
– versko izobraževanje; |
– dejavnosti kulture. |
(1022) površine za mešane dejavnosti (CDm) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– proizvodne dejavnosti; |
– trgovina, storitve, gostinstvo; |
– gradbeništvo; |
– poslovni prostori (pisarne); |
– kvartarne dejavnosti; |
– šport in rekreacija; |
– bivanje samo skupaj z dejavnostmi (ne samostojno). |
|
52. člen |
|
(1030 območja proizvodnih dejavnosti
(I)) |
|
Na
površinah proizvodnih dejavnosti so dopustne naslednje namembnosti
oziroma dejavnosti: |
(1032) gospodarske cone (IG) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– proizvodne dejavnosti; |
– trgovina, storitve, gostinstvo; |
– gradbeništvo; |
– poslovni prostori (npr. pisarne); |
– kvartarne dejavnosti; |
– šport in rekreacija; |
– v
območju bivanje ni dopustno. |
(1033) površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– proizvodne dejavnosti kmetijstva – farme; |
– v
območju bivanje ni dopustno, razen za upravljavca posestva oziroma
farme. |
|
53. člen |
|
(1040 posebna območja (B)) |
|
V
posebnih območjih so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
(1041) površine za turizem (BT) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– gostinstvo; |
– trgovina in storitve, kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični
(gostinski) namembnosti, locirane so lahko v kletni in/ali pritlični
etaži, vendar ne smejo preseči 1/2 zazidane površine objekta v posamezni
etaži; |
– rekreacija, kulturne dejavnosti in prostori za izobraževanje, kot
dopolnilna dejavnost osnovni turistični (gostinski) namembnosti,
locirane so lahko v vsaki etaži, vendar ne smejo preseči 1/2 zazidane
površine objekta v posamezni etaži; |
– zdravstvene dejavnosti; |
– bivanje: samo za lastnika oziroma upravljavca objekta, vendar največ
eno stanovanje na objekt. |
(1042) površine drugih območij (BD) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– trgovina in storitve(npr. nakupovalna središča), gostinstvo; |
– poslovni prostori raznih dejavnosti (pisarne); |
– dejavnosti rekreacije, zabave, sprostitve; |
– v
območju ni dopustno bivanje, razen stanovanje za lastnika oziroma
upravljavca obstoječega gostinskega objekta. |
(1043) športni centri (BC) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– šport in rekreacija (objekti in površine); |
– gostinstvo (brez nastanitvenih kapacitet), kot dopolnilna dejavnost k
osnovni namembnosti območja; |
– trgovina in storitve kot dopolnilna dejavnost k osnovni namembnosti
območja. |
(1041) površine za gozdarske in lovske koče (BTg) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– gozdarska in lovska dejavnost, gostinstvo, razen apart-hotelov,
apartmajskih naselij, samskih domov, študentskih domov, stanovanjskih
objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih nastanitvenih
objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju; |
– rekreacija kot dopolnilna dejavnost osnovni namembnosti; |
– bivanje: samo za lastnika oziroma upravljavca objekta, vendar največ
eno stanovanje na objekt. |
|
54. člen |
|
(1050 območja zelenih površin (Z)) |
|
Na
zelenih površinah so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
(1051) površine za oddih, šport in rekreacijo na prostem (ZS) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: območja za
rekreacijo in šport na prostem so namenjena športu, rekreaciji in oddihu
na prostem ter obsegajo le površine igrišč (brez objektov visoke
gradnje) in zelene površine, kot so igrišča, igralni parki, kopališča,
plaže, golf, kamp, dopolnilne dejavnosti le kot začasni/sezonski
objekti. |
(1052) parki (ZP) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– rekreacija in oddih na javnih parkovnih površinah. |
(1054) druge urejene zelene površine (ZD) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– rekreacija in oddih na zelenih površinah. |
(1055) pokopališča (ZK) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– pokopavanje; |
– dejavnosti cerkve; |
– trgovina kot dopolnilna dejavnost pokopališču (npr. cvetličarna,
prodaja kamnoseških izdelkov in sorodne dejavnosti povezane z osnovno
namembnostjo območja); |
– parkovne površine. |
|
55. člen |
|
(1060 območja prometnih površin(P)) |
|
Na
prometnih površinah so dopustne naslednje namembnosti oziroma
dejavnosti: |
(1061) površine cest (PC) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– dejavnosti cestnega prometa. |
(1062) površine železnic (PŽ) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– dejavnosti železniškega prometa. |
(1066) ostale prometne površine (PO) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– prometne površine in parkirišča. |
(1063) letališča (PL) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– dejavnosti letališkega prometa, |
– rekreacija za potrebe območja. |
|
56. člen |
|
(1070 območja komunikacijske
infrastrukture (T)) |
|
Na
površinah komunikacijske infrastrukture so dopustne naslednje
namembnosti oziroma dejavnosti: |
(1070) območja komunikacijske infrastrukture (T) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– dejavnosti telekomunikacij. |
|
57. člen |
|
(1080 območja energetske infrastrukture
(E)) |
|
V
območjih energetske infrastrukture so dopustne naslednje namembnosti
oziroma dejavnosti: |
(1080) površine za oskrbo z električno energijo (Ee) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– proizvodnja električne energije (npr. hidroelektrarne in fotovoltaične
elektrarne, bioplinarne, soproizvodnja na plin in lesno biomaso ter
druge oblike); |
– prenos električne energije (razdelilne transformatorske postaje in
podobno). |
(1080) površine za oskrbo s plinom (Ep) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– proizvodnja plina; |
– prenos plina (npr. razdelilna, kompresorska postaja in podobno). |
|
58. člen |
|
(1090 območja okoljske infrastrukture
(O)) |
|
Na
površinah okoljske infrastrukture so dopustne naslednje namembnosti
oziroma dejavnosti in vrste posegov: |
(1090) površine za oskrbo z vodo (Ov) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– površine/območja za naprave vodovodnega omrežja (npr. zajetja,
rezervoarji ...). |
(1090) površine čistilne naprave (Oc) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– dejavnosti čiščenja odplak (npr. čistilna naprava, črpališče, druga
infrastruktura za odvajanje in čiščenje odplak...); |
– spremljajoči poslovni prostori osnovne dejavnosti območja; |
– storitve v zvezi z okoljsko infrastrukturo; |
– stanovanja niso dopustna. |
(1090) površine za odlagališča odpadkov (Oo) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– zbiranje, sortiranje in predelava odpadkov; |
– kompostiranje odpadkov; |
– poslovni prostori komunalnih dejavnosti. |
(1090) površine za komunalne dejavnosti (Ok) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– zbiranje, sortiranje odpadkov; |
– komunalne dejavnosti; |
– gasilska dejavnost. |
|
59. člen |
|
(2000) območja kmetijskih zemljišč (K1 in K2) |
(2000a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– kmetijstvo. |
|
60. člen |
|
(2000) območja, predvidena za vzpostavitev kmetijskih zemljišč (K2g) |
K2g
določa površine odprtega prostora, ki so primerne za krčenje gozda in
vzpostavitev dejanske kmetijske rabe. K2g so gozdne površine, ki imajo
slabšo sestojno zasnovo in so brez poudarjenih ekoloških ter socialnih
funkcij. Kmetijska raba se vzpostavi v roku 15 let od uveljavitve akta
OPN Ajdovščina. |
Na
K2g so dopustne enake namembnosti oziroma dejavnosti kot na kmetijskih
(K1, K2) in gozdnih zemljiščih (G in Gv). |
|
61. člen |
|
(3010) območja gozdnih zemljišč (G in Gv) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– gozdarstvo in kmetijstvo; |
– šport in rekreacija, če omogočata ohranjanje prvotne funkcije
zemljišča; |
– lov. |
|
62. člen |
|
(4000 območja voda) |
|
(4011) celinske vode (VC) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– vodnogospodarske dejavnosti. |
(4020) območja vodne infrastrukture (VI) |
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– vodnogospodarske dejavnosti. |
|
63. člen |
|
(5020) območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
(N): |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– dejavnosti varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
64. člen |
|
(5040) ostala območja (OO) |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: ni dejavnosti. |
|
3.2.2. Prostorski izvedbeni pogoji za
vrste objektov glede na namen |
|
65. člen |
|
Dopustne vrste objektov glede na namen so za posamezne podrobnejše
namenske rabe prostora določene v tabeli št. 4, ki je sestavni del tega
odloka. |
|
3.2.3. Prostorski izvedbeni pogoji za
vrste gradenj ter drugih posegov in ureditev |
|
66. člen |
|
(1) Na območjih za poselitev so dopustne naslednje vrste gradenj,
posegov ali ureditev: |
– za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave
in nadzidave, odstranitve objektov; |
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene
s PIP za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora; |
– novogradnje objektov; |
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo št. 3,
ki je sestavni del tega odloka; |
– gradnja infrastrukture (npr. prometno, komunalno, energetsko,
telekomunikacijsko omrežje in naprave); |
– vodnogospodarske ureditve; |
– ureditve javnih površin; |
– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (npr.
ograje, oporni zidovi, objekti za zadrževanje plazov; |
– drugi gradbeni posegi (npr. trajno reliefno preoblikovanje terena,
gradbeni posegi za opremo odprtih površin in drugi gradbeni posegi, ki
niso uvrščeni drugje. |
(2) Na kmetijskih zemljiščih so dopustne naslednje vrste gradenj,
posegov ali ureditev: |
– ureditve kmetijskih zemljišč; |
– gradnja infrastrukture: |
– rekonstrukcije obstoječih državnih in občinskih cest in z njo
povezanih infrastrukturnih objektov v skladu z zakonom, ki ureja ceste
in zakonom, ki ureja varstvo in upravljanje kmetijskih zemljišč; |
– ureditve dostopov do posamičnih objektov in objektov dopustnih na
kmetijskih zemljiščih (pod pogoji zakona, ki ureja varstvo in
upravljanje kmetijskih zemljišč); |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi s
pripadajočimi objekti ter priključki nanje; |
– mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW (na kmetijskem zemljišču z
boniteto manj kot 35); |
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja
kmetijskih zemljišč, sistemi za namakanje; |
– začasne ureditve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih
pojavov, raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in
geotermičnega energetskega vira; |
– začasni objekti v skladu z zakonom, ki ureja varstvo ter upravljanje
kmetijskih zemljišč; |
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu z uredbo, ki
ureja vrste objektov gleda na zahtevnost in s tabelo 3, ki je sestavni
del tega odloka; |
– postavitve objektov, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom,
ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti in v
skladu z zakonom, ki ureja varstvo ter upravljanje kmetijskih zemljišč; |
– čebelnjak, pomožna kmetijsko-gozdarska oprema in opazovalnica v skladu
z zakonom, ki ureja varstvo ter upravljanje kmetijskih zemljišč. |
(3) Na gozdnih zemljiščih so dopustne naslednje vrste gradenj, posegov
ali ureditev: |
– gradnja infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko,
telekomunikacijsko omrežje in naprave); |
– vodnogospodarske ureditve; |
– gradnja infrastrukture za preprečitev nesreč in ogroženosti; |
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo št. 3,
ki je sestavni del tega odloka. |
(4) Na površinah celinskih voda so dopustne naslednje vrste gradenj,
posegov ali ureditev: |
– gradnja infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko,
telekomunikacijsko omrežje in naprave); |
– vodnogospodarske ureditve; |
– gradnja infrastrukture za preprečitev nesreč in ogroženosti; |
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo št. 3,
ki je sestavni del tega odloka. |
(5) Na ostalih območjih so dopustne naslednje vrste gradenj, posegov ali
ureditev: |
– sanacija zemljišča; |
– gradnja infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko,
telekomunikacijsko omrežje in naprave); |
– vodnogospodarske ureditve; |
– gradnja infrastrukture za preprečitev nesreč in ogroženosti; |
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo št. 3,
ki je sestavni del tega odloka. |
|
67. člen |
|
EUP
rek – enote urejanja prostora za rekreacijo v odprtem prostoru: |
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– na
površinah primarne rabe prostora še športna in rekreacijska raba, ki v
ničemer ne spreminja osnovne namembnosti površin; |
– spremembe namembnosti objektov za kmetijstvo, enostavnih in
nezahtevnih objektov niso dopustne. |
|
68. člen |
|
EUP
var – enote urejanja prostora za varstvo |
EUP-var določa površine odprtega prostora za varstveno oziroma vplivno
območje kulturne dediščine. Namembnosti oziroma dejavnosti, vrste
posegov in vrste objektov glede na namen so določene v PIP za posamezno
namensko rabo prostora. |
Postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov so dopustne v skladu s
tabelo št. 3, ki je sestavni del tega odloka. |
|
69. člen |
|
EUP
Slano Blato – enota urejanja prostora za plaz |
(1) Na območju velja v skladu s sklepom Vlade RS do sprejema državnega
prostorskega načrta prepoved prometa z zemljišči in prepoved
spreminjanja mej obstoječih parcel, prepoved spreminjanja obstoječe
namenske rabe prostora ter prepoved graditve, razen tekočih vzdrževalnih
del na obstoječih objektih in napravah ter dejavnosti, ki jih v okviru
svojega poslovanja opravljajo gospodarske javne službe. |
(2) Po sanaciji plazu veljajo za urejanje prostora in graditev na
posameznih namenskih rabah določbe za posamezne namenske rabe in določbe
za oblikovanje po ureditvenih enotah. |
|
70. člen |
|
EUP
vodna infrastruktura – enota urejanja prostora vodne infrastrukture |
EUP
vodna infrastruktura določa območje za načrtovan vodni zadrževalnik
Košivec in način urejanja z OPPN. Namembnosti oziroma dejavnosti, vrste
posegov in vrste objektov glede na namen so določene v PIP za posamezno
namensko rabo prostora. |
|
71. člen |
|
EUP
na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami |
EUP
določa območje za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Namembnosti oziroma dejavnosti, vrste posegov in vrste objektov glede na
namen so določene v prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno namensko
rabo prostora. |
|
3.2.4. Tolerance glede namenske rabe
prostora |
|
72. člen |
|
(1) Za obstoječe objekte z namembnostjo, ki ni v skladu z OPN Občine
Ajdovščina, je dopustna nadaljnja raba objekta v skladu s pridobljenim
dovoljenjem in v okviru veljavnih okoljskih predpisov (hrup, varstvo
okolja ...). Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih
dejavnosti, ki jih določa OPN Občine Ajdovščina. Za obseg novih ali
povečanih dejavnosti (kapacitet) je treba zagotoviti parkirišča v okviru
določb tega odloka. |
(2) Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in
arhitekturno oblikovanje po OPN Občine Ajdovščina (npr. objekt nima
funkcionalnega zemljišča, nima zadostnih odmikov od parcelne meje ali
nima zadostne velikosti zemljiške parcele oziroma zemljišča namenjenega
gradnji …), je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim
dovoljenjem in raba v okviru dopustnih dejavnosti. Dopustna je sprememba
namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN Občine
Ajdovščina. Za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je treba
zagotoviti parkirišča v okviru določb tega odloka. Dopustne vrste
posegov so: |
– rekonstrukcija ob pogojih za arhitekturno oblikovanje za novogradnje; |
– dozidave, nadzidave niso dopustne; |
– podkletitev v gabaritu obstoječega tlorisa; |
– nadomestitev objekta – v enakih ali manjših gabaritih. |
(3) Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in
arhitekturno oblikovanje po OPN Občine Ajdovščina (tj. obstoječi objekt
ima manjše odmike od predpisanih, ima pa zadostno velikost zemljiške
parcele oziroma zemljišča namenjenega gradnji, velikost zemljišča
namenjenega gradnji omogoča dozidave ali tudi novogradnje), je dopustna
nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem, in raba v
okviru dopustnih dejavnosti. Dopustna je sprememba namembnosti v okviru
dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN Občine Ajdovščina. Za obseg
novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je treba zagotoviti
parkirišča v okviru določb tega odloka. Dopustne vrste posegov so: |
– rekonstrukcija ob pogojih za arhitekturno oblikovanje za novogradnje; |
– dozidave, nadzidave so dopustne pod pogoji za novogradnje objektov; |
– dopustna je podkletitev objekta; |
– nadomestitev objekta – v enakih ali manjših gabaritih, v večjih
gabaritih pa v skladu z zgornjimi alinejami. |
|
3.2.5. Prostorski izvedbeni pogoji za
oblikovanje |
|
73. člen |
|
Prostorski izvedbeni pogoji (v nadaljevanju kot PIP) za oblikovanje
objektov in drugih posegov v prostor so: |
– PIP za urbanistično oblikovanje; |
– PIP za arhitekturno oblikovanje; |
– PIP za oblikovanje v ureditvenih enotah; |
– PIP za oblikovanje drugih posegov v prostor. |
|
3.2.5.1. Prostorski izvedbeni pogoji
za urbanistično oblikovanje |
|
74. člen |
|
(faktor zazidanosti) |
|
(1) Faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med zazidano površino objekta
(stavbiščem) in površino zemljišča, namenjenega gradnji. Faktor
zazidanosti izraža delež zazidane površine objekta na zemljišču,
namenjenemu gradnji. |
(2) Zazidana površina objekta (stavbišče) je površina, ki jo tvori
zunanji obod objekta v ravnini pritličja. |
(3) V zazidano površino za izračun faktorja zazidanosti se štejejo: |
– površina navpične projekcije pritlične etaže na vodoravno ravnino (sem
sodijo vsi zaprti prostori objekta, zastekljeni prostori, arkade ipd.
stavbni deli); |
– previsni deli stavbe (površine stavbe, ki so pokrite in zaprte najmanj
s treh strani) nad zazidano površino osnovnega stavbnega volumna in prav
tako tvorijo volumen stavbe; |
– površina kleti ali drugih podzemnih delov objekta, ki segajo nad nivo
urejenega terena; |
– površine spremljajočih objektov. |
(4) V zazidano površino za izračun faktorja zazidanosti se ne štejejo
vkopane kletne etaže, zunanja stopnišča, zunanje klančine, balkoni,
nadstreški, sončni zasloni, enostavni in nezahtevni objekti. |
|
75. člen |
|
(odmiki osnovnih in spremljajočih
objektov) |
|
(1) Odmiki objektov od regulacijske linije in sosednjih zemljiških
parcel so določeni v PIP za ureditvene enote. Odmik se meri horizontalno
od ravnine najbolj izpostavljenega dela fasade (za izpostavljeni del
fasade se ne štejejo venci, obrobe in podobni okrasni elementi fasade,
balkoni, napušči). |
(2) Novi objekti morajo biti odmaknjeni od obstoječih stanovanjskih
objektov na sosednjih parcelah najmanj za 1,5-kratnik višine novega
objekta. Oblikovanost zemljišča se pri določitvi najmanjšega odmika
upošteva z uporabo naslednje formule: |
a =
(h x 1,5) – (b – c), pri čemer je: |
a =
najmanjši odmik predvidenega objekta od obstoječega stanovanjskega
objekta, |
b =
višinska kota obstoječega objekta, |
c =
višinska kota predvidenega objekta, |
h =
višina predvidenega objekta. |
Najmanjši odmik novega objekta od obstoječega stanovanjskega objekta na
sosednji parceli ne sme biti manjši od 8 m. Manjši odmik je dopusten v
soglasju z lastnikom sosednjega objekta in zagotovljenih
požarno-varstvenih ter zdravstveno-higienskih pogojih. |
(3) Spremljajoči objekt se lahko stika z osnovnim objektom. Za odmike
spremljajočih objektov od meje zemljišča namenjenega gradnji veljajo
določbe za odmike osnovnih objektov. |
(4) Gradnja osnovnih in spremljajočih objektov, kjer je dopustna lega do
regulacijske linije ali do meje javne površine, je dopustna, če na tem
odseku ni planirana rekonstrukcija oziroma širitev ceste ali druge
gospodarske javne infrastrukture. Odmike presodi upravljavec javne
površine glede na načrtovane ureditve in dejanske razmere na terenu. |
(5) Stavbe morajo biti odmaknjene od gozdnega roba vsaj 20 m, ostali
objekti in ureditve, ki so na nivoju zemljišča, pa morajo biti
odmaknjeni od nove meje gozda vsaj 1 m. S soglasjem javne gozdarske
službe je možna tudi gradnja bliže gozdnemu robu. |
|
3.2.5.2. Prostorski izvedbeni pogoji za
urbanistično oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov |
|
76. člen |
|
(odmiki nezahtevnih in enostavnih
objektov) |
|
(1) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov (npr.: objekt za rejo
živali, pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, objekti za kmetijske
proizvode in dopolnilno dejavnost, pomožni objekti namenjeni obrambi in
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za
spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov in sorodni) morajo biti: |
– najmanj 4 m od meje zemljišča namenjenega gradnji ali regulacijske
linije; |
– manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca
javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje
objekta; |
– večje odmike je treba zagotoviti v primeru rekonstrukcije ali
novogradnje ceste in jih določi upravljavec javne površine. |
(2) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov (npr.: majhna stavba,
majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, manjša komunalna
čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak, vodomet,
samostojno parkirišče, športno igrišče na prostem, vodno zajetje in
objekti za akumulacijo vode ter namakanje, pomožni letališki in pomožni
objekt na smučišču in sorodni objekti) morajo biti: |
– najmanj 2 m od meje zemljišča namenjenega gradnji ali regulacijske
linije; |
– manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca
javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje
objekta; |
– večje odmike je treba zagotoviti v primeru rekonstrukcije ali
novogradnje ceste in jih določi upravljavec javne površine. |
(3) Nezahtevni in enostavni objekti (npr.: pomožni objekt v javni rabi,
podporni zid, pomožni komunalni objekt, priključek na objekte
gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, kolesarska
pot, pešpot, gozdna pot, pomol, objekt za oglaševanje ter sorodni) so
lahko postavljeni do parcelne meje s pisnim soglasjem soseda oziroma
upravljavca javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in
vzdrževanje objekta. Ograje je dopustno postaviti do meje zemljiške
parcele brez soglasja soseda, vendar le, če se z gradnjo in uporabo ne
posega na sosednje zemljišče. |
|
77. člen |
|
(namestitev naprav kot investicijska in
vzdrževalna dela) |
|
(1) Enostavne naprave za proizvodnjo električne energije je dopustno
namestiti: |
– na
ali v zgradbo ali gradbeno-inženirski objekt – v tem primeru enostavna
naprava ne sme presegati višine zgradbe; |
– na
zemljišče namenjeno gradnji – v tem primeru naprava ne sme presegati
višine zgradbe, odmik enostavne naprave od zgradbe pa ne sme biti večji
od višine zgradbe. |
(2) Klimatske naprave, vetrnice za proizvodnjo električne energije in
podobne naprave ni dopustno nameščati na fasade, ki so ob ulici. |
|
3.2.5.3. Prostorski izvedbeni pogoji za
arhitekturno oblikovanje |
|
78. člen |
|
(višina objektov) |
|
(1) Višina in etažnost objektov sta določeni za posamezne vrste objektov
v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah oziroma v posebnih
prostorskih izvedbenih pogojih. |
(2) Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih
višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit
naselja tako, da novi objekti po višini ne izstopajo. |
|
79. člen |
|
(klet oziroma podzemne etaže) |
|
(1) Osnovni in spremljajoči objekti so lahko podkleteni. Kletnih etaž je
lahko več, razen pri omejitvah zaradi geomehanskih razmer, varstva
podtalnice ali drugih razlogov. |
(2) Površina kleti je lahko večja od tlorisa pritličja, če se s tem ne
onemogoča ohranitev ali zasaditev dreves in grmovnic v skladu z
varovanimi vrednotami. |
(3) Odmik kleti od parcelne meje mora biti najmanj 4 m, manjši odmik je
dopusten s pisnim soglasjem soseda. |
(4) Površina kletne etaže, ki je v celoti vkopana in ne sega nad koto
novo urejenega terena, se ne šteje v površino objekta za izračun
faktorja zazidanosti in faktorja izrabe. |
(5) Kletna etaža, ki sega nad koto urejenega terena, se šteje v zazidano
in bruto etažno površino v naslednjih primerih: |
– če
podzemne etaže segajo nad nivo urejenega terena oziroma; |
– v
zazidano površino se štejejo tudi tisti deli podzemnih etaž objekta, ki
segajo nad linijo terena, ki povezuje zgornjo in spodnjo koto zemljišča
namenjenega gradnji, dopustna toleranca je nagib terena 2:1, ki se ga
prikaže od spodnje kote zemljišča namenjenega gradnji. |
(6) Pri rekonstrukciji in nadomestitvi obstoječega objekta je dopustna
gradnja kleti v okviru tlorisa (zazidane površine) objekta. |
|
80. člen |
|
(kolenčni zid) |
|
Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je določena s skupno
višino kolenčnega zida, kapne lege in strešne konstrukcije. Višina se
meri na zunanji strani zunanjega zida (nosilne konstrukcije). Višino
strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se meri v vertikalni smeri od
zgornje kote nosilne konstrukcije stropa zadnje polne etaže (od betonske
plošče ali stropnika, brez tlaka) do zgornje linije nosilne konstrukcije
strehe (npr. špirovca ali strešne plošče). |
Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je določena za posamezne
vrste objektov v določbah za oblikovanje v ureditvenih enotah. |
Navedene višine strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se uporabijo kot
merilo tudi, ko streha nima običajne izvedbe s kolenčnim zidom in kapno
lego (npr. streha brez kapne lege ali masivna izvedba v betonu ali
izvedba z večetažnimi prostori). |
|
81. člen |
|
(streha) |
|
Oblika in naklon strehe sta določena v pogojih za oblikovanje v
ureditvenih enotah ali dodatno v posebnih prostorskih izvedbenih
pogojih. |
|
82. člen |
|
(kritina) |
|
(1) Pogoji za oblikovanje kritine so določeni v ureditvenih enotah. |
(2) Pločevinasta kritina, ki ne oksidira in/ali ima odsev, ni dopustna.
Dopustna je pločevinasta kritina v polmat sijaju. |
(3) Kritine z odsevom niso dopustne (npr. glaziran strešnik je še
sprejemljiv), razen za manjše površine arhitekturnih elementov (npr.
steklene nadstrešnice nad vhodi, ob objektih nad pločnikom, strehe
arkadnih hodnikov, nad prehodi in postajališči). |
|
83. člen |
|
(odstranitev objekta) |
|
Če
se pri gradnji novega objekta ohrani del obstoječega objekta, del pa
odstrani, je treba ohranjeni del obstoječega in novi objekt povezati v
enotno ter skladno oblikovano stavbno maso. Nakloni strešin in kritina
morajo biti enaki. |
|
84. člen |
|
(spremljajoči objekti) |
|
Spremljajoči objekt je lahko postavljen samostojno ali prizidan k
osnovnemu objektu na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta.
Spremljajoči objekti ne smejo presegati 40 % zazidane površine osnovnega
objekta. |
|
85. člen |
|
(podporni zidovi višine nad 1,5 m) |
|
(1) Gradnja podpornih zidov, višjih od 1,5 m, za potrebe javne
gospodarske infrastrukture se v naseljih priporoča v terasah/kaskadah. |
(2) Pri gradnji podpornih zidov, višjih od 2,2 m, za zasebne potrebe in
ob javni površini, zgornji rob podpornega zida ne sme presegati
navidezne ravnine v nagibu 1:1, katere slednica je regulacijska linija
na višini 2,2 m nad koto urejene javne površine. Prekomerni negativni
vplivi (npr. preliv meteorne vode, spiranje zemlje ali kamenja ipd.
vplivi) iz višje ležečih zemljišč morajo biti preprečeni. |
(3) Pri gradnji podpornih zidov, višjih od 2,2 m, ob medsosedski meji,
zgornji rob podpornega zida ne sme presegati navidezne ravnine v nagibu
1:1, katere slednica je regulacijska linija na višini 2,2 m nad koto
urejene površine spodaj ležeče parcele. Prekomerni negativni vplivi
(npr. preliv meteorne vode, spiranje zemlje ali kamenja ipd. vplivi) iz
višje ležečih zemljišč morajo biti preprečeni. |
|
3.2.5.4. Prostorski izvedbeni pogoji za
arhitekturno oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov |
|
86. člen |
|
(nezahtevni in enostavni objekti) |
|
Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti izvedeni tako, da so lahko
odstranljivi in je po njihovi odstranitvi možna enostavna vzpostavitev
prejšnjega stanja v prostoru. |
|
87. člen |
|
(ograje) |
|
(1) Višina ograje ob javni površini je dopustna do višine 1,2 m. Višje
ograje so ob javni površini dopustne le kot protihrupne ali zaščitne
ograje. Medsosedska ograja je dopustna do višine 2,0 m. |
(2) Oblikovanje ograj ob javnih površinah v ureditvenih enotah »v« – vas
naj se zgleduje po tradicionalnih primerih ograjevanja parcel. |
|
88. člen |
|
(škarpe in podporni zidovi) |
|
(1) Gradnja podpornih zidov je dopustna na nagnjenem terenu, ko je
potrebna trdnejša ureditev brežin in druge rešitve niso izvedljive
oziroma ne zagotavljajo varnosti. |
(2) Gradnja podpornega zida ob medsosedski meji je dopustna, če ni možna
drugačna ureditev višinskih razlik na meji in se lastniki zemljišč o tem
sporazumejo. Prekomerni negativni vplivi (npr. preliv meteorne vode,
spiranje zemlje ali kamenja ipd. vplivi) iz višje ležečih zemljišč
morajo biti preprečeni. |
|
89. člen |
|
(objekti za oglaševanje) |
|
(1) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na objektih in/ali na
funkcionalnih zemljiščih teh objektov, v katerih se izvaja oglaševana
dejavnost ali na drugem stavbnem zemljišču naselja. Postavitev oglasnega
panoja ali drugega sorodnega objekta/konstrukcije za oglaševanje nad
sleme objekta ni dopustno. |
(2) Oglasne panoje ali druge sorodne objekte za oglaševanje je dopustno
postavljati v skladu z odlokom, ki ureja oglaševanje v občini. |
(3) Oglasne panoje ali druge sorodne objekte za oglaševanje ni dopustno
postavljati: |
– na
površinah naravnih vrednot in v območjih z registrirano kulturno
dediščino; |
– na
kmetijskih in gozdarskih objektih na površinah primarne namenske rabe; |
– na
zemljiščih celinskih voda in vodne infrastrukture. |
(4) Izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti nameščeni
najmanj 2,3 m nad pločnikom. |
|
3.2.5.5. Prostorski izvedbeni pogoji za
oblikovanje v ureditvenih enotah |
|
90. člen |
|
(1) Z ureditvenimi enotami so določeni prostorski izvedbeni pogoji za
urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov ter drugih posegov v
prostor. Naziv ureditvene enote je lastno ime tipa ureditvene enote in
ne pomeni dopustne dejavnosti. |
(2) OPN Občine Ajdovščina določa prostorske izvedbene pogoje za
naslednje ureditvene enote: |
vj |
vaško jedro (strnjena zazidava v nizu z
večjo stopnjo ohranjenosti in prilagajanja); |
v |
vas (strnjena zazidava prostostoječih
objektov srednjega merila); |
e |
zazidava manjših prostostoječih objektov; |
dv |
dvojčki in vrstne hiše (strnjena zazidava
objektov manjšega merila v nizu); |
x |
svojstveno oblikovanje (npr. cerkev, šola,
zdravstveni dom, samostan); |
vi |
vile; |
tz |
trška zazidava; |
b |
bloki (zazidava prostostoječih objektov ali
objektov v nizu srednjega merila); |
d |
dvoranski objekti (prostostoječi ploščati
objekti srednjega do velikega merila); |
n |
infrastrukturni objekti in naprave; |
p |
prometne površine; |
zp |
parkovne površine; |
zi |
igrišča; |
zk |
pokopališča; |
0 |
ni predpisan tip oblikovanja. |
|
(3) Ko je za posamezni EUP določenih več tipov ureditvenih enot, je
dopustno oblikovanje objektov po vseh navedenih tipih ureditvenih enot.
Objekti se medsebojno lahko stikajo, v tem primeru ne veljajo določbe o
medsebojnih odmikih iz posameznih tipov ureditvenih enot. |
|
91. člen |
|
UREDITVENA ENOTA VAŠKO JEDRO (vj) |
(1) V ureditveni enoti vaško jedro (vj) se mora arhitekturno oblikovanje
posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne
arhitekture. Pri načrtovanju naj se upošteva urbanistično in
arhitekturno tradicijo lokalnega graditeljstva oziroma značilnosti, ki
izhajajo iz specifičnih reliefnih, klimatskih, ekoloških in kulturnih
značilnosti krajine. |
(2) Merila in pogoji glede odmikov: |
– Odmiki objektov od regulacijske linije in meje sosednje zemljiške
parcele morajo biti 4 m. |
– Manjši odmiki od 4 m so dopustni: |
– s
pisnim soglasjem upravljavca javne površine oziroma lastnika sosednje
zemljiške parcele ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in
vzdrževanje objekta; |
– na
območjih, kjer obstoječi objekti že stojijo ob meji javne površine ali
ob meji sosednje zemljiške parcele in se s tem ohranja značilna gradbena
linija oziroma strnjena pozidava ter na tem delu ni predvidena
rekonstrukcija ali preureditev ceste/javne površine, ni potrebno
soglasje upravljavca javne površine oziroma soseda; |
– za
balkone in napušče je dopusten odmik 2 m (brez soglasja upravljavca ali
lastnika sosednje zemljiške parcele), razen ob javnih prometnih
površinah in objektih, kjer gradbena linija sovpada z regulacijsko
linijo; v teh primerih lahko balkoni, ganki in napušči segajo preko
regulacijske linije (je pa potrebno soglasje upravljavca javne
površine). |
– Večje odmike od 4 m je treba zagotoviti v naslednjih primerih: |
– objekti, katerih kap ali zgornji rob strešnega venca je višji od 9 m,
morajo biti odmaknjeni od meje zemljišča namenjenega gradnji oziroma
regulacijske linije najmanj 6 m; |
– odmiki od parcelne meje ob ulici oziroma od regulacijske linije morajo
biti večji od predpisanih pri rekonstrukciji ceste ali nadomestne
gradnje oziroma nadomestitve objekta, ko je treba zagotoviti razširitev
uličnega profila za izboljšavo varnosti. |
– Odmiki med objekti: |
– objekti na istem zemljišču namenjenemu gradnji se lahko stikajo z
drugimi osnovnimi in spremljajočimi objekti; |
– objekti se lahko stikajo z objekti na sosednjih zemljiščih namenjenih
gradnji v območjih kulturne dediščine in območjih obstoječih nizov
strnjene zazidave. |
(3) Merila in pogoji za stanovanjske stavbe: |
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,5; |
– v
posamezni stanovanjski stavbi so dopustna največ štiri stanovanja; |
– tloris stanovanjske stavbe: podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic
tlorisa najmanj 1:1,5, razen pri strnjenih stavbah v nizu, kjer navedeno
razmerje ni pogoj; |
– višina stanovanjske stavbe: |
– do
K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom, razen na
pobočju, kjer je vhod lahko do 100 cm nad urejenim terenom, višina
strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko do 140 cm ali |
– do
K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom, razen na
pobočju, kjer je vhod lahko do 100 cm nad urejenim terenom, višina
strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko do 140 cm; |
– na
nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad
urejen teren; dopustna največja višina vidne fasade je lahko do tri
polne etaže; |
– streha: |
– naklon 20°–25°; |
– praviloma dvokapnica nad osnovnim tlorisom, dopustne so tudi
večkapnice, pri čemer naj bo dvokapnica nad osnovnim (prevladujočim)
stavbnim volumnom, sleme mora potekati v smeri niza hiš, vzporedno z
ulico oziroma pri samostojnem objektu v smeri daljše stranice objekta.
Strešine osnovne strehe morajo imeti enak naklon, drugačen naklon je
dopusten nad arhitekturnimi elementi in na nestanovanjskih objektih; |
– drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten pri rekonstrukciji
obstoječe položnejše ali strmejše strehe, ta pa je pogojena s celovitim
oblikovanjem ali zasnovo objekta, in kadar funkcija objekta zahteva
širino objekta, ki presega 15 m; |
– previsi in pomoli nad pritličjem na fasadah, ki so vidne iz javnih
površin, niso dopustni; |
– kritina: odtenki opečno rdeče barve, korčna ali podobna kritina z
drobno teksturo, kritina mora biti neodsevna. |
(4) Merila in pogoji za kmetijska gospodarska poslopja: |
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,5; |
– tloris: podolgovat, s priporočenim razmerjem osnovnih stranic tlorisa
vsaj 1:1,4; |
– višina gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma največ 7,5 m do kapi,
pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom; |
– na
nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad
urejen teren, največja dopustna višina vidne fasade je lahko do dve
polni etaži; |
– streha: |
– naklon 20°–25°; |
– drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten pri rekonstrukciji
obstoječe položnejše ali strmejše strehe, ali če funkcija objekta
zahteva večjo širino objekta, ki presega 11 m; |
– sleme v smeri daljše stranice objekta; |
– kritina: odtenki opečno rdeče barve, korčna ali podobna kritina z
drobno teksturo, kritina mora biti neodsevna. |
(5) Merila in pogoji za druge gospodarske objekte: |
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,3; |
– zazidana površina stavbe je največ 150 m2; |
– tloris: podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1:1,4; |
– višina gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma največ 7,5 m do kapi,
pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, na nagnjenem
terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren,
največja dopustna višina vidne fasade je lahko do dve polni etaži, |
– streha: |
– naklon 20°–25°; |
– drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten pri rekonstrukciji
obstoječe položnejše ali strmejše strehe, ali če funkcija objekta
zahteva večjo širino objekta, ki presega 11 m; |
– kritina: odtenki opečno rdeče barve, korčna ali druga kritina z drobno
teksturo, kritina mora biti neodsevna. |
(6) Objekti terciarnih in kvartarnih dejavnosti: |
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,5; |
– zazidana površina stavbe je največ 300 m2; |
– tloris: podolgovat, s priporočenim razmerjem stranic najmanj 1:1,5
razen pri strnjenih stavbah v nizu, kjer navedeno razmerje ni pogoj; |
– višina objekta: |
– do
K+P+1+M, na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za
poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike
etažne višine, pritličje do 30 cm nad urejenim terenom; |
– na
nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad
urejen teren, največja dopustna višina vidne fasade je lahko do tri
polne etaže; |
– streha: |
– naklon 20°–25°; |
– dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice
objekta; |
– praviloma dvokapnica nad osnovnim tlorisom, dopustne so tudi
večkapnice, pri čemer naj bo dvokapnica nad osnovnim (prevladujočim)
stavbnim volumnom, sleme mora potekati v smeri niza hiš, vzporedno z
ulico oziroma v pri samostojnem objektu v smeri daljše stranice objekta.
Strešine osnovne strehe morajo imeti enak naklon, drugačen naklon je
dopusten nad arhitekturnimi elementi in na nestanovanjskih objektih; |
– drugačen naklon je dopusten pri rekonstrukciji obstoječe položnejše
ali strmejše strehe, ta pa je pogojena s celovitim oblikovanjem ali
zasnovo objekta; |
– kritina: odtenki opečno rdeče barve, korčna ali druga kritina z drobno
teksturo, kritina mora biti neodsevna. |
(7) Nezahtevni in enostavni objekti: odmiki so določeni v pogojih za
urbanistično oblikovanje, arhitekturno oblikovanje je določeno v pogojih
za arhitekturno oblikovanje. |
|
92. člen |
|
UREDITVENA ENOTA VAS (v) |
(1) V ureditveni enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje posegov
zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture.
Objekti morajo biti oblikovani v takšnih razmerjih in velikosti, da so
skladni s sosednjimi objekti v naselju ali gruči. Tloris, višina in
razmerja novega stavbnega volumna ne smejo bistveno odstopati od
razmerij in velikosti sosednjih objektov. Bistveno preseganje skladnega
merila ni dopustno. |
(2) Merila in pogoji glede odmikov: |
– Odmiki objektov od regulacijske linije in meje sosednjih zemljiških
parcel morajo biti najmanj 4 m. |
– Manjši odmiki od 4 m so dopustni: |
– s
pisnim soglasjem upravljavca javne površine oziroma lastnika sosednje
zemljiške parcele ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in
vzdrževanje objekta; |
– na
območjih, kjer obstoječi objekti že stojijo ob meji javne površine ali
meji sosednje zemljiške parcele in se s tem ohranja značilna gradbena
linija oziroma strnjena pozidava in na tem delu ni predvidena
rekonstrukcija ali preureditev ceste/javne površine, ni potrebno
soglasje upravljavca javne površine oziroma lastnika sosednje zemljiške
parcele; |
– za
balkone in napušče je dopusten odmik 2 m (brez soglasja upravljavca ali
lastnika sosednje zemljiške parcele), razen ob javnih prometnih
površinah in objektih, kjer gradbena linija sovpada z regulacijsko
linijo, v teh primerih lahko balkoni, ganki in napušči segajo preko
regulacijske linije (je pa potrebno soglasje upravljavca javne
površine). |
– Večje odmike od 4 m je treba zagotoviti v naslednjih primerih: |
– objekti, katerih kap ali zg. rob strešnega venca je višji od 9 m,
morajo biti odmaknjeni od meje zemljišča namenjenega gradnji oziroma
regulacijske linije min. 6 m; |
– odmiki od parcelne meje ob ulici oziroma od regulacijske linije morajo
biti večji od predpisanih pri rekonstrukciji ceste ali pri nadomestni
gradnji oziroma nadomestitvi objekta, ko je treba zagotoviti razširitev
uličnega profila za izboljšavo varnosti. |
– Odmiki med objekti: |
– objekti na istem zemljišču namenjenem gradnji se lahko stikajo; |
– objekti se lahko stikajo z objekti na sosednjih zemljiščih v območjih
kulturne dediščine in območjih obstoječih nizov strnjene zazidave. |
(3) Merila in pogoji za stanovanjske stavbe: |
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,3; |
– v
posamezni stanovanjski stavbi so dopustna največ štiri stanovanja; |
– tloris stanovanjske stavbe: podolgovat, s priporočenim razmerjem
osnovnih stranic vsaj 1:1,4; |
– višina: |
– do
K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom,
razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom,
višina strešne konstrukcije pri kolenčnemu zidu je lahko največ 140 cm
ali |
– do
K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad terenom, razen na
pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina
strešne konstrukcije pri kolenčnemu zidu je lahko največ 180cm; |
– na
nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad
urejen teren; dopustna največja višina vidne fasade je lahko do tri
polne etaže; |
– streha: |
– naklon 20°–25°; na območju planot Gore in Hrušice tudi 35°–45°; |
– drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten pri rekonstrukciji
obstoječe položnejše ali strmejše strehe, ta pa je pogojena s celovitim
oblikovanjem ali zasnovo objekta, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, ki
obsega min. 60 % strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini),
drugačen naklon je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do
40 % ploskve vseh strešnih ploskev; |
– sleme v smeri daljše stranice objekta; |
– kritina: odtenki opečno rdeče barve, korčna ali druga kritina z drobno
teksturo, kritina mora biti neodsevna. |
(4) Merila in pogoji za kmetijska gospodarska poslopja: |
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,5; |
– tloris: podolgovat, s priporočenim razmerjem osnovnih stranic tlorisa
vsaj 1:1,4; |
– višina gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma največ 7,5 m do kapi,
pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom; |
– na
nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad
urejen teren, največja dopustna višina vidne fasade je lahko do dve
polni etaži; |
– streha: |
– naklon 20°–25°, na območju planot Gore in Hrušice tudi 35°–45°; |
– drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten pri rekonstrukciji
obstoječe položnejše ali strmejše strehe, ali če funkcija objekta
zahteva večjo širino objekta, ki presega 11 m, drugačen naklon je
dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40 % ploskve vseh
strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, ki obsega min. 60 %
strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini); |
– sleme v smeri daljše stranice objekta; |
– kritina: odtenki opečno rdeče barve, korčna ali druga kritina z drobno
teksturo, kritina mora biti neodsevna. |
(5) Merila in pogoji za druge gospodarske objekte: |
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,3; |
– zazidana površina stavbe je največ 300 m2; |
– tloris: podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1:1,4; |
– višina gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma največ 7,5 m do kapi,
pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, na nagnjenem
terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren,
največja dopustna višina vidne fasade je lahko do dve polni etaži; |
– streha: |
– naklon 20°–25°; na območju planot Gore in Hrušice pa tudi 35°–45°; |
– drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten pri rekonstrukciji
obstoječe položnejše ali strmejše strehe, ali če funkcija objekta
zahteva večjo širino objekta, ki presega 11 m; |
– kritina: odtenki opečno rdeče barve, korčna ali druga kritina z drobno
teksturo, kritina mora biti neodsevna. |
(6) Objekti terciarnih in kvartarnih dejavnosti: |
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,3; |
– zazidana površina stavbe je največ 300 m2; |
– tloris: podolgovat, s priporočenim razmerjem stranic tlorisa vsaj
1:1,4; |
– višina: do K+P+1+M, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim
terenom, na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za
poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike
etažne višine, na nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v
celoti sega nad urejen teren, največja dopustna višina vidne fasade je
lahko do tri polne etaže; |
– streha: |
– naklon 20°–25°; na območju planot Gore in Hrušice pa tudi 35°–45°; |
– drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten pri rekonstrukciji
obstoječe položnejše ali strmejše strehe, ta pa je pogojena s celovitim
oblikovanjem ali zasnovo objekta, ali če funkcija objekta zahteva večjo
širino objekta, ki presega 11 m. |
|
93. člen |
|
UREDITVENA ENOTA ZAZIDAVA MANJŠIH PROSTOSTOJEČIH OBJEKTOV (e) |
(1) Merila in pogoji za stanovanjske objekte: |
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,3; razen v EUP-jih AJ (Ajdovščina) z
ureditveno enoto (e) je dopusten faktor zazidanosti do 0,4; |
– v
posamezni stanovanjski stavbi sta dopustni največ dve stanovanji; |
– odmiki: |
– najmanj 4 m od regulacijske linije in meje sosednje zemljiške parcele
oziroma za balkone in napušče je dopusten odmik 2 m; |
– manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem upravljavca javne površine
oziroma lastnika sosednje zemljiške parcele ob zagotovljenih pogojih za
varnost, rabo in vzdrževanje objekta; |
– višina: |
– do
K+P+1+M, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom,
višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu do 140 cm; |
– ali do K+VP+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu do 180
cm, kota pritličja pri vhodu do 100 cm nad urejenim terenom; |
– za
objekte, katerih širina je 8 m ali manj, je dopustna največja višina
objekta K+P+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu pa je
lahko do 160 cm, pritličje objekta je lahko največ 30 cm nad urejenim
terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim
terenom; |
– na
nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad
urejen teren, dopustna največja višina vidne fasade je lahko do dve
polni etaži; |
– streha: priporočljiv naklon 20°–25°; na območju planot Gore in Hrušice
pa 35°–45°; |
– kritina: odtenki opečno rdeče barve, korčna ali druga kritina z drobno
teksturo, kritina mora biti neodsevna. |
(2) Merila in pogoji za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti: |
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,3; |
– odmiki: najmanj 6 m od regulacijske linije in meje sosednje zemljiške
parcele; |
– višina stavbe: do K+P+M oziroma največ 9 m do kapi, pritličje do 100
cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, na delu površine objekta so
dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne
namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine, na nagnjenem terenu
lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren,
največja dopustna višina vidne fasade je lahko do dve polni etaži. |
|
94. člen |
|
UREDITVENA ENOTA DVOJČKI IN VRSTNE HIŠE (dv) |
(1) Merila in pogoji za stanovanjske objekte: |
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,5; |
– v
posamezni stanovanjski stavbi sta dopustni največ dve stanovanji; |
– odmiki: |
– najmanj 4 m v prečni smeri od regulacijske linije in meje sosednje
zemljiške parcele oziroma; |
– manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem upravljavca javne površine
oziroma lastnika sosednje zemljiške parcele ob zagotovljenih pogojih za
varnost, rabo in vzdrževanje objekta; |
– v
vzdolžni smeri se objekti medsebojno lahko stikajo; |
– višina: |
– do
K+P+1+M, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom,
višina strešne konstrukcije pri kolenčnemu zidu do 140 cm ali |
– do
K+VP+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnemu zidu do 180 cm, kota
pritličja pri vhodu do 100 cm nad urejenim terenom; |
– na
nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad
urejen teren, največja dopustna višina vidne fasade je lahko do tri
polne etaže; |
– streha: priporočljiv naklon 20°–25°; na območju planot Gore in Hrušice
pa 35°–45°; |
– kritina: odtenki opečno rdeče barve, korčna ali druga kritina z drobno
teksturo, kritina mora biti neodsevna. |
|
95. člen |
|
UREDITVENA ENOTA VILE (vi) |
(1) Merila in pogoji za stanovanjske objekte, terciarne in kvartarne
dejavnosti: |
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,3; |
– v
posamezni vili so dopustna največ štiri stanovanja; |
– odmiki: |
– najmanj 4 m od regulacijske linije in meje sosednje zemljiške parcele
oziroma meje zemljišča namenjenega gradnji; |
– manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem upravljavca javne površine
oziroma lastnika sosednje zemljiške parcele ob zagotovljenih pogojih za
varnost, rabo in vzdrževanje objekta; |
– višina: |
– do
K+P+1+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko do 80
cm; |
– ali do K+VP+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko
do 180 cm, kota pritličja pri vhodu do 100 cm nad urejenim terenom; |
– na
nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad
urejen teren, dopustna največja višina vidne fasade je lahko do tri
polne etaže. |
(2) Nezahtevni in enostavni objekti: odmiki so določeni v pogojih za
urbanistično oblikovanje, arhitekturno oblikovanje je določeno v pogojih
za arhitekturno oblikovanje. |
|
96. člen |
|
UREDITVENA ENOTA TRŠKA ZAZIDAVA (tz) |
(1) Merila in pogoji za stanovanjske objekte, objekte terciarnih in
kvartarnih dejavnosti: |
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,5; |
– odmiki: |
– najmanj 4 m od regulacijske linije in meje sosednje zemljiške parcele
oziroma meje zemljišča namenjenega gradnji; |
– manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem upravljavca javne površine
oziroma lastnika sosednje zemljiške parcele ob zagotovljenih pogojih za
varnost, rabo in vzdrževanje objekta; |
– odmiki med objekti: |
– objekti na istem zemljišču namenjenemu gradnji se lahko stikajo z
drugimi osnovnimi in spremljajočimi objekti; |
– objekti se lahko stikajo z objekti na sosednjih zemljiščih namenjenih
gradnji v območjih kulturne dediščine in območjih obstoječih nizov
strnjene zazidave; |
– tloris stanovanjske stavbe: podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic
tlorisa najmanj 1:1,5, razen pri strnjenih stavbah v nizu, kjer navedeno
razmerje ni pogoj; |
– višina: |
– do
K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom, razen na
pobočju, kjer je vhod lahko do 100 cm nad urejenim terenom, višina
strešne konstrukcije pri kolenčnemu zidu je lahko do 140 cm ali |
– do
K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom, razen na
pobočju, kjer je vhod lahko do 100 cm nad urejenim terenom, višina
strešne konstrukcije pri kolenčnemu zidu je lahko do 140 cm; |
– na
nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad
urejen teren; dopustna največja višina vidne fasade je lahko do tri
polne etaže; |
– streha: |
– naklon 20°–25°; |
– praviloma dvokapnica nad osnovnim tlorisom, dopustne so tudi
večkapnice, pri čemer naj bo dvokapnica nad osnovnim (prevladujočim)
stavbnim volumnom, sleme mora potekati v smeri niza hiš, vzporedno z
ulico oziroma pri samostojnem objektu v smeri daljše stranice objekta.
Strešine osnovne strehe morajo imeti enak naklon, drugačen naklon je
dopusten nad arhitekturnimi elementi in na nestanovanjskih objektih; |
– drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten pri rekonstrukciji
obstoječe položnejše ali strmejše strehe, ta pa je pogojena s celovitim
oblikovanjem ali zasnovo objekta, in kadar funkcija objekta zahteva
širino objekta, ki presega 15 m; |
– previsi in pomoli nad pritličjem na fasadah, ki so vidne iz javnih
površin, niso dopustni; |
– kritina: odtenki opečno rdeče barve, korčna ali podobna kritina z
drobno teksturo, kritina mora biti neodsevna. |
(2) Nezahtevni in enostavni objekti: odmiki so določeni v pogojih za
urbanistično oblikovanje, arhitekturno oblikovanje je določeno v pogojih
za arhitekturno oblikovanje. |
|
97. člen |
|
UREDITVENA ENOTA POSAMIČNI OBJEKTI S SVOJSTVENIM OBLIKOVANJEM (x) |
(1) Oblikovanje v ureditveni enoti s svojstvenim oblikovanjem je
svobodno – svojstveno. Za ureditveno enoto s svojstvenim oblikovanjem
(x), ne veljajo skupna merila in pogoji za oblikovanje objektov in
posegov v prostor. |
(2) Odmiki: najmanj 6 m od meje sosednje zemljiške parcele, odmik
najmanj 4 m je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege
oziroma roba venca do 8 m nad urejenim terenom. Manjši odmik od 4 m je
dopusten v območjih ohranjanja kulturne dediščine, kjer so objekti lahko
z eno ali več stranicami postavljeni na parcelno mejo. |
(3) Oblikovanje novih objektov je lahko svojstveno (posebno), vendar naj
se pri tem vzdržuje skladno razmerje z okolico, merili, stavbnimi
razmerji ter načeli sestavljanja stavbnih volumnov značilnih in
kakovostnih prvin arhitekture širšega območja. |
|
98. člen |
|
UREDITVENA ENOTA BLOKI (b) |
V
ureditveni enoti bloki (b) za oblikovanje objektov velja: |
– faktor zazidanosti (FZ) 0,3; |
– odmiki: |
– najmanj 6 m od meje sosednje zemljiške parcele oziroma regulacijske
linije; |
– manjši odmik (4 m) je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino
kapne lege oziroma roba venca do 9 m nad urejenim terenom, manjši odmiki
niso dopustni; |
– višina: največ K+P+4+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 100 cm nad
terenom; |
– dozidave stanovanjskih blokov oziroma stolpičev morajo biti oblikovane
in izvedene enotno za cel objekt; |
– dozidave vhodov so dopustne za skupne potrebe stanovalcev (npr.
vetrolov, vhodni prostor z nabiralniki, prostor za odpadke ali
kolesarnica ipd.), dopustne so tudi razširitve bivalnih prostorov z
zimskimi vrtovi; |
– v
sklopu rekonstrukcije strehe je dopustno mansardne prostore urediti v
bivalne površine, rekonstrukcija mora biti izvedena tako, da je streha
oblikovana in izvedena enotno za cel objekt; |
– zasteklitve balkonov morajo biti izvedene enotno za cel objekt. |
|
99. člen |
|
UREDITVENA ENOTA DVORANSKI OBJEKTI (d) |
(1) Merila in pogoji za dvoranske objekte (d): |
– odmiki: |
– najmanj 6 m od meje sosednje zemljiške parcele, odmik najmanj 4 m je
dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma roba
venca do 9 m nad urejenim terenom, manjši odmiki niso dopustni, razen za
rastlinjake, kjer je dopustna postavitev do parcelne meje s pisnim
soglasjem soseda; |
– objekti na dveh sosednjih lastniških zemljiščih oziroma zemljiščih
namenjenih gradnji se lahko medsebojno stikajo, ko se lastnika sosednjih
zemljiških parcel sporazumeta za takšno ureditev in so pri tem
zagotovljeni vsi pogoji za varnost, rabo in vzdrževanje objekta; |
– višina: največji vertikalni gabarit znaša K+P+1, pri čemer je lahko
višina strešnega venca oziroma kapi največ 12 m nad urejenim terenom,
večja višina je dopustna pri tehnoloških zahtevah, ki terjajo večjo
višino od 12 m; |
– na
delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne
prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne
višine; |
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov so dopustne le, kadar se s
tem doseže enotno in celovito oblikovanje zaključene stavbne mase; |
– poslovne stavbe (pisarne) naj se postavijo bližje ulici ali odprtim
javnim površinam; |
– parkirišča za dejavnosti je treba v celoti zagotoviti na zemljišču
namenjenem gradnji. |
(2) Za poslovne objekte je dopustno oblikovanje v skladu s prostorskimi
izvedbenimi pogoji za ureditveno enoto (b) bloki. |
|
100. člen |
|
UREDITVENA ENOTA infrastrukturni objekti in naprave (n) |
Ureditvena enota (n) ureja območja z objekti in napravami za
infrastrukturo (RTP, HE, ČN ...), ki imajo svojstven videz: |
– odmiki: najmanj 6 m od meje sosednje zemljiške parcele, manjši odmik
(do 4 m) je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege
oziroma roba venca do 9 m nad urejenim terenom. |
|
101. člen |
|
UREDITVENA ENOTA prometne površine (p) |
Ureditvena enota (p) ureja prometne površine. V tej ureditveni enoti
veljajo naslednja merila in pogoji: |
– dopustne so prometne ureditve, ureditve infrastrukture, zasaditve
vegetacije, gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov za potrebe
prometne ter druge infrastrukture; |
– dopustne so postavitve urbane opreme, obeležij, občinskih oglasnih
tabel, prometne signalizacije in začasnih objektov za prireditve; |
– postavitve ekoloških otokov in javnih sanitarij. |
|
102. člen |
|
UREDITVENA ENOTA IGRIŠČA (zi) |
(1) Merila in pogoji za urejanje travnatih igrišč (zi): |
– igralno polje naj bo odmaknjeno od meje sosednje zemljiške parcele
najmanj 4 m; |
– glede na lokalne razmere je izjemoma dopustno tudi manj ob soglasju
lastnika sosednje zemljiške parcele. |
(2) Merila in pogoji za novogradnje manjših objektov v funkciji povezani
s športno-rekreacijsko dejavnostjo: |
– višinski gabarit: P; |
– odmiki objekta od meje zemljišča namenjenega gradnji: praviloma 4 m,
manjši odmik je možen ob soglasju lastnika sosednje zemljiške parcele; |
– arhitekturno oblikovanje skladno z določbami za ureditveno enoto (v). |
|
103. člen |
|
UREDITVENA ENOTA PARKOVNE POVRŠINE (zp) |
Merila in pogoji za parkovne površine (zp): |
– dopustne so parkovne ureditve, ureditve otroških igrišč, postavitve
urbane opreme; |
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov za potrebe parka,
sprostitve, pasivne rekreacije in kulture; |
– odstranitev visokodebelne vegetacije je dopustna kot sanitarna sečnja
ali pri javnih ureditvah, odstranitve dreves je treba nadomestiti; |
– vodnogospodarske ureditve; |
– gradnja stavb ni dopustna. |
|
104. člen |
|
UREDITVENA ENOTA pokopališča (zk) |
Merila in pogoji za pokopališča (zk): |
– dopustne so ureditve grobov in zelenih površin; |
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov za potrebe pokopališča; |
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje ter
naprave, omrežja in naprave za zveze); |
– vodnogospodarske ureditve; |
– dopustna je gradnja objektov za potrebe pokopavanja in spremljajočih
dejavnosti pokopališča; |
– oblikovanje objektov in ureditev naj se zgleduje po kakovostnih
prvinah lokacije. |
|
3.2.5.6. Prostorski izvedbeni pogoji za
oblikovanje drugih posegov |
|
105. člen |
|
(1) Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo urejene tako, da se s
tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin. Na
ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe
peš in voznih površin, naj bo vedno urejena najmanjša širina za pešce
(najmanj 60 cm) vsaj na eni strani vozišča, vozišče pa naj se zoži. |
(2) Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah niso dopustne
odstranitve varovanih dreves, ki so naravna znamenitost ali sestavni del
kulturne dediščine. Pri sanitarni sečnji varovanega drevesa je treba
odstranjeno drevo na isti ali sorodni lokaciji nadomestiti v bližini s
soglasjem pristojne varstvene službe. |
(3) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec
gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami,
po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni
material ter urediti okolico. |
|
106. člen |
|
Ureditve kampov in šotorišč so dopustne na površinah primarne rabe
prostora, objekti kampa (npr. recepcija, sanitarije ...) pa morajo biti
urejeni na stavbnih zemljiščih. Dopustne so spremembe namembnosti
obstoječih objektov za potrebe kampov. |
|
107. člen |
|
(urejanje zemljišč) |
|
(1) Po zaključenih gradbenih delih je treba neutrjene površine
zavarovati pred erozijo in ozeleniti. Izven naselij je za ozelenjevanje
treba uporabljati samonikle vrste. |
(2) Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba
zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je treba zavarovati
pred erozijo in ozeleniti. Pri strmejših brežinah, kjer naravna
zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje take
elemente, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami. |
(3) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu
zemljišču, ureditve zemljišč na posamezni parceli morajo biti izvedene
tako, da bodo višinske razlike na parcelnih mejah čim manjše, večje
višinske razlike se lahko izvedejo tudi z utrjenimi brežinami in
izjemoma s podpornimi zidovi, če drugačne rešitve niso možne. |
(4) Graditev objektov, ureditve površin in drugi posegi na višje ležečih
parcelah morajo biti izvedeni tako, da se preprečijo negativni vplivi na
nižje ležeče parcele. |
|
108. člen |
|
Ureditve vodotokov in hudournikov morajo biti izvedene sonaravno in v
skladu z usmeritvami hidrotehnične stroke. Drevesa in grmovje ob
vodotokih je treba ohranjati oziroma med izvajanjem posega ali takoj po
njem površine sanirati ali renaturirati. |
|
109. člen |
|
(1) Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih
prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti
ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda in
hudournikov. Urejanje je treba izvajati pravočasno, da se površine
zarastejo do jesenskega deževja. |
(2) Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba: |
– ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine
dreves, kjer razmere to dopuščajo, |
– ohranjati površinske geomorfološke značilnosti in posebnosti. |
|
3.2.6. Prostorski izvedbeni pogoji za
parcelacijo |
|
110. člen |
|
(1) Pri določanju velikosti in oblike zemljišča namenjenega gradnji je
treba upoštevati: |
– namen, velikost in zmogljivost načrtovanih objektov, da se zagotovijo
pogoji za normalno uporabo in vzdrževanje objektov; |
– tlorisno zasnovo, tipologijo pozidave in predpisano stopnjo
izkoriščenosti gradbene parcele; |
– krajevno značilno parcelacijo, če je to osnova za kakovostno
morfologijo naselja; |
– naravne in ustvarjene sestavine prostora; |
– možnost priključevanja na komunalno opremo ter objekte in omrežja
druge gospodarske javne infrastrukture; |
– možnost zagotavljanja dostopa do parcele namenjene gradnji; |
– možnost zagotavljanja intervencijskega dostopa in površine za gasilska
in druga reševalna vozila; |
– možnost zagotavljanja ustreznega števila parkirnih mest; |
– možnost postavitve pomožnih objektov; |
– možnost zagotavljanja primerne oblike in velikosti odprtih bivalnih
površin; |
– svetlobno tehnične, požarno varnostne in druge zahteve; |
– omejeno uporabo zemljišča v skladu z drugimi predpisi. |
(2) Parcela namenjena gradnji lahko sega preko regulacijske linije pri
gradnji gospodarske javne infrastrukture, priključkov na gospodarsko
javno infrastrukturo ali pri gradnji delov objekta preko regulacijske
linije (npr. balkon ali podhod). |
(3) Za obstoječe stavbe, ki nimajo funkcionalnega zemljišča, se kot
parcela namenjena gradnji šteje velikost zemljišča – stavbišča. |
(4) Parcela namenjena gradnji zajema celotno investitorjevo stavbno
zemljišče, če je po naravnih danostih v celoti zazidljivo in če obseg in
oblikovanost preostalega nezazidanega stavbnega zemljišča ne omogočata
oblikovanja še vsaj ene parcele namenjene gradnji. |
(5) Pri posamični gradnji na večji zemljiški parceli ali na več
zemljiških parcelah, ki so stavbno zemljišče, je treba zagotoviti dostop
do vseh potencialnih gradbenih parcel na preostalem delu zemljiških
parcel. Posamična gradnja ne sme onemogočiti dostopa do preostalih
zazidljivih stavbnih zemljišč. |
|
3.2.7. Prostorski izvedbeni pogoji za
gospodarsko javno infrastrukturo |
|
111. člen |
|
(obveznost gradnje na komunalno
opremljenih zemljiščih) |
|
(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture
ter tistih pomožnih, nezahtevnih, enostavnih in drugih objektov, ki ne
potrebujejo komunalnih priključkov, je dopustna na komunalno opremljenih
stavbnih zemljiščih. |
(2) Stavbno zemljišče je komunalno opremljeno, če je zagotovljena
minimalna komunalna oskrba objekta. |
(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena je gradnja
objektov dopustna tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih,
če se sočasno z gradnjo objektov zagotovi komunalno opremljanje stavbnih
zemljišč. |
|
112. člen |
|
(minimalna komunalna oskrba) |
|
(1) Minimalna komunalna oskrba bivanjskih objektov vključuje oskrbo s
pitno vodo, odvajanje odpadnih voda, oskrbo s toploto, oskrbo z
električno energijo in dostop do javne ceste. |
(2) Če je na območju izgrajena komunalna gospodarska javna
infrastruktura, je objekt obvezno priključiti na gospodarsko javno
infrastrukturo. |
(3) Za priključitev je treba pridobiti pogoje in soglasje upravljavca
posamezne gospodarske javne infrastrukture. |
|
3.2.7.1. Prostorski izvedbeni pogoji za
prometno urejanje |
|
113. člen |
|
(1) Ulični prostor oziroma javna prometna površina je v naseljih
določena z regulacijskimi linijami. Širina javne prometne površine se
lahko razširi pri rekonstrukciji ceste in s tem povezane ureditve
uličnega prostora. Poleg regulacijske linije je treba pri posegih
upoštevati minimalne pogoje za ureditev prometnih površin, ki so: |
– v
naseljih v območjih obstoječe strnjene zazidave je minimalna širina
ulice 6 m, razen v območjih varstva kulturne dediščine, kjer se ohranja
značilna gradbena linija obstoječe zazidave. Minimalna širina ulice se
upošteva pri določitvi odmikov objektov od javne površine. Če je
obstoječa širina ulice manjša, se upošteva navedena širina za možno
razširitev ulice tako, da se na vsaki strani ulice upošteva polovica do
minimalne širine ulice; |
– v
naseljih na območjih novogradenj je najmanjša širina ulice 10 m oziroma
5 m na vsako stran od osi ceste, kar predstavlja regulacijsko linijo. |
(2) Ob javnih površinah, kjer regulacijska linija ni določena, se
upoštevajo določbe za regulacijsko linijo. Pri odstopanju med
zemljiško-katastrskim prikazom in dejanskim stanjem v prostoru se meja
med javno in zasebno površino določi na podlagi geodetske izmere,
načrtovanih ureditev in pogojev upravljavca. |
|
114. člen |
|
Pri
rekonstrukcijah cest in preplastitvah je treba višino cestišča in
površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte tako, da se pri
tem dostopnost v objekte izboljša in ne poslabša razen, če to ni
izvedljivo zaradi prometno-tehničnih zahtev za izvedbo javne ceste
oziroma javne površine. |
|
115. člen |
|
Gradnja mostov in cest mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil,
zagotovljena pa mora biti varnost objektov pred visokimi vodami z
zagotovljeno minimalno varnostno višino. |
|
116. člen |
|
(priključki na ceste) |
|
(1) Priključki na državne in občinske ceste morajo biti izvedeni tako,
da se pri tem zagotavlja prometna varnost. |
(2) Dovoz na zemljišče namenjeno gradnji naj se zagotavlja iz občinskih
cest. Območja urejanja naj se na državne ceste priključujejo preko
združenih prometnih priključkov – križišč, ki morajo zagotavljati
predpisano varnost in tehnične zahteve. |
(3) Priključki na državne in občinske ceste iz parcel, ki so ograjene,
morajo biti izvedeni tako, da je možna zaustavitev vozila izven površine
državne oziroma občinske ceste. |
(4) Priključevanje občinskih cest na državne ceste ter izvajanje posegov
ob državnih cestah ne sme ogrožati varnosti prometa in stabilnosti
državnih cest. |
(5) Meteorne vode iz dovozov morajo biti zajete na parcelni meji pred
priključkom na državno ali občinsko cesto tako, da meteorne vode ne
vplivajo na odvodnjavanje na cesti. Meteorne vode iz občinskih cest ali
iz funkcionalnih zemljišč objektov se ne smejo odvajati v meteorno
kanalizacijo državne ceste in ne smejo negativno vplivati na odtočne
razmere na državni cesti. |
|
117. člen |
|
(občinske ceste) |
|
(1) Za vsak poseg v varovalni pas kategoriziranih občinskih cest je
treba pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca občinskih cest. |
(2) Varovalni pas občinskih cest se meri od zunanjega roba cestnega
sveta in je na vsako stran širok: |
– pri lokalnih cestah (LC) 10 m, |
– pri javnih poteh (JP) 5 m, |
– pri javnih poteh za kolesarje (KJ) 2 m. |
|
118. člen |
|
(državne ceste) |
|
(1) Za vsak poseg v varovalni pas državnih cest je treba v skladu z
zakonom o javnih cestah ter zakonom o graditvi objektov pridobiti
projektne pogoje in soglasja upravljavca državnih cest. |
(2) Varovalni pas državne ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta
in je na vsako stran širok: |
– pri hitrih cestah 35 m, |
– pri glavnih cestah 25 m, |
– pri regionalnih cestah 15 m, |
– pri državnih kolesarskih poteh 5 m. |
(3) Za širitev hitre ceste (v nadaljevanju kot HC) je na vsako stran od
cestnega sveta (od roba ograje) rezerviran pas v širini 7 m, kjer
gradnja objektov, razen gospodarske javne infrastrukture, ni dopustna. |
(4) V varovalnem pasu HC ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in
drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje ter
oglaševanje. |
(5) Upravljavec HC, Dars d. d. ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov
varstva pred hrupom zaradi prometa: |
– na
že zgrajenih infrastrukturnih objektih oziroma tistih, za katere je bil
prostorski akt že sprejet; |
– na
območjih spremenjene rabe prostora ali povečane stopnje varstva pred
hrupom s tem prostorskim aktom. |
Upravljavec HC prav tako ne bo zagotavljal zaščite pred morebitnimi
drugimi vplivi, ki bodo posledica obratovanja HC, glede na načrtovane
ukrepe zaščite v sklopu njene izgradnje. Izvedba vseh ukrepov za zaščito
območij spremenjene rabe prostora je obveznost lokalne skupnosti oziroma
investitorjev novih posegov. |
(6) Investitorji novih stanovanjskih objektov, ki so načrtovani na
območju, ki je obremenjeno s hrupom zaradi prometa na HC, morajo
zagotoviti ustrezno pasivno zaščito v skladu s Pravilnikom o zaščiti
pred hrupom v stavbah (Uradni list RS, št. 10/12). |
|
119. člen |
|
(parkirišča) |
|
(1) Parkirišča za dejavnosti je treba zagotoviti na lastnem zemljišču.
Odstopanja so možna za obstoječe dejavnosti centralnega značaja v
strnjenih delih naselij v okviru določbe tega člena. Odstopanja niso
dopustna za gospodarske dejavnosti in stanovanja. |
(2) Pri objektih z dejavnostmi, ki so vezane na individualni motorni
promet (npr. trgovine, gostinski obrati, servisi, delavnice za popravila
avtomobilov, banke, pošte ipd.) ali pa so potrebne manjše deponije in
skladišča, je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije in
skladišča na funkcionalnem zemljišču pri objektu, na skupnem
funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj ali pogodbeno na drugem
zemljišču. Izjemoma je dopustna zagotovitev parkirnih prostorov na
javnih parkirnih površinah na podlagi soglasja upravljavca.
Zagotavljanje parkirišč na javnih površinah ali na drugih (bližnjih)
zemljiščih je možno za že obstoječe in nove dejavnosti v gosteje
zazidanih delih naselij, kjer ni možnosti za zagotovitev novih površin
za parkiranje, dejavnost pa ima centralni značaj. |
(3) Občinska uprava oziroma upravljavec soglasje izda, ko javne parkirne
površine zadoščajo, ali ko nosilec dejavnosti zagotovi sofinanciranje
izgradnje novih javnih parkirnih površin. |
(4) Za izračun števila parkirišč glede na dejavnosti oziroma namembnosti
objekta veljajo naslednja merila: |
stanovanjske stavbe |
1,5 PM/stanovanje do 50 m2 neto
površine
2 PM/stanovanje nad 50 m2 neto
površine
3 PM/stanovanje nad 100 m2 neto
površine |
počitniška stanovanja |
2 PM/stanovanje oziroma počitniški objekt |
poslovni prostori, uprava (pisarne) |
1 PM/30 m2 neto površine |
poslovni prostori, uprava delo s strankami |
1 PM/20 m2 neto površine |
trgovina |
1 PM/30 m2 koristne/prodajne
površine oziroma
min. 2 PM na posamezen lokal oziroma
trgovino za posamično lokacijo |
gostinstvo |
najmanj 5 PM na posamezen lokal površine
nad 50 m2 oziroma1 PM/4 sedeže in
1 PM na eno nastanitveno enoto oziroma
na 4 ležišča v gostinsko-nastanitvenem
objektu z zmogljivostjo do 20 nastanitvenih enot oziroma
0,8 PM na eno nastanitveno enoto v
gostinsko-nastanitvenem objektu z zmogljivostjo nad
20 nastanitvenih enot |
osnovna šola |
1 PM/50 učencev |
srednja in visoka šola |
1 PM/30 učencev |
kino, kulturni dom, gledališče ipd. |
1 PM/10 sedežev |
cerkev |
1 PM/15 sedežev |
športno rekreacijska igrišča |
1 PM/250 m2 igralne površine in
1 PM/10 obiskovalcev |
športne dvorane in drugi prireditveni
objekti |
1 PM/15 m2 BEP |
obrt, storitve, proizvodnja |
1 PM/70 m2 neto površine ali
1 PM/3 zaposlene |
|
(5) Pri objektih oziroma prostorih z javno funkcijo je treba vsaj 5 %
parkirišč urediti za potrebe funkcionalno oviranih oseb oziroma najmanj
1 PM za posamično lokacijo parkirišča. |
(6) Parkirna mesta je treba zagotoviti na lastnem zemljišču. Izjemoma se
parkirišča lahko zagotovijo na javnih površinah v dogovoru z občino, če
objekt oziroma zemljišče namenjeno gradnji leži v območju ohranjanja
naselbinske dediščine in parkirišč ni možno zagotoviti na zemljišču
namenjenem gradnji ali drugem lastnem zemljišču. |
(7) Parkirišča se oblikujejo tako, da se ob robovih in v vmesnih pasovih
zasadijo žive meje in druge oblike visoke vegetacije. |
(8) Parkirišča za osebna vozila na območjih z namensko rabo S, C, B in
Z, ki po površini presegajo 24 PM ali 500 m2, je treba
členiti v več manjših enot in jih ločiti z zasaditvami ali zasaditi po 1
drevo na 6 PM in jih členiti s spremembami tlakov ali drugimi
oblikovalskimi elementi. Zahteva ne velja za začasna parkirišča v času
prireditev. Parkirišča izven ureditvenih območij naselij naj se fizično
omejijo, tako da se prepreči neurejeno parkiranje preko meje parkirišča. |
|
3.2.7.2. Prostorski izvedbeni pogoji za
železniško infrastrukturo |
|
120. člen |
|
(varovalni pas železnice) |
|
(1) Za vsak poseg v 100 m varovalni pas železniške proge je treba
pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca železniške proge. |
(2) V varovalnem progovnem pasu niso dopustni posegi, ki bi lahko
ogrozili stabilnost terena železniške proge. |
(3) V varovalnem pasu niso dopustne naprave oziroma objekti, ki bi lahko
z barvo, obliko, svetlobo ali čem drugim ovirali vidnost železniških
signalnih naprav in signalov ali bi glede na pomen signalov lahko
spravljali v zmoto železniške delavce. |
|
3.2.7.3. Prostorski izvedbeni pogoji za
komunalno in energetsko opremljanje |
|
121. člen |
|
(vodovod, kanalizacija) |
|
(1) Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je treba
priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno
napravo za njeno čiščenje. |
(2) Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so
obvezne dvoprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža
pooblaščena organizacija na čistilno napravo. Na območjih, kjer gradnja
javne kanalizacije ni racionalna, je dopustna gradnja malih komunalnih
čistilnih naprav. |
(3) Meteorne vode iz streh in čistih utrjenih površin se odvajajo v
meteorno kanalizacijo ali ponikovalnice na funkcionalnem zemljišču
objekta. Čiste padavinske vode se lahko uporabi za sanitarne, tehnološke
potrebe in za vzdrževanje zunanjih površin objekta. Meteorne vode s
parkirišč je treba odvajati preko lovilcev olj. Ponikovalnice je
dopustno urejati na območjih, ki niso plazljiva ali erozijsko ogrožena.
Pogoje priključevanja na meteorno kanalizacijo določi upravljavec. |
(4) Zemljišča tras podzemnih vodov je treba po izvedbi napeljave
sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma
zasadi z avtohtono vegetacijo. |
(5) Nadzemne komunalne objekte je treba postavljati nevpadljivo,
predvsem ne na osrednjih prostorih naselja (npr. trgih in glavnih
ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve teh
objektov v območjih ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine niso
dopustne oziroma morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo skladnost z
varstvenimi cilji. |
(6) Trase in objekti obstoječe ter načrtovane komunalne infrastrukture
so varovane površine. Za vsak poseg v varovalni pas vodovoda in
kanalizacije, ki znaša 1,5 m na vsako stran od osi voda, je treba
pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca te infrastrukture. |
|
122. člen |
|
(distribucijsko elektroenergetsko
omrežje in naprave) |
|
(1) Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja na vsako stran
od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje
transformatorske postaje je: |
– za
nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV–20 kV – 10 m; |
– za
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV–20 kV – 1 m; |
– za
RTP in TP srednje napetosti 0,4 kV – 2 m. |
(2) Za vsak poseg v varovalni pas distribucijskega elektroenergetskega
omrežja ali naprave je treba pridobiti pogoje in soglasje sistemskega
operaterja tega omrežja. |
(3) Elektroenergetske ureditve (električno omrežje in naprave) morajo
biti izvedene tako, da zagotavljajo varstvo okolja in ustrezajo pogojem
obrambe in zaščite. |
(4) Nadzemne elektroenergetske objekte je treba postavljati nevpadljivo,
predvsem ne na osrednjih prostorih naselja (trgih in glavnih ulicah).
Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smereh pogledov na
kakovostne prostorske dominante. |
|
123. člen |
|
(prenosno elektroenergetsko omrežje in
naprave) |
|
(1) Širina varovalnega pasu prenosnega elektroenergetskega omrežja meri
na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje
transformatorske postaje: |
– za
nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje
nazivne napetosti 110 kV – 15 m. |
(2) Za vsak poseg v območje varovalnih pasov prenosnih daljnovodov ali
RTP je treba pridobiti pogoje in soglasje sistemskega operaterja
prenosnega elektroenergetskega omrežja. |
(3) Za vse obstoječe enosistemske daljnovode (DV 1 X 110 kV) je dopustna
nadgradnja v dvosistemske (DV 2 X 110 kV). Na vseh obstoječih
elektroenergetskih objektih 110 kV in več je možno izvajati vzdrževalna
dela v javno korist. |
(4) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov in razdelilnih TP
napetostnega nivoja 35 kV in več, ni dopustna gradnja novih objektov, ne
izvajanje dejavnosti, ki so skladno s predpisi s področja
elektromagnetnega sevanja in predpisi s področja pogojev in omejitev,
uporabe objektov ter opravljanje dejavnosti, uvrščene v I. stopnjo
varstva pred sevanjem in območje I. varnostne stopnje. Na obstoječih
objektih je dopustno izvajanje vzdrževalnih del in sprememba namembnosti
dejavnosti, ki niso uvrščene v I. stopnjo varstva pred sevanjem in
območje I. varnostne stopnje. |
|
124. člen |
|
(plinovodno omrežje) |
|
(1) Distribucijsko plinovodno omrežje se praviloma gradi v podzemni
izvedbi. |
(2) Na območjih, kjer ni distribucijskega plinovodnega omrežja, so
dopustne postavitve rezervoarjev za plin (UNP). |
(3) Rezervoarji UNP morajo biti grajeni in locirani v predpisanih
odmikih od javnih površin in objektov. Zunanji rezervoar UNP mora biti
tipski in atestiran. Pogoje in soglasja za izvedbo začasne oskrbe z UNP
in priključitve na distribucijsko omrežje zemeljskega plina izdaja
sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina. |
(4) Varovalni pas prenosnega plinovodnega omrežja je zemljiški pas v
širini 100 m na vsako stran od osi plinovoda. Varovalni pas
distribucijskega plinovodnega omrežja pa je zemljiški pas v širini 5 m
na vsako stran od osi plinovoda. |
|
125. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje in naprave) |
|
(1) Pri načrtovanju objektov in naprav telekomunikacijskih omrežij je
potrebno upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in
predpise o elektromagnetnem sevanju v naravnem ter življenjskem okolju. |
(2) Objekte in naprave mobilne brezžične telefonije kot nezahtevne ali
enostavne objekte je dopustno postavljati ob izpolnjevanju pogojev in
meril tega odloka. |
|
126. člen |
|
(1) Potek trase gospodarske javne infrastrukture se načrtuje s čim manj
prečkanji vodotokov. Kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj ta ne
posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so
dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti
omejene, in brez poslabšana obstoječa stabilnosti brežin vodotokov. |
(2) Prečkanja vodov gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka
morajo biti načrtovana tako, da se ohrani prevodna sposobnost struge
vodotoka. |
(3) Pri načrtovanju urbanih površin je treba upoštevati načela varstva
pred padavinskimi vodami kot to določa zakon, ki ureja področje voda. |
|
127. člen |
|
(odstranjevanje odpadkov) |
|
(1) Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti
urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno
površino, ki omogoča enostaven dostop. |
(2) Pri umeščanju objektov v prostor je treba upoštevati sistem javnega
odvoza odpadkov (dostopnost zabojnikov za odvoz s smetarskimi vozili). |
|
3.2.8. Prostorski izvedbeni pogoji za
grajeno javno dobro |
|
128. člen |
|
(1) Grajeno javno dobro državnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi
v omrežje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in javna
površina na njih. |
(2) Grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi
v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna
površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba
je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so: cesta, ulica, trg, pasaža
in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnica, igrišče,
parkirišče, pokopališče, park, zelenica, športna oziroma rekreacijska
površina in podobno. |
(3) Na območjih grajenega javnega dobra so posegi v prostor dopustni pod
pogoji in s soglasjem upravljavca teh površin ali objektov. |
(4) Občinski interes za grajeno javno dobro so površine za načrtovano
gospodarsko javno infrastrukturo, za javne površine, ki so v grafičnih
prikazih določene z regulacijsko linijo in površine v rezervatih
načrtovane prometne infrastrukture (rezervati cest in parkirišč).
Občinski interes za grajeno javno dobro so tudi površine za načrtovano
javno družbeno infrastrukturo in za rekreacijska območja, ki so določena
z OPN Občine Ajdovščina. |
|
3.2.9. Prostorski izvedbeni pogoji za
ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, varstvo okolja in varstvo
naravnih dobrin |
|
3.2.9.1. Prostorski izvedbeni pogoji za
ohranjanje narave |
|
129. člen |
|
(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju
občine. Na območjih ohranjanja narave (naravne vrednote, ekološko
pomembna območja in območja Natura 2000) je za vse posege treba
pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ga izda
pristojno ministrstvo. |
(2) Z naravnimi vrednotami se ravna tako, da se ne ogrozi njihov obstoj.
Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih
prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje
dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi
in dejavnosti: |
– na
površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni
vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo
ali bistveno spremenijo lastnosti zaradi katerih je del narave
opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v
čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske,
vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote; |
– na
drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in
ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter, da se ne poslabšajo
življenjske razmere na rastišču; |
– na
botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne
poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali zaradi katerih je del
narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je
onemogočeno dolgoročno preživetje; |
– na
ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo
kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se
poruši naravno ravnovesje; |
– na
krajinski vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjšuje krajinska pestrost
ter da se ne uniči, poškoduje ali bistveno spremeni lastnosti krajinskih
elementov ter njihove razporeditve v prostoru; |
– na
oblikovani naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo
življenjske razmere za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne
vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter da se bistveno ne
spremenijo oblikovne lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na
območjih vrtno arhitekturne dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v
skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(3) Na posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000) se posegi in
dejavnosti načrtujejo tako, da se v čim bolj: |
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov
rastlinskih in živalskih vrst; |
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih
tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno
rabo; |
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih
vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše
življenjske faze, kot so mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje,
prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali; |
– ohranja se povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih
vrst ter omogoča ponovno povezanost, če je ta prekinjena. |
(4) Pri izvajanju posegov in dejavnosti na posebnih varstvenih območjih
se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na
habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas
izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar
najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se: |
– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne
ali v čim manj sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne
morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja
mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter
prezimovanja; |
– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje
ali druge oblike razmnoževanja; |
– na
posebna varstvena območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst
ter gensko spremenjenih organizmov. |
(5) Na območjih habitatnih tipov se posegi in dejavnosti načrtujejo na
način in v obsegu: |
– da
se v čim bolj ohranja ali veča naravna razširjenost habitatnih tipov in
območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te razširjenosti
pokriva; |
– da
se v čim bolj ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa in naravni
procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji iz priloge 2
Uredbe o habitatnih tipih; |
– da
se ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih in
živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo
varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. |
|
3.2.9.2. Prostorski izvedbeni pogoji za
varstvo kulturne dediščine |
|
130. člen |
|
(1) Varstvo kulturne dediščine se izvaja na podlagi predpisov o varstvu
kulturne dediščine. Varstvo kulturne dediščine v Občini Ajdovščina je
opredeljeno v Strokovnih zasnovah varstva kulturne dediščine za območje
Občine Ajdovščina (Ministrstvo za kulturo, 3501-65/2009/7, 27. 1. 2010).
Območja varstva kulturne dediščine (podatek ZVKDS OE NG, 7. 3. 2014) so
navedena v tekstualnem delu Prikaza stanja prostora in razvidna v
grafičnem delu Prikazu stanja prostora, ki je priloga k OPN Občine
Ajdovščina. |
(2) Objekti in območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine (v nadaljevanju: objekti in območja kulturne dediščine) so
kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena
območja dediščine, registrirana kulturna dediščina ter vplivna območja
dediščine. Ob neskladju drugih določb tega odloka s pogoji za varstvo
kulturne dediščine v tem členu PIP se upoštevajo merila in pogoji za
varstvo kulturne dediščine. |
(3) Za vse posege v kulturni spomenik ali vplivno območje spomenika, za
posege v varstveno območje dediščine ter za posege v registrirano
nepremično dediščino in njeno vplivno območje je treba pri pristojni
službi za varstvo kulturne dediščine pridobiti kulturno-varstvene pogoje
in kulturno-varstveno soglasje. |
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(5) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli,
zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji videz objekta, in
rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista
dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja
kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco,
ki so nosilci teh vrednot. |
(6) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij
kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo
predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se
izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. |
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. Pri neskladju določb tega odloka z
varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za
kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je
treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije
za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega
načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S
kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in
usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom. |
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji,
kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. Pri neskladju določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki
veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni
varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini
izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote, prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dovoljeni. Pri neskladju določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki
veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino velja
dodatno še, da bo posege v prostor ali način izvajanja dejavnosti organ,
pristojen za varstvo kulturne dediščine, presojal po naslednjih
kriterijih: |
10.1
Za registrirano stavbno dediščino se ohranjajo vrednote kot so: |
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti); |
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova; |
– oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli); |
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora; |
– sestavine in pritikline; |
– stavbno pohištvo in notranja oprema; |
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico; |
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah); |
– celovitost dediščine v prostoru; |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
10.2
Za registrirano naselbinsko dediščino se ohranjajo vrednote kot so: |
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov); |
– odnosi med posameznimi stavbami in odnos med stavbami ter odprtim
prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote); |
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa,
vodotoki); |
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti); |
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja; |
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin,
kritina); |
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz
njega); |
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade); |
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov; |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
10.3
Za območja registrirane kulturne krajine in zgodovinske krajine se
ohranjajo vrednote kot so: |
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene
ali oblikovane sestavine); |
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter
členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa); |
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni
krajini); |
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva
(kozolci, znamenja, zidanice); |
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo
oziroma naseljem; |
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov; |
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture,
gradiva ter konstrukcije in likovni elementi; |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
10.4
Za registrirano vrtno-arhitekturno dediščino se ohranjajo varovane
vrednote, kot so: |
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze); |
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema,
likovni elementi); |
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief); |
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos kulturne dediščine z okolico
(ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in
utemeljene meje); |
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj
in obstoj rastlin; |
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med
sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami,
pomembnimi za delovanje celote. |
10.5
Za registrirano memorialno dediščino se ohranjajo vrednote kot so: |
– avtentičnost lokacije; |
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin; |
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico ter vedute. |
10.6
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v
prostor tako, da se poškoduje arheološke ostaline. Registrirana
arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi
najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali
arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski
kontekst. Prepovedano je predvsem: |
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake; |
– poglabljati dna vodotokov in jezer; |
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine; |
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z
nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak,
razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo
arheološkega najdišča. |
Posegi v posamezna najdišča na stavbnih zemljiščih so izjemoma dovoljeni
ob izpolnitvi naslednjih pogojev: |
– če
ni možno najti drugih rešitev ali |
– če
se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav
izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
Če
se območje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v
smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti
praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta. |
10.7
V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti
prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Ohranja se
prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost kulturne dediščine
zaradi katere je bilo vplivno območje določeno. |
(11) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna
iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o
občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene
pogoje in soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege
v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi
pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. Za kompleksne posege oziroma
za posege v strukturne elemente spomenika je treba pripraviti
konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev
kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji priprave in izdelave
konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi
konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom. Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini,
ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi
z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje,
je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine
določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva
kulturne dediščine. |
(12) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa
dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo,
razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se
štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve
objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov. |
(13) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega
spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine,
naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba
pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in
odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih
predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških
raziskav določi pristojna javna služba. |
(14) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in
ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča
izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v
zemeljske plasti. |
(15) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni
arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke
ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in
o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne
dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke
stroke. |
(16) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. |
|
3.2.9.3. Prostorski izvedbeni pogoji za
varstvo okolja in naravnih dobrin |
|
131. člen |
|
(varstvo tal) |
|
(1) Varstvo tal pred onesnaženjem se izvaja v skladu z veljavnimi
predpisi in pogoji tega odloka, določenimi v pogojih za komunalno
urejanje. |
(2) Rodovitno prst z območja gradnje je treba deponirati za
rekultivacijo in sanacijo zemljišča po gradnji. Deponijo se uredi tako,
da se ohranja rodovitnost in količina prsti ter da je prst zaščitena
pred onesnaženjem in erozijo. |
(3) Pri krčitvah gozda, umeščanju žičniških in drugih objektov ter
naprav je treba izvesti protierozijske ukrepe kot so zatravitev
razgaljenih površin, odvodnjavanje padavinskih vod. |
|
132. člen |
|
(varstvo podtalnice) |
|
(1) V vodovarstvenih pasovih vodnih virov je treba ravnati v skladu s
predpisi o zavarovanju vodnega vira. |
(2) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti
vodno soglasje organa, pristojnega za vode. |
|
133. člen |
|
(odlaganje gradbenih odpadkov) |
|
Odlaganje gradbenih odpadkov je dopustno na površinah oziroma lokacijah,
ki jih v ta namen določi Občina Ajdovščina oziroma pooblaščeni
upravljavec komunalnih storitev. |
|
3.2.9.4. Prostorski izvedbeni pogoji za
varstvo voda |
|
134. člen |
|
Za
vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali
stanje voda, je treba pridobiti vodno soglasje. |
|
135. člen |
|
(1) Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je
treba upoštevati varstvene pasove vodotokov. V tem pasu mora biti
omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka, vključno z zagotovitvijo razmer
za gasilske intervencije, za reševanje iz vode ter za postavitev
lovilnih pregrad za prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi. |
(2) Graditev v varstvenem pasu vodotokov ni dopustna. |
(3) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor,
razen za dopustne izjeme po zakonu o vodah: |
– gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge
infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo; |
– zacevljanje ali prekrivanje vodotokov je dovoljeno le na krajših
razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka, kadar gre
za objekt javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih cestah
in poteh); |
– gradnjo objektov grajenega javnega dobra; |
– za
ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda; |
– za
ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave; |
– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne
pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr.
objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in
zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih; |
– gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem; |
– gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju
ljudi, živali ter premoženja in izvajanju nalog policije; |
– za
poseganje v prostor je na priobalnem zemljišču v tlorisni širini od 15 m
od meje vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča na vodah
1. reda zunaj območij naselja dovoljeno tudi za gradnjo pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov na podlagi vodnega soglasja. |
(4) Pri prostorskem načrtovanju je treba upoštevati obstoječe vodne
pravice podeljene v skladu s predpisi o vodah. |
|
3.2.10. Prostorski izvedbeni pogoji
za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
136. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
(1) Pri urejanju in poseganju v prostor je treba upoštevati prostorske,
gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa
zagotavljati: |
– pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja; |
– potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebno
protipožarno ločitev; |
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila; |
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
(2) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti.
Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o
zasnovi in študiji požarne varnosti. |
|
137. člen |
|
(poplavna območja) |
|
(1) Na poplavnih območjih niso dopustne dejavnosti in posegi, ki imajo
lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča
ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, namenjenih
varstvu pred škodljivim delovanjem voda. |
(2) Za zagotavljanje poplavne varnosti in ohranjanje poplavnega režima
so posegi na poplavnih območjih v skladu z določili 86. člena ZV-1
prepovedani. |
(3) Na poplavnem območju, na katerem razredi poplavne nevarnosti še niso
določeni, so dopustni samo rekonstrukcija in vzdrževalna dela na
obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov,
če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim ter
stanje voda. To velja za EUP: AJ-145, AJ-170, BA-03, BA-05, BA-10,
DL-08,DP-01, LO-111, MŽ-10, US-03, US-06, US-09, US-14, US-15, VR-28. |
V
DO-22 spreminjanje morfologije terena, npr. z nasuvanjem, ni dopustno.
Za vrste dopustnih namembnosti oziroma dejavnosti, vrste gradenj ter
drugih posegov in ureditev ter za urbanistično in arhitekturno
oblikovanje veljajo skupni prostorski izvedbeni pogoji. |
(4) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu
s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag.
Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora.
Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je
sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav. |
(5) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne
nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju
prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba
upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor ter
izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je
treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na
poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih
ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo
ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev
načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne
ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v
prostor oziroma sočasno z njo. |
(6) Za vsak poseg na poplavnih območjih je treba pridobiti vodno
soglasje. |
|
138. člen |
|
(plazljiva območja) |
|
(1) Pri urejanju in poseganju v prostor je treba upoštevati nestabilnost
tal in plazljivost terena ter s prostorskimi, gradbenimi in tehničnimi
ukrepi pri gradnji zavarovati zemljišče in objekte pred zdrsom zemljine
oziroma pred zemeljskimi plazovi. |
(2) Na plazljivem območju ni dopustno: |
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugi posegi, ki bi
lahko pospešili zamakanje zemljišč; |
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig
podzemne vode; |
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali
razbremenjujejo podnožje zemljišča; |
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki
pospešuje plazenje zemljišč. |
(3) Z geomehanskimi raziskavami je treba preveriti tehnične možnosti za
graditev na labilnih tleh. |
(4) Za posege na plazljivih in plazovitih območjih je treba pridobiti
soglasje pristojnih služb. |
|
139. člen |
|
(erozijska območja) |
|
(1) Pri urejanju in poseganju v prostor je treba upoštevati erozivnost
kamenin ter s prostorskimi, gradbenimi in tehničnimi ukrepi pri gradnji
zavarovati zemljišče ter objekte pred erozijo. |
(2) Na erozijskem območju je prepovedano: |
– poseganje v prostor, ki pospešuje erozijo in oblikuje hudournike; |
– ogoljevanje površin; |
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in
snežne odeje, ki uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo
nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije; |
– zasipavanje izvirov; |
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali
plazljivih zemljiščih; |
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda
in slabšanje ravnovesnih razmer; |
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov; |
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom; |
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja
pretočne sposobnosti hudourniške struge; |
– vlačenje lesa. |
(3) Za posege na erozijskih območjih je treba pridobiti soglasje
pristojnih služb. |
|
140. člen |
|
(potresna varnost) |
|
Objekte je treba projektirati potresno varno. Upoštevati je treba
podatke iz karte potresne nevarnosti Slovenije – projektnih pospeškov
tal za povratno periodo 475 let in trdna tla Agencije RS za okolje. |
|
3.2.11. Prostorski izvedbeni pogoji
za obrambo |
|
141. člen |
|
(območja za potrebe obrambe) |
|
(1) Na območjih možne izključne rabe za potrebe obrambe posegi ne smejo
onemogočati uporabe območja za potrebe obrambe v primeru vojnega in
izrednega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter za
usposabljanje, oziroma so posegi lahko takšni, da je mogoče izključno
rabo za potrebe obrambe v zgoraj navedenih primerih takoj vzpostaviti.
Za vse posege v območjih možne izključne rabe je treba pridobiti
soglasje ministrstva pristojnega za obrambo. Območja možne izključne
rabe za potrebe obrambe so v EUP: PN 34 T, LO 127 PL (DPNp), KV 01 BT,
AJ 182 ZK, AJ 106 PL (DPNp),AJ 105 PL, AJ 104 PL, AJ 103 PL (OPPN), AJ
088 PC, AJ 020 BD, AJ 010 BD, AJ 009 BC, OP-01 in OP-02. |
(2) V oddaljenosti do 1 km od območij za potrebe obrambe z antenskimi
stebri ali stolpi je treba za vsako novogradnjo visoko nad 18 m
pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva pristojnega za
obrambo. V oddaljenosti do 2 km od takih območij je treba za vsako
novogradnjo visoko nad 25 m pridobiti projektne pogoje in soglasje
ministrstva, razen za novogradnje v okolici območij za potrebe obrambe
na vzpetinah zunaj naseljenih območij. |
|
3.2.12. Prostorski izvedbeni pogoji
za varstvo vojnih in prikritih vojnih grobišč |
|
142. člen |
|
(vojna in prikrita vojna grobišča) |
|
(1) Na območju občine so vojna grobišča in prikrita vojna grobišča v
naseljih Ajdovščina, Batuje, Col, Črniče, Lokavec, Otlica, Planina,
Predmeja, Selo, Stomaž, Ustje, Velike Žablje, Vipavski Križ, Vrtovin, ki
so lokacijsko označena v grafičnem prikazu strateškega dela na karti
0-02, Usmeritve za razvoj v krajini. |
(2) Po 30. členu Zakona o vojnih grobiščih je na vojnih grobiščih
prepovedano: |
– spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju z zakonom; |
– poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente; |
– izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč
ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. |
|
3.2.13. Prostorski izvedbeni pogoji
za varovanje zdravja |
|
143. člen |
|
(varstvo vodnih virov in podtalja) |
|
(1) V varstvenih pasovih vodnih virov so dopustni posegi v skladu z
odloki o varstvenih pasovih vodnih virov in ob upoštevanju usmeritev iz
Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni
list RS, št. 64/04 s spremembami in dopolnitvami). |
(2) Ob izvajanju dejavnosti v območjih vodnih virov je treba upoštevati
Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. |
(3) Prepovedano je odvajanje neprečiščenih industrijskih, komunalnih in
padavinskih odpadnih vod neposredno v podtalje, vodotoke ali druge vodne
površine. |
|
144. člen |
|
(osvetlitev in osončenje) |
|
(1) Pri umeščanju novih stavb je treba zagotavljati ustrezne medsebojne
odmike ter ustrezno prezračevanje in osvetlitev bivalnih ter delovnih
prostorov v skladu s predpisi in s tem odlokom. |
(2) Prostori ali deli prostorov namenjeni bivanju, pripravi hrane ter
spanju morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o
minimalnih tehničnih standardih za graditev stanovanjskih stavb in
stanovanj. Zagotoviti je treba naravno osončenje v času od sončnega
vzhoda do sončnega zahoda: |
– na
dan 21. 12. – eno do dve uri na dan za vsaj en bivalni prostor; |
– na
dan 21. 3. in na dan 23. 9. – najmanj 3 ure, razen v 20 % stanovanj v
večstanovanjskih stavbah, za stavbe na severnih pobočjih ali v ozkih
dolinah, za stavbe v stavbnem bloku in za stavbe v vrzelih. |
|
145. člen |
|
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) |
|
(1) Pri osvetljevanju objektov ali površin je treba upoštevati ukrepe za
zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s
področja svetlobnega onesnaževanja okolja (Uredba o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja). |
(2) Svetilke zunanje razsvetljave morajo biti razporejene tako, da bosta
jakost osvetlitve ter način osvetljevanja ustrezala veljavnim tehničnim
normam in standardom ter predpisom s področja svetlobnega onesnaževanja.
Obstoječe svetilke se preoblikuje tako, da je delež svetlobnega toka, ki
seva navzgor enak 0 %, obstoječe sijalke je treba zamenjati z varčnimi.
Na javno manj obremenjenih območjih javnih površin je treba uvesti
časovne intervale osvetlitve oziroma izklopiti posamezne svetilke.
Obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je treba prilagoditi
določbam Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja
najpozneje do 31. decembra 2016. Na novih stavbnih površinah mora občina
kot obvezen ukrep k zmanjšanju porabe električne energije poskrbeti za
vgraditev varčnih sijalk v svetilke. |
(3) Razsvetljava cest, javnih površin, železnice, proizvodnih objektov,
poslovnih stavb, ustanov, fasad, kulturnih spomenikov, objektov za
oglaševanje, športnih igrišč in gradbišč mora biti nameščena tako, da
osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega
mejnih vrednosti iz Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja
okolja, ki ne smejo presegati 44,5 kWh. Mejne vrednosti je treba
preveriti z meritvami. |
|
146. člen |
|
(varovanje zunanjega zraka) |
|
(1) Pri graditvi objektov in urejanju površin je treba upoštevati
predpise s področja varstva zraka. |
(2) Objekte je obvezno priključevati na skupne kotlovnice tam, kjer je
možno. |
(3) Proizvodne objekte in naprave, ki so pomembni onesnaževalci, se
obvezno umešča v območja za namensko rabo IG. |
(4) Kjer je le možno, naj se s ciljem zmanjšanja onesnaževanja zunanjega
zraka uporabljajo obnovljivi viri energije, možnost priključevanja
objektov na zemeljski plin, energetsko sanacijo javnih stavb, umeščanje
objektov, ki so pomembni vir vonjav v primerno oddaljenost od naselij
ipd. Uveljavlja naj se tudi trajnostna mobilnost in omejevanje prometa v
naseljih. |
|
147. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Na območjih urejanja so dopustni posegi, če hrup, ki ga povzročajo,
ne preseže ravni hrupa, kot ga dopušča Uredba o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju. Območja varstva pred hrupom so razvrščena v
skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju za posamezne
podrobnejše namenske rabe prostora. |
(2) I. stopnja varstva pred hrupom se določa za mirna območja na
prostem, ki obsegajo zavarovana območja po predpisih s področja
ohranjanja narave, razen za zavarovana območja v območju naselij, za
območja cest in železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne
ceste oziroma pomembne železniške proge, območja prometne
infrastrukture, za območja gozdov za izvajanje gozdarske dejavnosti, za
območja za potrebe obrambe in izvajanje nalog policije ter za območja
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(3) II. stopnja varstva pred hrupom se določa za naslednje površine
podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten poseg v
okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa (II. območje varstva pred
hrupom): |
– na
območju stanovanj: za stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi
(SS), površine za stanovanja za posebne namene (SB); |
– na
posebnem območju: površine za turizem (BT); |
– občina bo do prihodnjih sprememb in dopolnitev tega akta izdelala
strokovno oceno za pravilno določanje II. SVPH. |
(4) III. stopnja varstva pred hrupom se določa za naslednje površine
podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v
okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa (III. območje varstva
pred hrupom): |
– na
območju stanovanj: stanovanjske površine s kmetijskimi gospodarstvi
(SK), površine za samostojne kmetije (SKk) in površine za gospodarska
poslopja kmetij (SKg); |
– na
območju centralnih dejavnosti: površine za centralne dejavnosti (CU),
površine za izobraževanje (CDi), površine za verske dejavnosti (CDc),
površine za mešane dejavnosti (CDm); |
– na
območju zelenih površin: površine za oddih, rekreacijo in šport na
prostem (ZS); površine parkov (ZP), druge urejene zelene površine (ZD),
površine pokopališča (ZK); |
– na
območju voda: VC in VI, razen površin na mirnem območju na prostem. |
(5) IV. stopnja varstva pred hrupom se določa na naslednjih površinah
podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni stavb z varovanimi
prostori in je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi
povzročanja hrupa (IV. območje varstva pred hrupom): |
– na
območju proizvodnih dejavnosti: gospodarska cona (IG), površine z
objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK); |
– na
posebnem območju: površine za trgovino in storitve (BD), območja
športnih centrov (BC), površine za gozdarske in lovske koče (BTg); |
– na
območju prometne infrastrukture: površine cest (PC), površine železnice
(PŽ), površine letališča (PL), ostale prometne površine (PO); |
– na
območju komunikacijske infrastrukture: območja komunikacijske
infrastrukture (T); |
– na
območju energetske infrastrukture: oskrba z električno energijo (Ee) in
(Ep); |
– na
območju okoljske infrastrukture: površine za oskrbo z vodo (Ov),
površine čistilne naprave (Oc), območja za potrebe varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami (N), površine za odlagališča odpadkov
(Oo), površine za komunalne dejavnosti in gasilstvo (Ok); |
– na
območju kmetijskih zemljišč: kmetijska zemljišča (K1) in (K2), razen na
mirnem območju na prostem; |
– na
območju gozdnih zemljišč: gozdna zemljišča (G) in varovalni gozd (Gv),
razen na mirnem območju na prostem. |
(6) Umeščanje novih stavb z varovanimi prostori ni dovoljeno v vplivno
območje virov hrupa, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa že
presežene. Pri umeščanju novih območij s povečano stopnjo varstva pred
hrupom (SS, SB, BT) se naj upoštevajo priporočene mejne vrednosti hrupa
svetovne zdravstvene organizacije Ldvn 55 dBA, Lnoč 40 dBA. |
(7) Prepovedano je ustvarjanje (načrtovanje) novih konfliktnih območij,
kjer se stikajo PNRP, za stanovanjske namene in počitek (SS, SB, SP) ali
površine za turizem (BT), kjer velja II. stopnja varstva pred hrupom
(SVPH) in gospodarska območja s PNRP (IG, IP, IK) ali pomembne ceste ali
železnice s PNRP (PC, PŽ). Obstoječa konfliktna območja pa je dolgoročno
treba sanirati oziroma ustrezno spremeniti PNRP. |
(8) Na gradbiščih, ki so v skladu z 11. členom Uredbe o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19)
PVO posegi, je treba upoštevati ukrepe za preprečevanje hrupa in ne
smejo povzročati prekomerne obremenitve okolja v skladu predpisanimi
mejnimi vrednostmi. |
(9) Dovoljenje za čezmerno obremenitev okolja v času prireditev ali
javnega shoda v skladu z Uredbo o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na
shodih in prireditvah povzročajo hrup (Uradni list RS, št. 118/05) se
pridobi na podlagi soglasja občine ali pristojnega ministrstva na osnovi
strokovne ocene obremenitve okolja s hrupom za čas trajanja prireditve. |
|
148. člen |
|
(varstvo pred elektromagnetnim
sevanjem) |
|
(1) Gradnja objektov ali naprav in razmestitev dejavnosti, ki so vir
elektromagnetnega sevanja (v nadaljevanju EMS), ne sme presegati
obremenitev okolja, ki jih določa predpis o EMS v naravnem in
življenjskem okolju (Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju in Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem
monitoringu za vire EMS ter o pogojih za njegovo izvajanje). |
(2) Z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju so določene stopnje varstva pred sevanjem, glede na občutljivost
posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke
elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja, in sicer: |
– stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje
povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je: območje bolnišnic,
zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in
rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov
vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega
zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih
in rekreacijskih površin, trgovsko–poslovno–stanovanjsko območje, ki je
hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim
dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske,
storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja,
namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju; |
– stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten
poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje so zlasti:
območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi
podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni
dejavnosti ter vsa druga območja; |
– stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I.
območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu. |
(3) Viri EMS so lahko: visokonapetostni transformator, razdelilna
transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne
energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali
televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega
uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje. |
(4) Novogradnja objekta, ki je vir EMS ali rekonstrukcija obstoječega
objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne sme povzročiti čezmerne
obremenitve okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v
naravnem in življenjskem okolju. |
(5) Za gradnjo objektov, ki so viri EMS, je treba izdelati oceno vplivov
na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe. |
|
149. člen |
|
(kakovostno bivalno okolje) |
|
Za
zagotovitev zdravega življenjskega sloga je pri posegih v prostor treba
upoštevati naslednje skupne pogoje: |
– za
večino prebivalstva je treba zagotoviti oskrbo z zdravstveno ustrezno
pitno vodo iz javnega vodovoda; |
– zagotavljati je treba javno dostopna otroška igrišča, zelene površine,
površine za urbano vrtnarjenje, površine za šport in rekreacijo ter
ureditev peš in kolesarskih poti med naselji. |
|
3.3. Posebni prostorski izvedbeni pogoji
glede varstva okolja – ukrepi za preprečitev, omilitev in odpravo
posledic vplivov na okolje (omilitveni ukrepi) |
|
150. člen |
|
Poleg skupnih prostorskih izvedbenih pogojev veljajo še dodatne
usmeritve in omilitveni ukrepi, ki izhajajo iz smernic in celovite
presoje vplivov na okolje: |
(1) Pri prenovah objektov, kjer so kotišča netopirjev, je treba izvajati
dela, ko netopirjev ni. V teh objektih je treba ohranjati preletevalne
odprtine, ki se naj ne osvetljujejo. |
(2) Na območju življenjskega prostora velikih zveri na Trnovski planoti
(Gora in Hrušica) je pomembno urejanje smetišč ter zbiralnikov smeti,
gnojišč, čebelnjakov in pašnikov. Koši za smeti in smetnjaki morajo biti
zračnotesni, da onemogočajo razširjanje vonja. Okoli objektov naj se
ohranja odprti prostor v razdalji min. 25 m do gozdnega roba. |
(3) Na območju Križne gore je prepovedano zasipati kraške vrtače in
druge depresije. |
(4) Gnezdišče velike uharice v stenah na Gradišču je treba varovati pred
vsakršnimi motnjami. Poti in ostale ureditve se načrtuje tako, da se ne
vnaša nemir na območje gnezdišč oziroma se jih spelje tako, da se
zmanjša obstoječi pritisk obiskovalcev v območje. Na tem območju je
plezanje prepovedano. |
(5) V območju AJ-212 REK, AJ-213 REK in AJ-214 REK so prepovedani
gradbeni posegi, dopustne so samo dodatne ureditve na obstoječih poteh.
Prepovedane so ureditve v oziroma ob potoku Hublju (npr. okrasnih
bazenov, otroška in druga javna igrišča). Za načrt ureditve je potrebno
pridobiti smernice in soglasje pristojne organizacije za varstvo narave
(ZRSVN). Pri tem je treba upoštevati tudi ukrepe za zmanjšanje
turističnega pritiska (povečan obisk in posledično vnašanje motenj v
območje). |
(6) Načrtovani vodni zadrževalnik Košivec: glede na trajno uničenje
pritoka Kamenjskega potoka je treba izvesti renaturacijske posege na
potoku Košivcu dolvodno od akumulacije do izliva v reko Vipavo, ki bodo
to izgubo nadomestili oziroma omilili. Pri tem je namen predvsem
izboljšanje stanja potencialnega habitata za raka koščaka. Renaturacija
potoka pomeni ureditev bolj naravne struge, vzpostavitev primerne
obrežne vegetacije ter izboljšanje kvalitete vode. Košivec ima
regulirano strugo, zato je treba na nekaj mestih ureditve odstraniti in
omogočiti bočno razširitev potoka. Za renaturacijo je izjemnega pomena
tudi zasaditev struge, kar pomeni min. 5-metrski pas vegetacije na obeh
straneh potoka do izliva, mestoma še širši pas. Vsi ti ukrepi bodo
omogočili tudi primerne življenjske pogoje za kačjega pastirja –
velikega studenčarja. |
(7) Zaščititi je treba vodni vir Hubelj. |
(8) Na območju EUP VO-32 REK, smučišče v Vodicah je prepovedano
poseganje v vplivno območje ponorov in pripadajočih poplavnih površin.
Na smučišču je prepovedano uporabljati snovi, ki se spirajo v tla in
podtalnico. |
(9) Na območju EUP KV-39 SK je dopustna nadomestna gradnja in ureditve
za potrebe postavitve geomagnetnega observatorija. |
|
3.4. Posebni prostorski izvedbeni pogoji
za posamezne EUP ali lokacije |
|
151. člen |
|
Ajdovščina EUP AJ-001, 007, 008 BC (Pale na Ajdovščino) |
Na
območju Pale je dopustna tudi nastanitev. |
Poleg vrst objektov glede na namen v območjih športnih centrov (BC)
določenih v tabeli 4 je dopustno graditi tudi: |
– 12111 |
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno
nastanitev. |
|
Ajdovščina EUP AJ-036, AJ-063 |
Na
zemljiščih s parc. št. 505, 607/1, 607/2, 507, vse k. o. Ajdovščina, so
dopustni le takšni posegi, ki prispevajo k varovanim ureditvam kulturne
dediščine in ki so skladni z obstoječim varstvenim režimom. Gradnje
novih objektov, dozidave in nadzidave obstoječih objektov so možne,
kadar se s tem izboljša stanje območja kulturne dediščine ali, kadar ni
možno zagotoviti primernejše lokacije ali rešitve. Pri tem gradnja ne
sme spreminjati lastnosti zaradi katerih je območje ali objekt pridobilo
status kulturne dediščine in je skladna z veljavnimi varstvenimi režimi.
Odstranitve objektov niso dopustne, razen pod pogoji, kot jih določajo
predpisi s področja varstva kulturne dediščine. V ta namen mora biti
predhodno pridobljeno soglasje v skladu z 31. členom ZVKD-1. |
Ajdovščina EUP AJ-197 |
Spreminjanje nivoja terena ni dopustno. Postavitev objektov in naprav,
ki bi ovirali vodni tok ter posledično predstavljali vpliv na vodni
režim, ni dovoljena. |
Vodice, smučišče EUP VO-01 in VO-32 REK |
Za
širjenje smučišča, ki lahko povzroči onesnaženje večjega obsega v skladu
s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, je treba na podlagi rezultatov
analize tveganja za onesnaženje preveriti sprejemljivost vplivov objekta
na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplivov zaščitnih ukrepov na
zmanjšanje tveganja za onesnaževanje. |
|
3.5. Usmeritve in prostorski izvedbeni
pogoji za OPPN |
|
3.5.1. Usmeritve za OPPN |
|
152. člen |
|
Usmeritve za oblikovanje v posameznih OPPN so določene v tabeli 2-1. Z
oznako ureditvene enote (stolpec OPPN_PIP) je določena tipologija
zazidave. Iz prostorskih izvedbenih pogojev za posamezne ureditvene
enote se kot usmeritev za načrtovanje OPPN upošteva faktor zazidanosti. |
|
153. člen |
|
Posebne usmeritve za pripravo OPPN so navedene za posamezne EUP, kot
sledi: |
Vipavski Križ: VK-01 [OPPNp] |
Za
območje je predvidena izdelava OPPN za prenovo, katerega obvezni
sestavni del je konservatorski načrt za prenovo, ki je podlaga za
celovito prenovo območja naselbinske dediščine. |
Potoče: EUP PT-37 VI [OPPN] |
Pri
pripravi OPPN za vodni zadrževalnik Košivec je treba zagotoviti ustrezni
vodni režim (ekološko sprejemljiv pretok) v Kamenjskem potoku zaradi
načrtovanja zadrževalnika. Pred izdelavo OPPN je treba izdelati
hidrološko-hidravlično študijo z opredelitvijo vplivov na vodni režim. |
Batuje: EUP BA-10 [OPPN za zmanjševanje poplavne ogroženosti] |
Za
zmanjševanje poplavne ogroženosti je treba izdelati
hidrološko-hidravlično študijo, iz katere bodo razvidni omilitveni
ukrepi, njihova izvedba pa pogojena z umeščanjem objektov in dejavnosti
v prostor v skladu z uredbo, ki določa pogoje in omejitve za posege v
prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav in
z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, za posege v okolje, ki
v primeru poplav in z njimi povezane erozije lahko ogrožajo vodno
okolje, ter za načrtovanje rabe prostora in preventivnih ukrepov za
zmanjševanje poplavne ogroženosti. Celovite ukrepe za zmanjšanje
poplavne ogroženosti je treba izvesti pred začetkom oziroma sočasno z
gradnjo novih objektov. |
BA-39 [OPPN], GA-07 [OPPN], SE-31 [OPPN], VŽ-15 [OPPN] |
Etapnost – po zapolnitvi drugih nezazidanih stavbnih zemljišč v naselju. |
Ajdovščina: EUP AJ-003 BC [OPPN] |
Poleg skupnih prostorskih izvedbenih pogojev za namensko rabo prostora
»BC« je dopustna še gradnja vrtca (šifra 12630 – stavbe za izobraževanje
in znanstveno raziskovalno delo) s prostorskimi izvedbenimi pogoji za
posamične objekte s svojstvenim oblikovanjem (x) brez predhodno
sprejetega OPPN. |
|
3.5.2. Prostorski izvedbeni pogoji na
območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov |
|
154. člen |
|
(1) Na območjih, kjer je določena izdelava OPPN, so do njegovega
sprejetja dopustne le naslednje vrste posegov: |
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije in odstranitve obstoječih objektov in
naprav; |
– spremembe namembnosti obstoječih objektov ali delov objektov v
dejavnosti, ki so dopustne v posamezni vrsti podrobne namenske rabe
prostora; |
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v okviru dopustnih
dejavnosti namenske rabe območja; |
– rekonstrukcije in gradnje infrastrukturnega omrežja in naprav. |
(2) Posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega
načrtovanja in izvedbe OPPN, da se s tem ne povečuje vrednost objektov
in da so skladni s predvidenimi ureditvami. |
(3) OPPN se lahko sprejme za del območja urejanja, ko sprejem celotnega
OPPN ni možen zaradi neurejenih lastniških ali drugih razmer, ki
onemogočajo sprejem celotnega OPPN v razumnem roku. V takem primeru je
treba predhodno preučiti racionalno rabo in ureditev celotnega območja
ter določiti prometno ureditev za celotno območje OPPN, s katero se
zagotovi povezanost posameznih delov območja OPPN. Delež za ureditev
javnih površin v območju urejanja morajo zagotoviti enakovredno vsi
udeleženci/investitorji. |
|
3.5.3. Prostorski izvedbeni pogoji v
območjih državnih prostorskih načrtov |
|
155. člen |
|
EUP
PC 1 – DPA, PC 2 – DPA, PC 3 – DPA |
se
urejajo s skupnim Lokacijskim načrtom za Primorski krak avtoceste na
odseku hitre ceste Vipava–Selo (Uradni list št. 46/96-2838, 110/02-5386
– ZUreP-1, 106/06-4542 – spr., 33/07-1761 – ZPNačrt). |
EUP
PC 4 – DPA, PC 5 – DPA |
se
urejata s skupnim Lokacijskim načrtom za Primorski krak avtoceste na
odseku hitre ceste Razdrto–Vipava (Uradni list RS, št. 71/99-3560,
110/02-5386 – ZUreP-1, 75/06-3278 – spr./dop., 33/07-1761 – ZPNačrt). |
EUP
Ep 01 – DPA, Ep 03 – DPA |
se
urejata s skupnim Državnim lokacijskim načrtom za kompresorsko postajo
Ajdovščina (Uradni list RS, št. 55/06-2336, 33/07-1761 – ZPNačrt). |
EUP
Ep 02 – DPA |
se
ureja z Državni prostorskim načrtom za prenosni plinovod M6 od
Ajdovščine do Lucije (Uradni list RS, št. 88/12-3499). |
|
4. USMERITVE ZA URESNIČEVANJE OPN OBČINE
AJDOVŠČINA |
|
156. člen |
|
(1) Občina bo: |
– zagotavljala informacijske osnove o stanju in razmerah v prostoru; |
– zagotavljala informacijske osnove o razvojnih težnjah – interesih, ki
bodo omogočale ocenjevanje učinkovitosti usmeritev in določil iz OPN
Občine Ajdovščina; |
– zagotovila spremljanje uresničevanja v OPN Občine Ajdovščina določenih
usmeritev; |
– ugotavljala uresničevanje potreb in usmeritev ter objavljala rezultate
spremljanja. |
(2) Na osnovi spremenjenih okoliščin in potreb, ki jih bo občina
ugotovila s spremljanjem uresničevanja OPN Občine Ajdovščina, bo občina
sprejemala spremembe in dopolnitve. |
|
157. člen |
|
(spremljanje stanja okolja) |
|
(1) V skrbi za zdravje občanov in doseganje okoljskih ciljev bo občina
spremljala izvajanje OPN Občine Ajdovščina in vpliv izvedbe plana na
zdravje občanov s spremljanjem naslednjih okoljskih kazalcev: |
Okoljski cilji |
Kazalci stanja okolja |
Podnebje |
Prisotnost virov toplogrednih plinov v
občini |
Kakovost zraka (onesnaženost zraka) |
Povprečni letni dnevni promet (PLDP) |
Delež objektov priključenih na kotlovnice,
ogrevanje na plin in obnovljive vire energije (OVE) |
Število zavezancev za emisijski monitoring |
Število industrijskih con |
Prisotnost konfliktnih območij NRP za
stanovanjska območja SS in industrijo I |
Zmanjšanje hrupa |
Povprečni letni dnevni promet (PLDP) |
Dolžina pomembnih cest in železnic skozi
naselja |
Število stikov II. in IV. območja varstva
pred hrupom |
Število zavezancev za monitoring hrupa |
Prisotnost konfliktnih območij NRP za
stanovanjska območja SS in industrijo I |
Stopnja varstva pred hrupom na mestu
poselitve (SVPH) |
Čiste površinske in podzemne vode |
Kemijsko stanje površinskih voda |
Kemijsko stanje podzemnih voda |
Kakovost pitne vode |
Površina stavbnih zemljišč v vodovarstvenih
območjih |
Število prebivalcev glede na posamezni
vodni vir |
Število prebivalcev priključenih na
kanalizacijo in delež stavb priključenih na čistilne naprave
(ČN) |
Kapacitete ČN in učinkovitost čiščenja |
Število malih komunalnih čistilnih naprav |
Število greznic |
Poraba pitne vode na prebivalca |
|
Obseg antropogenih elementov stoječih voda |
Posegi na poplavnih območjih |
Morfološke obremenitve vodotokov |
Kmetijska pridelava na VVO |
Površine industrijskih območij na VVO |
Tla |
Površine za kmetijsko pridelavo |
Spremembe površin za industrijska območja |
Posegi na erozijskih območjih |
Zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja |
Poraba el. energije za javno razsvetljavo
na prebivalca (ciljna vrednost 44,5 kWh) |
Največja letna poraba elektrike za
razsvetljavo javnih površin in občinskih cest |
Zmanjšanje elektromagnetnega sevanja – EMS |
Površine NRP namenjene bivanju v vplivnem
območju virov EMS |
Število objektov z varovanimi prostori v
vplivnem pasu virov EMS v vplivnem pasu EMS |
Ravnanje z odpadki |
Število zbiralnic in zbirnih centrov na
prebivalca na območju občine |
Število centrov za ravnanje z odpadki na
območju občine (regije) |
Kakovostno bivalno okolje |
Število prebivalcev z zdravstveno ustrezno
pitno vodo iz javnega vodovoda |
Število dostopnih otroških igrišč, zelenih
površin, površin za urbano vrtnarjenje, površin za šport in
rekreacijo ter peš in kolesarskih poti med naselji |
|
(2) Občina bo periodično obveščala občane o stanju kazalcev okolja in
jim omogočala podajanje pritožb o vplivih iz okolja. |
|
158. člen |
|
(etapnost in zaporednost urejanja
območij) |
|
Občina bo s programi komunalnega opremljanja skrbela za postopnost in
zaporednost opremljanja novih razvojnih območij. Nova razvojna območja
se bodo opremljala skladno z zaporednim urejanjem infrastrukturnega
omrežja. |
|
159. člen |
|
(merila za odstopanje od OPN Občine
Ajdovščina) |
|
(1) Zaradi nepopolnih, ne dovolj natančnih in neskladnih podatkov o
stanju v prostoru (neskladnost katastrskih prikazov in stanja v
prostoru) ter zaradi pomanjkljivih evidenc, tehnično ni možno z zadostno
mero natančnosti dokončno opredeliti razmejitve nekaterih površin, za
katere veljajo usmeritve v OPN Občine Ajdovščina in določbe v
prostorskih izvedbenih pogojih. Občina dopušča odstopanja od grafičnih
prikazov v OPN Občine Ajdovščina in določa način presojanja posegov v
prostor v takih območjih. |
(2) Z OPN Občine Ajdovščina se določa tolerance glede posameznih
grafičnih prikazov OPN Občine Ajdovščina: ceste v poselitvenih območjih
(naseljih) so prikazane po parcelah zemljiškega katastrskega prikaza. V
območjih, ki mejijo na ceste, je pri poseganju v prostor treba vključiti
pristojne inštitucije za upravljanje s cestami, ki na podlagi dejanskega
stanja v prostoru presojajo o sprejemljivosti posameznih posegov v
prostor. |
(3) V OPN Občine Ajdovščina površine cest lokalnega pomena zunaj
poselitvenih območij niso prikazane. Dejansko stanje prometne
infrastrukture se ugotavlja na terenu in na podlagi izmere dejanskega
stanja. Pri poseganju v prostor je na parcelah, ki mejijo na površine
cest, treba vključiti pristojnega upravljavca cest, ki na podlagi
dejanskega stanja v prostoru presoja o sprejemljivosti posameznih
posegov v prostor. |
(4) V OPPN se usmeritve iz OPN Občine Ajdovščina podrobneje določijo v
smislu meril in pogojev za urejanje. Pri podrobnejšem določanju
razmejitev, meril in pogojev v OPPN so dopustna odstopanja od razmejitev
in usmeritev: glede namembnosti površin primarne rabe so dopustna večja
odstopanja za posege, ki ne predstavljajo trajno spremembo prostora in
njegove rabe, saj je z namensko rabo v prostorskem planu določena
pretežna namembnost površin. Odstopanje naj na prostorsko zaključenem
območju ne presega 2 ha. |
|
160. člen |
|
(kriteriji za spreminjanje in
dopolnjevanje OPN Občine Ajdovščina) |
|
Pri
spreminjanju in dopolnjevanju OPN Občine Ajdovščina se ne bo odobravalo
predlogov za dopolnitev: |
– ki
bodo v nasprotju z osnovnimi cilji in usmeritvami OPN Občine Ajdovščina; |
– ki
bodo negativno in prekomerno vplivali na okolje, bivalne in delovne
razmere; |
– ki
bodo prekomerno povečevali prometne obremenitve v območjih s slabim
prometnim omrežjem, s turistično razvojno usmeritvijo, v območjih
ohranjanja narave in kulturne dediščine; |
– ki
bodo s svojo dejavnostjo, lego in oblikovanjem (velikostjo)
predstavljali potencialno razvrednotenje obstoječih kvalitet prostora in
okolja. |
|
5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
161. člen |
|
S
sprejetjem OPN Občine Ajdovščina preneha veljati prostorski planski akt: |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
družbenega plana občine Ajdovščina za območje občine Ajdovščine (Uradno
glasilo, št. 7/97, Uradni list RS, št. 96/04). |
|
162. člen |
|
S
sprejetjem OPN Občine Ajdovščina prenehajo veljati prostorski izvedbeni
akti: |
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Ajdovščina – Uradno
glasilo, št. 1/98, Uradni list RS, št. 92/05, 108/06, 45/08, 19/09,
9/11, 100/11, 14/12; kartografski del: Uradni list RS, št. 96/04); |
– Sklep o začetku uporabe digitalnega prostorskega plana občine
Ajdovščina (Uradni list RS, št. 99/01); |
– Odlok o zazidalnem načrtu Grivče II (Uradno glasilo, št. 17/96, Uradni
list RS, št. 96/01, 79/04, 59/05, 140/06, 79/07); |
– Odlok o lokacijskem načrtu za Lavričevo ulico (Uradno glasilo,
št. 2/90); |
– Odlok o zazidalnem načrtu Ribnik SB II (Uradno glasilo, št. 3/91,
Uradni list RS, št. 105/08); |
– Odlok o zazidalnem načrtu obrtna cona PR1 Ajdovščina (Uradno glasilo,
št. 1/88); |
– Odlok o lokacijskem načrtu Ajdovščina – zahod – Lipa (Uradno glasilo,
št. 6/90, Uradni list RS, št. 35/08); |
– Odlok o zazidalnem načrtu Avtobusna postaja – Ajdovščina (Uradno
glasilo, št. 2/90, Uradni list RS, št. 106/03); |
– Odlok o zazidalnem načrtu Obrtna cona III – Ajdovščina (Uradno
glasilo, št. 3/91, Uradni list RS, št. 41/05); |
– Odlok o zazidalnem načrtu servisna cona Ajdovščina (Uradno glasilo
7/90, 2/93, Uradni list RS, št. 41/05); |
– Odlok o zazidalnem načrtu SN-1A Lokavec (Uradno glasilo, št. 9/88); |
– Odlok o zazidalnem načrtu Pod gradom Velike Žablje (Uradno glasilo,
št. 11/84); |
– Odlok o zazidalnem načrtu »Vrh Drag« Col (Uradno glasilo, št. 5/88,
Uradni list RS, št. 70/06); |
– Odlok o zazidalnem načrtu Log – Budanje (Uradno glasilo, št. 9/88,
Uradni list RS, št. 9/10); |
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko pozidavo Grivče
III (Uradni list RS, št. 91/07); |
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje zaselka
Strane na Planini (Uradni list RS, št. 80/09). |
|
163. člen |
|
(1) V OPN Občine Ajdovščina ostajajo v veljavi prostorski izvedbeni
akti: |
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za poslovno obrtno cono Gojače
(Uradni list RS, št. 35/06); |
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje zaselka
Strane na Planini (Uradni list RS, št. 67/21); |
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Ribnik SB II (Uradni
list RS, št. 56/17, 94/21); |
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za spremembo
podrobnejše namenske rabe prostora za gradnjo Vrtca Police Ajdovščina
(Uradni list RS, št. 3/21); |
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za večstanovanjsko
sosesko Lipa v Ajdovščini (Uradni list RS, št. 67/21). |
(2) V OPN Občine Ajdovščina ostanejo v veljavi dispozicije pozidave, ki
so podlaga za določitev gradbenih parcel na podlagi 180. člena Zakona o
urejanju prostora (ZUreP-2): |
– Sklep o dispoziciji pozidave za območje cestne baze v Ajdovščini
(št. 350-19/06, Občinski svet Občine Ajdovščina, dne 27. 3. 2008); |
– Sklep o dispoziciji pozidave za območje stanovanjske gradnje na
Gradišču v Ajdovščini (št. 351-590/05, Občinski svet Občine Ajdovščina,
dne 27. 10. 2011); |
– Sklep o dispoziciji pozidave za stanovanjski kompleks Ribnik SB II-1 v
Ajdovščini (št. 350-16/06, Občinski svet Občine Ajdovščina, dne 13. 7.
2006); |
– Sklep o dispoziciji pozidave za Logistični center Ajdovščina
(št. 351-410/05, Občinski svet Občine Ajdovščina, dne 5. 11. 2020); |
– Sklep o dispoziciji pozidave OIC Mirce – zahod (št. 350-2/11, Občinski
svet Občine Ajdovščina, dne 31. 5. 2012); |
– Sklep o dispoziciji pozidave za večstanovanjski objekt Ob Hublju v
Ajdovščini s spremembami in dopolnitvami (št. 3502-29/08, Občinski svet
Občine Ajdovščina, dne 5. 3. 2020 in 17. 12. 2020); |
– Sklep o dispoziciji urejanja vrtičkov Pod Fructalom v Ajdovščina
(št. 350-1/14, Občinski svet Občine Ajdovščina dne 16. 4. 2014); |
– Sklep o dispoziciji pozidave za obrtno cono Pod letališčem
(št. 351-276/03, Občinski svet Občine Ajdovščina, dne 28. 10. 2004); |
– Sklep o dispoziciji pozidave za Poslovno trgovski kompleks Pod
obvoznico – Hofer s spremembami in dopolnitvami (št. 350-14, 15/06,
Občinski svet Občine Ajdovščina, dne 29. 6. 2006, 29. 9. 2011, 29. 10.
2015); |
– Sklep o dispoziciji pozidave za Poslovno trgovski kompleks Pod
obvoznico – poslovno trgovski center Primorje (št. 350-14, 15/06,
Občinski svet Občine Ajdovščina, dne 29. 6. 2006); |
– Sklep o dispoziciji pozidave za poslovno cono Pod železnico z
dopolnitvami (št. 350-12/06, Občinski svet Občine Ajdovščina dne 29. 6.
2006 in 31. 1. 2008); |
– Sklep dispoziciji pozidave: Ajdovščina – poslovna cona Mirce –
kompleks INCOM d. o. o. (št. 3500-25/20, Občinski svet Občine
Ajdovščina, dne 17. 12. 2020); |
– Sklep o dispoziciji pozidave Ajdovščina – Pale s spremembami in
dopolnitvami (št. 350-1/19, Občinski svet Občine Ajdovščina, dne 30. 5.
2019 in 8. 5. 2020); |
– Sklep o dispoziciji pozidave za območje grajskega vrta v Ajdovščini
(št. 352-47/01, Občinski svet Občine Ajdovščina dne 29. 10. 2009); |
– Sklep o dispoziciji pozidave za stanovanjsko gradnjo Ajdovščina –
Slejkoti I (št. 350-4/15, Občinski svet Občine Ajdovščina, dne 28. 1.
2016); |
– Sklep o dispoziciji pozidave Slejkoti II v Ajdovščini (št. 350-1/07,
Občinski svet Občine Ajdovščina, dne 26. 6. 2008); |
– Sklep o dispoziciji pozidave Nad Bizjaki (št. 350-2/12, Občinski svet
Občine Ajdovščina, dne 16. 4. 2014); |
– Sklep o dispoziciji pozidave v Ajdovščini: Grivče III – Na jasi
(št. 3505-1/17, Občinski svet Občine Ajdovščina, dne 25. 5. 2017); |
– Sklep o dispoziciji pozidave Ajdovščina: Poslovno stanovanjska soseska
Goriška cesta (št. 3500-8/20, Občinski svet Občine Ajdovščina, dne
31. 3. 2020); |
– Sklep o dispoziciji pozidave: Ajdovščina – Šturski park
(št. 350-28/20, Občinski svet Občine Ajdovščina, dne 22. 10. 2020); |
– Sklep o dispoziciji urejanja vrtičkov na območju mesta Ajdovščina –
vrtički Kresnice (št. 350-4/13, Občinski svet Občine Ajdovščina, dne
21. 3. 2013); |
– Sklep o dispoziciji pozidave za Batuje BA3 -I. faza s spremembami in
dopolnitvami (št. 3502-43/07, Občinski svet Občine Ajdovščina, dne
25. 9. 2008 in 3. 3. 2011); |
– Sklep o dispoziciji pozidave v Budanjah – Log II (št. 351-510/05,
Občinski svet Občine Ajdovščina, dne 21. 12. 2006); |
– Sklep o dispoziciji pozidave v Budanjah – Log III (351-21/06, 2. seja
Občinskega sveta 21. 12. 2006) |
– Sklep o dispoziciji pozidave za območje stanovanjske gradnje Budanje –
Mihčeva dolinca (št. 35100-4/12, Občinski svet Občine Ajdovščina, dne
21. 3. 2013); |
– Sklep o dispoziciji pozidave za Vrh drag – Col (št. 350-7/06, Občinski
svet Občine Ajdovščina, dne 29. 6. 2006); |
– Sklep o dispoziciji pozidave Pri hrastu v Črničah (št. 351-504/04,
Občinski svet Občine Ajdovščina, dne 31. 3. 2005); |
– Sklep o dispoziciji pozidave v Dobravljah (pod igriščem)
(št. 350-8/13, Občinski svet Občine Ajdovščina, dne 6. 2. 2014); |
– Sklep o dispoziciji pozidave Gaberje (št. 351-499/04, Občinski svet
Občine Ajdovščina, dne 26. 5. 2005); |
– Sklep o dispoziciji pozidave za območje stanovanjske gradnje v Lokavcu
L3 – Paljki s spremembami in dopolnitvami (št. 350-1/09, Občinski svet
Občine Ajdovščina, dne 28. 5. 2009, 12. 4. 2017 in 5. 3. 2020); |
– Sklep o dispoziciji pozidave v Lokavcu- Bitovi 1 (št. 350-5/06,
Občinski svet Občine Ajdovščina 23. 3. 2006); |
– Sklep o dispoziciji pozidave v Lokavcu – Bitovi 2 (št. 350-1/18,
Občinski svet Občine Ajdovščina dne 19. 4. 2018); |
– Sklep o dispoziciji pozidave: Lokavec – Mizinska vas (št. 350-2/19,
Občinski svet Občine Ajdovščina dne 19. 12. 2019); |
– Sklep o dispoziciji pozidave: Lokavec – Loretovše 1 (št. 3500-24/20,
Občinski svet Občine Ajdovščina dne 11. 3. 2021); |
– Sklep o dispoziciji pozidave za stanovanjsko gradnjo v naselju Malovše
– GO1 (št. 350-1/11, Občinski svet Občine Ajdovščina, dne 31. 3. 2011); |
– Sklep o dispoziciji pozidave Potoče (št. 351-472/05, Občinski svet
Občine Ajdovščina, dne 29. 9. 2005); |
– Sklep o dispoziciji pozidave za zdravstveno turistični center Potoče
(št. 3501-241/13, Občinski svet Občine Ajdovščina, dne 15. 12. 2016); |
– Sklep o dispoziciji pozidave za območje stanovanjske gradnje v Stomažu
ST1 – II. faza (št. 350-8/08, Občinski svet Občine Ajdovščina, dne
26. 3. 2009); |
– Sklep o dispoziciji pozidave Stomaž (št. 350-1/06, Občinski svet
Občine Ajdovščina, dne 23. 2. 2006); |
– Sklep o dispoziciji pozidave: Velike Žablje – Nad gradom s spremembami
in dopolnitvami (št. 3505-1/17, Občinski svet Občine Ajdovščina, dne
28. 9. 2017 in 22. 10. 2020). |
|
164. člen |
|
(1) V OPN Občine Ajdovščina so prikazani državni lokacijski načrti (DLN)
in državni prostorski načrti (DPN): |
– Uredba o lokacijskem načrtu za Primorski krak avtoceste na odseku
hitre ceste Vipava–Selo (Uradni list RS, št. 46/96 in 106/06); |
– Uredba o državnem lokacijskem načrtu za kompresorsko postajo
Ajdovščina (Uradni list RS, št. 55/06); |
– Uredba o lokacijskem načrtu za Primorski krak avtoceste na odseku
hitre ceste Razdrto–Vipava (Uradni list RS, št. 71/99); |
– Uredba o državnem lokacijskem načrtu za prenosni plinovod M6 od
Ajdovščine do Lucije (Uradni list RS, št. 88/12); |
– Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M3/1
Kalce–Vodice (Uradni list RS, št. 17/15); |
– Uredba o državnem prostorskem načrtu za rekonstrukcijo prenosnih
plinovodov M3, M3B, R31A, R32 in R34 (Uradni list RS, št. 97/15). |
(2) V OPN Občine Ajdovščina je grafično prikazano območje državnega
lokacijskega načrta v pripravi: |
– Odlok o programu priprave lokacijskega načrta za vplivno območje plazu
Slano blato v Občini Ajdovščina (Uradni list RS, št. 23/04, 31/17). |
|
165. člen |
|
(1) Uradno začeti postopki izdaje gradbenih dovoljenj in priprave OPPN
se nadaljujejo in končajo po prostorskih aktih, ki so veljali do
uveljavitve OPN Občine Ajdovščina. |
(2) Ne glede na prejšnji odstavek prenehajo veljati naslednji uradno
začeti postopki priprave OPPN: |
– Sklep o pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta za cesto
Tevče–Vrtovče (OPPN cesta Vrtovče–Tevče) (Uradni list RS, št. 25/09); |
– Sklep o pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje
poslovno obrtne cone Pod železnico in Mirce v Ajdovščini (OPPN Pod
železnico in Mirce) (Uradni list RS, št. 25/09); |
– Sklep o pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje
Lipe v Ajdovščini (Uradni list RS, št. 3/09); |
– Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta
Ribnik SB II (Uradni list RS, št. 95/08); |
– Sklep o pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje
ob Tovarniški cesti v Ajdovščini (Uradni list RS, št. 95/08); |
– Program priprave lokacijskega načrta za območje Ajdovščina; AVK 1-2
Pod železnico in Mirce (Uradni list RS, št. 30/07); |
– Program priprave lokacijskega načrta za stanovanjsko območje AŠT3 (nad
Slejkoti 2) (Uradni list RS, št. 29/07); |
– Program priprave za spremembo in dopolnitev zazidalnega načrta Ribnik
SB II (Uradni list RS, št. 79/04). |
|
166. člen |
|
OPN
Občine Ajdovščina je na vpogled na Občini Ajdovščina in na spletnem
portalu www.ajdovscina.si. |
|
167. člen |
|
Določbe odloka o OPN Občine Ajdovščina se tolmači na podlagi
obrazložitve odloka, ki je sestavni del prostorskega akta. Strokovna
pojasnila OPN Občine Ajdovščina daje pristojna strokovna služba Občine
Ajdovščina. Uradne razlage odloka o OPN Občine Ajdovščina sprejema
občinski svet. |
|
168. člen |
|
Ta
odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in prične veljati
1. 3. 2022. |
|
Št. 400-1/04-683 |
Ajdovščina, dne
20. decembra 2021 |
|
Župan |
Občine Ajdovščina |
Tadej Beočanin |
|
|