|
Na podlagi določil 64. člena
zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 - odločbe US
RS, 45/94 - odločbe US RS in Uradni list RS, št. 57/94 in št. 14/95) je
Občinski svet občine Rogašovci na seji dne 8. julija 1995, sprejel |
|
|
S T A T U T |
|
|
Občine Rogašovci |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta statut določa temeljna načela za organizacijo in
delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov,
organizacijo občinske uprave in javnih služb, način sodelovanja občanov
pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v
občini. |
|
|
2. člen |
|
|
Občina Rogašovci je temeljna lokalna samoupravna skupnost,
ki je bila ustanovljena z zakonom o ustanovitvi občin ter določitvi
njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94 in 69/94). |
|
|
3. člen |
|
|
Območje Občine Rogašovci obsega območja naselij: Fikšinci,
Kramarovci, Nuskova, Ocinje, Pertoča, Rogašovci, Ropoča, Sotina,
Serdica, Sveti Jurij in Večeslavci. |
|
|
4. člen |
|
|
Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru
ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge,
ki so nanjo prenesene z zakoni, ter naloge, ki jih z njenim soglasjem
prenese v občinsko pristojnost država. |
|
|
5. člen |
|
|
Občani odločajo o zadevah lokalne samouprave posredno
preko organov občine in neposredno - na svojih zborih, z referendumom in
preko ljudske iniciative. |
|
|
6. člen |
|
|
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na
katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najpozneje v 30 dneh. |
|
|
7. člen |
|
|
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in
sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi
skupnostmi. |
|
|
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih
držav ter mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
|
8. člen |
|
|
Občina Rogašovci je pravna oseba. |
|
|
Sedež občine je v Rogašovcih 14/B. |
|
|
Občina ima svoj pečat, ki je okrogle oblike. V zgornji
krožnici je napis OBČINA ROGAŠOVCI, v liniji premera pa je napis
ROGAŠOVCI. |
|
|
Občina ima lahko svoj grb in zastavo. Obliko in vsebino
grba ter zastave določi občinski svet. |
|
|
Občina ima svoj praznik, ki ga določi občinski svet. |
|
|
Zaslužnim občanom in drugim fizičnim ter pravnim osebam
lahko občinski svet podeli priznanja in nagrade občine. Pogoje in
postopek za podeljevanje priznanj in nagrad določi občinski svet s
posebnim odlokom. |
|
|
9. člen |
|
|
Občino Rogašovci predstavlja in zastopa župan. |
|
|
10. člen |
|
|
Naselja iz 3. člena tega statuta predstavljajo vaške
skupnosti: |
|
|
1. Krajevna skupnost Rogašovci z vaškimi skupnostmi
Sotina, Serdica, Nuskova, Rogašovci, Sv. Jurij, Ocinje, Kramarovci. |
|
|
2. Krajevna skupnost Pertoča z vaškimi skupnostmi Pertoča,
Ropoča, Večeslavci, Fikšinci. |
|
|
3. Krajevna skupnost Sveti Jurij z vaško skupnostjo Sveti Jurij. |
|
|
Krajevna skupnost je pravna oseba. |
|
|
Kadar nastopa krajevna skupnost v pravnem prometu s
svojimi sredstvi oziroma s sredstvi, ki niso lastnina občine ali s
sredstvi, ki niso del občinskega proračuna, sklepa pravne posle v svojem
imenu in na svoj račun. |
|
|
11. člen |
|
|
Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje
določenih zadev iz občinske pristojnosti v pristojnosti krajevne
skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva. |
|
|
12. člen |
|
|
V Občini Rogašovci živi v naseljih Sotina, Serdica,
Ocinje, Kramarovci, Pertoča, Ropoča avtohtono naseljena romska skupnost. |
|
|
Položaj in pravice romske skupnosti se urejajo v skladu z
zakonom. |
|
|
13. člen |
|
|
Občina se lahko povezuje v pokrajino. Odločitev o
povezovanju v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino
vseh članov sveta. |
|
|
II. NALOGE OBČINE |
|
|
14. člen |
|
|
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse
lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakoni, zlasti
pa: |
|
|
1. Na področju normativnega urejanja: |
|
|
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte, |
|
|
– sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
|
|
– sprejema načrt razvoja občine, s katerim se zagotavlja
skladen razvoj občine, |
|
|
– sprejema prostorske plane in prostorsko izvedbene akte, |
|
|
– predpisuje lokalne davke, |
|
|
– ureja upravljanje z energetskimi, vodnimi in drugimi
komunalnimi objekti, |
|
|
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge
javne površine, |
|
|
– ureja javni red v občini, |
|
|
– ustanavlja javna podjetja in javne zavode, |
|
|
– ustanavlja sklade, |
|
|
– ureja delovanje občinske uprave, |
|
|
– ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine, |
|
|
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi
se kršijo predpisi občine, |
|
|
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje
vrednost svojega premoženja, |
|
|
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
|
2. Pospešuje: |
|
|
– službe socialnega skrbstva, osnovnega zdravstva,
predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, službe za
socialno ogrožene, invalide in ostarele, |
|
|
– vzgojno, izobraževalno, kulturno, turistično,
raziskovalno, informacijsko - dokumentacijsko in društveno dejavnost, |
|
|
– razvoj športa in rekreacije, |
|
|
– razvoj podjetništva, kmetijstva, drobnega gospodarstva
in obrti, trgovine, turizma in drugih gospodarskih dejavnosti. |
|
|
3. Na področju upravljanja: |
|
|
– upravlja občinsko premoženje, |
|
|
– upravlja lokalne javne službe in druga javna podjetja, |
|
|
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro, |
|
|
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi. |
|
|
4. S svojimi sredstvi: |
|
|
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste, javne poti,
rekreacijske in druge javne površine, |
|
|
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično
dejavnost, |
|
|
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge
komunalne objekte in naprave, |
|
|
– gradi stanovanja za socialno ogrožene, |
|
|
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana, uprave in
delovnih teles, |
|
|
– zagotavlja izvajanje dejavnosti na področju osnovnega
izobraževanja, kulture, socialnega varstva, otroškega varstva,
zdravstvenega varstva, raziskovalne dejavnosti, športa in drugih
dejavnosti, |
|
|
– zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske
javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna
dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti), |
|
|
– zagotavlja izvajanje požarne varnosti, opravljanje
pokopališke, pogrebne in mrliške ogledne službe, |
|
|
– zagotavlja druge dejavnosti v okviru proračuna občine. |
|
|
5. S svojimi ukrepi: |
|
|
– spodbuja gospodarski razvoj občine, |
|
|
– pospešuje razvoj športa in rekreacije, |
|
|
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč, |
|
|
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred
hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov. |
|
|
6. Zagotavlja in organizira: |
|
|
– službe socialnega skrbstva, |
|
|
– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč, |
|
|
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami, |
|
|
– izvensodno poravnavo sporov, |
|
|
– komunalno nadzorno službo. |
|
|
7. Pridobiva in razpolaga: |
|
|
– z vsemi vrstami premoženja, |
|
|
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine. |
|
|
8. Sklepa: |
|
|
– pogodbe o pridobivanju in odtujevanju premičnin in
nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih
razmerjih, v katere občina vstopa. |
|
|
15. člen |
|
|
Poleg lokalnih zadev javnega pomena iz prejšnjega člena
opravlja občina še naslednje naloge, ki se nanašajo na razvoj turizma
oziroma negovanje krajinske značilnosti: |
|
|
– skrbi za razvoj turizma na območju celotne občine, |
|
|
– določa turistične ceste in poti, |
|
|
– določa namembnost izkoriščanja prostora na tem področju, |
|
|
– skupaj z nosilci turistične dejavnosti skrbi za
informativno dejavnost na področju turizma, |
|
|
– sodeluje s turističnimi organizacijami pri razvoju
turizma na regijski in državni ravni. |
|
|
Občina Rogašovci lahko opravlja tudi določene prenesene
funkcije za druge občine, če tako določijo občine, povezane v skupnost
občin oziroma pokrajino in opravlja upravna, strokovna in ostala
opravila za druge občine po njihovem pooblastilu. |
|
|
16. člen |
|
|
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na: |
|
|
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet, |
|
|
– občinsko upravno nadzorstvo, |
|
|
– statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje
potrebe, |
|
|
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in
javnih prireditev, |
|
|
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
|
|
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe
občine, |
|
|
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč, |
|
|
– določanje o rabi prostora, |
|
|
– gasilstvo kot obvezno lokalno javno službo, |
|
|
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje, |
|
|
– varstvo naravne in kulturne dediščine, |
|
|
– ukrepe za zaščito okolja, |
|
|
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov, |
|
|
– odločanje o namembnosti urbanega prostora, |
|
|
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dvoljenj, |
|
|
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter
lekarniško dejavnost, |
|
|
– mrliško ogledno službo, |
|
|
– določanje komunalnih dejavnosti, |
|
|
– organizacijo dimnikarske službe, |
|
|
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih
omrežij, |
|
|
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti
varstva okolja, |
|
|
– graditev in vzdrževanje vodovodnih, energetskih in
drugih komunalnih objektov, |
|
|
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov,
vzdrževanje gozdnih cest, |
|
|
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne
krajine, |
|
|
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom, |
|
|
– urejanje lokalnega prometa, |
|
|
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in
turizma, |
|
|
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje
parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja, |
|
|
– predpisovanje prometne ureditve, |
|
|
– urejanje lokalnega potniškega prometa, |
|
|
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj, |
|
|
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč
na domu, |
|
|
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov, |
|
|
– opravljanje ustanoviteljske pravice do javnih zavodov in
javnih podjetij, ki imajo sedež v občini oziroma zunaj občine, če je
občina soustanovitelj. |
|
|
17. člen |
|
|
Občina predpisuje, pod pogoji, ki jih določa zakon,
naslednje davke in druge občinske dajatve: |
|
|
– davek od premoženja, |
|
|
– davek na dediščine in darila, |
|
|
– davek na dobitke od iger na srečo, |
|
|
– davek na promet nepremičnin, |
|
|
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča,
lovišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte, |
|
|
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega
premoženja, |
|
|
– predpisuje občinske takse, kazni in druge pristojbine. |
|
|
III. ORGANI OBČINE |
|
|
1. Skupne določbe |
|
|
18. člen |
|
|
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo nepoklicno, razen župana,
ki jo lahko opravlja poklicno. |
|
|
Župan opravlja svojo funkcijo poklicno, kolikor vodi
občinsko upravo. |
|
|
19. člen |
|
|
Organi občine se volijo za štiri leta. |
|
|
20. člen |
|
|
Delo občinskih organov je javno. |
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu
občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil
na sejah občinskega sveta ter na druge načine, ki jih določa ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu
delovnih teles sveta. |
|
|
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in
drugih občinskih organov, ki so zaupne narave, če tako določi občinski
svet in so s strani predlagatelja označeni kot zaupni. |
|
|
21. člen |
|
|
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah
navzoča večina njihovih članov. |
|
|
2. Občinski svet |
|
|
22. člen |
|
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini. |
|
|
Občinski svet ima naslednje pristojnosti: |
|
|
– sprejema statut občine, |
|
|
– sprejema občinski proračun z dvetretjinsko večino vseh
svetnikov, |
|
|
– sprejema odloke in druge občinske akte, |
|
|
– sprejema poslovnik za svoje delo, |
|
|
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
|
|
– potrjuje začasne nujne ukrepe, |
|
|
– sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
|
|
– ustanavlja delovna telesa ter imenuje in razrešuje
njihove člane, |
|
|
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora, |
|
|
– imenuje volilne komisije za občinske volitve, |
|
|
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, |
|
|
– voli predstavnike v organe pokrajine, |
|
|
– daje soglasje k imenovanju poslovodnih organov javnih
zavodov in javnih podjetij ter soglasja k statutom le-teh, |
|
|
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave
glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, |
|
|
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote, |
|
|
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu
načelnika upravne enote, |
|
|
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, |
|
|
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov
javnih dobrin, |
|
|
– opravlja imenovanje ulic in naselij, |
|
|
– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave
na predlog župana, |
|
|
– odloča o najemu posojila, |
|
|
– razpisuje referendum, |
|
|
– daje pobudo za sklice zborov občanov, |
|
|
– na osnovi zakonov določa nadomestilo oziroma plačo
župana ter nadomestila podžupana, članov občinskega sveta, delovnih
teles in nadzornega odbora, |
|
|
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne
gospodarske službe, |
|
|
– daje koncesije oziroma soglasje k podelitvi koncesij, |
|
|
– določa vrste in višine prispevkov za opravljanje
komunalnih storitev, |
|
|
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog, |
|
|
– občinski svet odloča o vseh na občino prenešenih
pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon oziroma akt o prenosu ne
določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ, |
|
|
– financiranje političnih strank se uredi z odlokom ali
sklepom občinskega sveta, |
|
|
– odloča o drugih zadevah, ki jih določajo posamezni
zakoni in ta statut. |
|
|
23. člen |
|
|
Občinski svet ima 14 članov. |
|
|
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo
župana, podžupana in člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v
občinski upravi. |
|
|
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s
funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote
v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih
mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom
nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov
občine. |
|
|
24. člen |
|
|
Člani občinskega sveta se volijo na podlagi splošne in
enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem. |
|
|
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno
prebivališče. |
|
|
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu, če zakon
ne določa drugače. |
|
|
Za volitve občinskega sveta se občina razdeli na volilne
enote, ki jih določi odlok občinskega sveta. |
|
|
25. člen |
|
|
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji. |
|
|
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik
občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi
sejo najstarejši član sveta. |
|
|
26. člen |
|
|
Občinski svet izmed svojih članov izvoli predsednika in
podpredsednika sveta. |
|
|
Predsednik sveta predstavlja svet ter sklicuje in vodi
seje občinskega sveta. |
|
|
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu,
ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem
pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. |
|
|
Občinski svet imenuje sekretarja občinskega sveta. |
|
|
Sekretar pomaga predsedniku občinskega sveta pri pripravi
dnevnega reda in vodenju sej občinskega sveta ter organizira
administrativna dela za občinski svet in za komisije ter odbore
občinskega sveta. |
|
|
27. člen |
|
|
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga
najmanj četrtina članov sveta. |
|
|
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če
pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se
glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh
kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. |
|
|
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj
četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za
razrešitev glasuje večina vseh članov sveta. |
|
|
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi
podpredsednik sveta. |
|
|
28. člen |
|
|
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje
predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicevati na
zahtevo najmanj četrtine članov sveta, nadzornega odbora in župana. |
|
|
Predsednik sveta mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v
treh mesecih. |
|
|
Dnevni red seje sveta predlaga predsednik sveta na lastno
pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko
predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta,
skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči občinski
svet. |
|
|
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti posebna točka,
rezervirana za vprašanja in pobude, ki jih postavljajo člani sveta, in
za odgovore nanje. |
|
|
29. člen |
|
|
Seje občinskega sveta so javne. |
|
|
Če to terja javni interes, lahko občinski svet sklene, da
je seja zaprta za javnost. |
|
|
Člani delovnih teles, nadzornega odbora, župan in podžupan
imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. |
|
|
30. člen |
|
|
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča
večina njegovih članov. |
|
|
Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih
članov, razen, če zakon ali ta statut ne določata drugačne večine. |
|
|
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako
določa zakon, ta statut ali kadar pred glasovanjem tako sklene večina
navzočih članov občinskega sveta. |
|
|
31. člen |
|
|
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje
ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih
organov. |
|
|
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih
članov. |
|
|
32. člen |
|
|
Članu občinskega sveta preneha mandat: |
|
|
– če izgubi volilno pravico v občini, |
|
|
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
|
|
– če je s pravnomočno sodbo obsojen za nepogojno kazen
zapora, daljšo od 6 mesecev, |
|
|
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha
opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega
sveta, |
|
|
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki
ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, |
|
|
– če odstopi. |
|
|
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski
svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. |
|
|
3. Župan |
|
|
33. člen |
|
|
Občina ima župana in enega podžupana. |
|
|
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa
imenuje na predlog župana občinski svet z večino glasov navzočih članov.
Mandatna doba župana traja štiri leta, kakor tudi podžupana, če je ta
imenovan hkrati z izvolitvijo župana. Župan lahko opravlja svojo
funkcijo poklicno, kolikor vodi občinsko upravo. |
|
|
34. člen |
|
|
V primeru, da je član občinskega sveta imenovan za
podžupana, v času opravljanja te funkcije ne mora opravljati funkcije
člana občinskega sveta. V tem času opravlja funkcijo člana občinskega
sveta naslednji kandidat z iste liste kandidatov. Če takega kandidata
ni, opravlja funkcijo člana občinskega sveta kandidat z istoimenske
liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v
razmerju do količnika v volilni enoti. |
|
|
35. člen |
|
|
Župan opravlja naslednje naloge: |
|
|
– predstavlja in zastopa občino, |
|
|
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega
sveta, |
|
|
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave, |
|
|
– ima pravico občinskemu svetu predlagati v sprejem odloke
in druge splošne akte, |
|
|
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun in
zaključni račun proračuna občine, |
|
|
– odloča o organizaciji občinske uprave v skladu z odlokom
o organizaciji in delovnem področju občinske uprave |
|
|
– sodeluje z gospodarskimi in drugimi organizacijami ter
društvi, ki imajo sedež v občini, |
|
|
– zastopa občino v okviru odnosa z državno upravo v
sosvetu načelnika upravne enote, |
|
|
– zastopa občino v urejanju pravnega nasledstva oziroma
premoženjsko pravnih medsebojnih razmerjih med pravnimi naslednicami
Občine Murska Sobota, |
|
|
– zastopa občino v urejanju tekočega dela javnih lokalnih
služb (komunala, požarna dejavnost, zaščita in reševanje oziroma
drugo...), javnih zavodov (zdravstvo, sociala, šolstvo, vzgoja, kultura
in šport), sklada stavbnih zemljišč dosedanje Občine Murska Sobota in
stanovanjskega fonda pravnih subjektov, katerih poslovanje je bilo
organizirano na teritoriju dosedanje Občine Murska Sobota, razen v
zadevah, ki so po zakonu v pristojnosti občinskega sveta, |
|
|
– sprejema delavce uprave v delovno razmerje, |
|
|
– sodeluje z organi krajevnih in vaških skupnosti, |
|
|
– predlaga občinskemu svetu plane občine, |
|
|
– imenuje višje upravne delavce, |
|
|
– sklepa pravne posle v okviru sprejetega plana občine, po
predhodnem soglasju občinskega sveta, |
|
|
– sklicuje zbore občanov, |
|
|
– župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih
splošnih aktov občine, |
|
|
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
|
36. člen |
|
|
Župan sprejme začasne nujne ukrepe v primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, občinski svet pa se ne more pravočasno sestati. Te ukrepe mora
župan predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko
sestane. |
|
|
37. člen |
|
|
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in
na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega
sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega
sveta. |
|
|
Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče
seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan. |
|
|
38. člen |
|
|
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če
meni, da je neustaven ali nezakonit in mu predlaga, da o njem ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
|
|
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni
akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno
njegove skladnosti z ustavo in zakonom. |
|
|
Če se odločitev sveta nanaša na zadevo, ki je bila z
zakonom poverjena občini, župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
|
39. člen |
|
|
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v
odsotnosti ali v primeru zadržanosti. Župan lahko pooblasti podžupana za
opravljanje posameznih nalog iz njegove pristojnosti. |
|
|
40. člen |
|
|
Glede prenehanja mandata župana in podžupana veljajo
določbe tega statuta glede prenehanja mandata članov občinskega sveta. |
|
|
41. člen |
|
|
Župan lahko za določena področja iz svoje pristojnosti
predlaga občinskemu svetu ustanovitev in imenovanje komisij oziroma
drugih delovnih teles. |
|
|
4. Nadzorni odbor |
|
|
42. člen |
|
|
Nadzorni odbor: |
|
|
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
|
– nadzoruje namembnost in smotrnost porabe proračunskih
sredstev, |
|
|
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev. |
|
|
Nadzorni odbor poroča občinskemu svetu o svojih
ugotovitvah, najmanj dvakrat letno. |
|
|
43. člen |
|
|
Nadzorni odbor ima pet članov. |
|
|
Predsednika in člane nadzornega odbora imenuje občinski
svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega
sveta, delavci občinske uprave in drugi javni uslužbenci ter člani
poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. |
|
|
IV. STALNA IN OBČASNA DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA |
|
|
44. člen |
|
|
Občinski svet ima lahko naslednja delovna telesa: |
|
|
1. odbore: |
|
|
– odbor za urbanizem in urejanje prostora ter komunalno
infrastrukturo, |
|
|
– odbor za gospodarstvo, podjetništvo, drobno gospodarstvo
in turizem, |
|
|
– odbor za kmetijstvo in prehrano, |
|
|
– odbor za proračun, finance in premoženja, |
|
|
– odbor za družbene dejavnosti, |
|
|
– odbor za civilno zaščito, požarno varnost in redarstvo. |
|
|
2. komisije: |
|
|
– komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, |
|
|
– komisija za statut in pravna vprašanja, |
|
|
– komisija za prošnje in pritožbe, |
|
|
– komisija za nagrade in priznanja, |
|
|
– komisija za izvensodno poravnavo. |
|
|
3. svete: |
|
|
– svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, |
|
|
– svet potrošnikov oziroma varstvo pravic potrošnikov, |
|
|
– svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. |
|
|
45. člen |
|
|
Občinski svet lahko po potrebi ustanovi tudi druga stalna
in občasna delovna telesa. |
|
|
46. člen |
|
|
Delovna telesa občinskega sveta v okviru svojega delovnega
področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo
občinskemu svetu mnenja in predloge. |
|
|
47. člen |
|
|
Predsednika in člane odborov, komisij in svetov imenuje
občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja izmed članov občinskega sveta in drugih občanov. |
|
|
Predsednika delovnega telesa imenuje občinski svet izmed
članov občinskega sveta. |
|
|
48. člen |
|
|
Predsednika in člane komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja imenuje občinski svet izmed članov občinskega
sveta. |
|
|
49. člen |
|
|
Delovna telesa, razen komisije iz prejšnjega člena
statuta, imajo od pet do sedem članov, od tega sta najmanj dva člana
občinskega sveta, izmed katerih se imenuje predsednika delovnega telesa. |
|
|
Delovno telo je sklepčno, če je prisotna večina članov. |
|
|
Delovna telesa sprejemajo svoje odločitve z večino glasov
prisotnih članov. |
|
|
Delovno področje delovnih teles in njihov sestav določi
občinski svet s posebnim aktom, ki ga sprejme občinski svet. |
|
|
V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV |
|
|
50. člen |
|
|
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so
zbor občanov, referendum in ljudska inciativa. |
|
|
1. Zbor občanov |
|
|
51. člen |
|
|
Zbori občanov se lahko skličejo za vso občino, ter za eno
ali več krajevnih oziroma vaških skupnosti. |
|
|
52. člen |
|
|
Zbori občanov v občini: |
|
|
– razpravljajo o povezovanju z drugimi občinami širše
samoupravne lokalne skupnosti, |
|
|
– razpravljajo o lokalni problematiki, |
|
|
– razpravljajo o delu občinskega sveta, župana, podžupana
in drugih občinskih organov, |
|
|
– razpravljajo o spremembah območja in drugih statusnih
vprašanjih, |
|
|
– dajejo pobude, predloge in mnenja o stanju in
izboljšanju razmer v občini, |
|
|
– razpravljajo o statutu in njegovih spremembah, |
|
|
– rapravljajo o poročilu organov občine in njihovem delu, |
|
|
– dajejo mnenja o zadevah iz prejšnjih alinei. |
|
|
53. člen |
|
|
Zbori občanov v krajevnih oziroma vaških skupnostih: |
|
|
– razpravljajo o problematiki v svoji skupnosti, |
|
|
– razpravljajo o delu svojega sveta oziroma o njegovem
poročilu, |
|
|
– razpravljajo o delu svojega predstavnika v svetu
predstavnikov vaških oziroma krajevnih skupnosti, |
|
|
– razpravljajo o spremembah območja občine, |
|
|
– razpravljajo o delu občinskih organov z vidika interesov
svoje skupnosti, |
|
|
– dajejo mnenja o zadevah iz prejšnjih alinei. |
|
|
54. člen |
|
|
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo
občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volilcev v občini.
Zbor občanov v vaški skupnosti oziroma krajevni skupnosti pa skliče tudi
na pobudo najmanj pet odstotkov volilcev v tej skupnosti ali na pobudo
njenega sveta oziroma drugega ustreznega organa. |
|
|
2. Referendum |
|
|
55. člen |
|
|
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi
odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če
to zahteva najmanj deset odstotkov volilcev v občini. |
|
|
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki
imajo pravico voliti člane občinskega sveta. |
|
|
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje
večina volilcev, ki so glasovali. |
|
|
56. člen |
|
|
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo
lokalne volitve. |
|
|
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih, ki
niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o
ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi
določbe zakona o lokalnih volitvah. |
|
|
57. člen |
|
|
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o
posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov. |
|
|
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali
za njen del. |
|
|
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj
pet odstotkov volilcev v občini, krajevnih oziroma vaških skupnosti. |
|
|
Svetovalni referendum ne zavezuje organov občine. |
|
|
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno
uporabljajo določbe 55. in 56. člena tega statuta. |
|
|
3. Ljudska iniciativa |
|
|
58. člen |
|
|
Najmanj pet odstotkov volilcev v občini lahko zahteva
izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz
pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
|
|
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta
občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo
sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih. |
|
|
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov,
mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu. |
|
|
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega
člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in ljudski
iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo. |
|
|
VI. OBČINSKA UPRAVA |
|
|
Organizacija občinske uprave |
|
|
59. člen |
|
|
Organizacijo in delovno področje občinske uprave določi
občinski svet na predlog župana z odlokom. |
|
|
60. člen |
|
|
Občinsko upravo vodi župan. Lahko pa jo vodi tajnik, ki ga
imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana. |
|
|
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbijo vodje
notranjih organizacijskih enot občinske uprave oziroma tajnik občinske
uprave. |
|
|
Župan lahko pooblasti tajnika oziroma vodje notranjih
organizacijskih enot za podpisovanje določenih aktov poslovanja. |
|
|
61. člen |
|
|
Skladno z zakoni in akti občine uprava opravlja naslednje
naloge: |
|
|
– spremlja stanje in razvoj na svojih področjih, |
|
|
– izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih
izdajata občinski svet in župan, |
|
|
– izvršuje zakone in druge predpise države, kadar upravni
organi v skladu z zakoni odločajo o upravnih stvareh iz državne
pristojnosti, |
|
|
– izdaja upravne akte, |
|
|
– opravlja upravna, strokovna in ostala opravila za druge
občine, po njihovem pooblastilu, |
|
|
– opravlja strokovne, organizacijske in druge naloge. |
|
|
Občinski svet seznanja s stanjem na svojem področju in
predlaga potrebne ukrepe. |
|
|
62. člen |
|
|
Uprava se v skladu z naravo in obsegom nalog organizira
kot upravni organ - urad, ki ima v sestavi notranje organizacijske
enote. |
|
|
Uprava občine se organizira kot samostojna uprava oziroma
kot skupna uprava zainteresiranih občin za določene upravne naloge. |
|
|
Za določene potrebe izvajanja del uprave se lahko
organizira tudi del uprave v obliki upravne organizacije ali zavoda. |
|
|
63. člen |
|
|
Upravne naloge občinske uprave opravlja tajnik - če je
imenovan, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci. |
|
|
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi
župan. |
|
|
64. člen |
|
|
Višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci so
upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo ter
sistemizacijo delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju določi župan. |
|
|
65. člen |
|
|
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz
lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
|
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja
župan, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske
pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj
v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih
zadevah. |
|
|
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih
zadevah iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih
pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
|
66. člen |
|
|
V upravnem postopku o upravnih zadevah iz občinske
pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, o pritožbah zoper
posamične akte izvirne pristojnosti občinske uprave na drugi stopnji pa
župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. Zoper
odločitev župana je dopusten upravni spor. |
|
|
67. člen |
|
|
Vodje notranjih organizacijskih enot skrbijo in so
odgovorni za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in
drugih predpisov o upravnem postopku. |
|
|
68. člen |
|
|
O izločitvi župana v upravnem postopku odloča občinski
svet. O izločitvi drugih upravnih delavcev v upravnem postopku odloča
župan. |
|
|
VII. KRAJEVNE SKUPNOSTI |
|
|
69. člen |
|
|
Zaradi učinkovitejšega uresničevanja skupnih interesov je
Občina Rogašovci razdeljena na krajevne oziroma vaške skupnosti. |
|
|
Vaška skupnost ali več vaških skupnosti lahko ustanovi
krajevno skupnost. |
|
|
Krajevna skupnost sprejme svoj statut. |
|
|
70. člen |
|
|
Pristojnost krajevne skupnosti je: |
|
|
– upravlja in razpolaga s svojim premoženjem in sredstvi, |
|
|
– sprejema program razvoja v skladu z občinskim programom, |
|
|
– upravlja in vzdržuje lastne komunalne objekte, |
|
|
– daje mnenje in predloge k prostorskim planom in
prostorsko izvedbenim aktom, |
|
|
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč, |
|
|
– opravlja druge naloge v okviru pristojnosti krajevne
skupnosti. |
|
|
71. člen |
|
|
Pristojnost vaške skupnosti je: |
|
|
– sprejema program razvoja v skladu s programom krajevne
skupnosti, |
|
|
– upravlja in vzdržuje lastne komunalne objekte, |
|
|
– upravlja in vzdržuje pokopališča, |
|
|
– vzdržuje vaške ceste in druge javne površine, |
|
|
– daje mnenja in predloge k prostorskim planom in
prostorsko izvedbenim aktom, |
|
|
– opravlja druge naloge v okviru pristojnosti vaške
skupnosti. |
|
|
72. člen |
|
|
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti. Organ
vaške skupnosti je odbor vaške skupnosti. |
|
|
73. člen |
|
|
Svet krajevne skupnosti volijo za dobo štirih let volivci
s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti. |
|
|
Vaški odbor volijo za štiri leta volivci s stalnim
prebivališčem v vasi oziroma naselju. |
|
|
74. člen |
|
|
Za volitve članov sveta krajevnih skupnosti in odbor
vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih
volitvah. |
|
|
Volitve navedenih organov se opravijo po večinskem
sistemu. |
|
|
75. člen |
|
|
Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru
nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost. |
|
|
Glede načina dela sveta krajevne skupnosti se smiselno
uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega
sveta. |
|
|
Svet podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom. |
|
|
76. člen |
|
|
Svet krajevne skupnosti izvoli izmed svojih članov
predsednika in podpredsednika. |
|
|
Vaška skupnost izvoli svoj odbor, katerega člani izvolijo
predsednika vaškega odbora in namestnika predsednika. |
|
|
77. člen |
|
|
Samoupravna organiziranost delov občine, določena s tem
statutom, se lahko spremeni, če se za to ugotovi interes prebivalcev
posameznih delov. Interes prebivalcev se ugotovi na zborih krajanov
krajevne skupnosti oziroma zborih vaške skupnosti, če je prisotnih
najmanj deset odstotkov volilcev skupnosti. |
|
|
Obrazložen predlog za spremembo organiziranosti z
zapisnikom zbora krajanov krajevne oziroma vaške skupnosti se pošlje
občinskemu svetu in županu. |
|
|
Predlog zbora krajanov iz prejšnjega odstavka se smatra
kot pobuda za spremembo statuta občine. |
|
|
Ob obravnavi pobude občinski svet upošteva, ali so podani
razlogi za spremembo samoupravne organiziranosti s prostorskimi,
zgodovinskimi, upravno-gospodarskimi ali kulturnimi razlogi. |
|
|
Občinski svet, da bi preveril izraženi interes krajanov na
zboru, razpiše referendum. |
|
|
Sprememba samoupravne organiziranosti začne veljati z
veljavnostjo spremembe statuta občine. |
|
|
78. člen |
|
|
Statut krajevnih skupnosti predvsem določa: |
|
|
– območje krajevnih skupnosti in delitev na ožje dele teh
skupnosti, |
|
|
– naloge krajevnih skupnosti, |
|
|
– organe krajevnih skupnosti in njihove pristojnosti, |
|
|
– volitve organov krajevnih skupnosti, |
|
|
– sredstva krajevnih skupnosti, |
|
|
– način financiranja, zbiranja sredstev in njihovo
uporabo, |
|
|
– način odločanja v krajevni skupnosti, |
|
|
– druga pomembna vprašanja za delo krajevne skupnosti. |
|
|
VIII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
|
79. člen |
|
|
Občina lahko samostojno oziroma skupaj z drugimi lokalnimi
skupnostmi organizira javne službe na naslednjih področjih: |
|
|
– oskrba s pitno vodo, |
|
|
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih
voda, |
|
|
– ravnanje s komunalnimi odpadki, |
|
|
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, |
|
|
– javna snaga in čiščenje javnih površin, |
|
|
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih
površin, |
|
|
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav,
dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka. |
|
|
80. člen |
|
|
Občina skrbi tudi za: |
|
|
– javno razsvetljavo, |
|
|
– plakatiranje in okraševanje naselij, |
|
|
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno
dejavnost, |
|
|
– urejanje lokalnih cest, |
|
|
– deratizacijo in dezinfekcijo, |
|
|
– organiziranje tržnic, |
|
|
– vzdrževanje in upravljanje stanovanjskega fonda. |
|
|
81. člen |
|
|
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov lahko
ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje
koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave ali pa
zagotavlja javne dobrine z javnimi kapitalskimi vložki. |
|
|
Občina lahko prenese upravljanje določenih dejavnosti iz
80. člena na krajevne skupnosti oziroma vaške skupnosti. |
|
|
82. člen |
|
|
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah
določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja. |
|
|
Občinski svet z odlokom ustanovi javno podjetje ali javni
zavod. |
|
|
83. člen |
|
|
Občina lahko sama ali skupaj z drugimi občinami ustanovi -
zaradi učinkovitejšega zagotavljanja izvajanja gospodarskih javnih služb
- direkcijo, kot del svojih upravnih služb ali javni holding za področje
posamezne ali več gospodarskih javnih služb. |
|
|
84. člen |
|
|
Za varstvo uporabnikov javnih dobrin imenuje občinski svet
posebno telo, sestavljeno iz predstavnikov uporabnikov javnih dobrin. |
|
|
85. člen |
|
|
S stavbnimi zemljišči v lasti občine upravlja in razpolaga
Sklad stavbnih zemljišč Občine Rogašovci. |
|
|
S stanovanjskim fondom občine upravlja in razpolaga
Stanovanjski sklad Občine Rogašovci. |
|
|
Sklada ustanovi občina in imata status pravne osebe. |
|
|
Pristojnosti in način dela skladov se določijo z aktom o
njihovi ustanovitvi. |
|
|
IX. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
|
86. člen |
|
|
Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premične
stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. |
|
|
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
|
Občina svoje premoženje lahko poveča s pridobitvijo in
zmanjša z odtujitvijo premičnin in nepremičnin. Zmanjšanje premoženja je
možno praviloma le odplačno, razen v izjemnih primerih, ko gre za
brezplačen prenos oziroma podaritev, če gre za humanitarne,
izobraževalne, vzgojnovarstvene, kulturne ali druge tovrstne namene. O
brezplačni odtujitvi premoženja odloča občinski svet z dvetretjinsko
večino prisotnih članov sveta. V primeru prodaje premoženja postane
kupnina del premoženja občine. |
|
|
V smislu racionalnih in drugih družbenih interesov se
določeno premoženje občine lahko zamenja za premoženje drugih lastnikov,
če tako odloči občinski svet. |
|
|
87. člen |
|
|
Občina ima lahko svoje premoženje oziroma svoj delež v
premoženju javnih gospodarskih podjetij in javnih gospodarskih zavodov
na področju gospodarske in komunalne dejavnosti, kot tudi v javnih
zavodih na področju družbenih dejavnosti. |
|
|
88. člen |
|
|
Premoženje krajevnih in vaških skupnosti je last teh
skupnosti. S tem premoženjem krajevna skupnost oziroma vaška skupnost
upravlja in razpolaga. V smislu širših interesov je lahko del
premoženja, ki služi skupnim namenom, tudi v lasti občine. |
|
|
89. člen |
|
|
Premoženje, ki ga upravljajo skladi, je last občine
ustanoviteljice. |
|
|
90. člen |
|
|
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks,
pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. |
|
|
91. člen |
|
|
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne
porabe so zajeti v lastnem proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet
na predlog župana. |
|
|
92. člen |
|
|
Sredstva proračuna se uporabljajo za namene, ki so
določeni s proračunom oziroma zakonom. |
|
|
93. člen |
|
|
Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča proračunska
rezerva, kot nerazporejeni del prihodkov, za financiranje namenov, ki
jih ni bilo mogoče predvideti. |
|
|
O uporabi tekoče proračunske rezerve odloča župan v
primerih nesreč ali drugih izrednih razmerah, drugače pa občinski svet. |
|
|
94. člen |
|
|
Proračun občine sprejme občinski svet v roku, ki velja za
državni proračun. Če proračun občine ni sprejet pravočasno, se izvaja
začasno financiranje mesečno, na osnovi ene dvanajstine proračuna občine
za preteklo leto. |
|
|
95. člen |
|
|
Za izvrševanje proračuna občine je odgovoren župan. |
|
|
96. člen |
|
|
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun,
sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. V
zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki,
predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev
računa financiranja ter sredstva rezerv. |
|
|
Občinski svet sprejme hkrati z zaključim računom proračuna
tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katero se
sprejema zaključni račun. |
|
|
Zaključni račun se predloži občinskemu svetu do konca
marca tekočega leta za preteklo leto. |
|
|
97. člen |
|
|
Javna podjetja, javni zavodi in skladi, katerih
ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem
ustanovitelja. O soglasju za zadolžitev odloča občinski svet. |
|
|
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih
podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do
5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo. |
|
|
O dajanju poroštva odloča občinski svet. |
|
|
98. člen |
|
|
Za financiranje nalog občine se zagotavljajo prihodki iz
naslednjih virov: |
|
|
– iz prihodkov za financiranje zagotavljene porabe, |
|
|
– iz prihodkov za financiranje drugih nalog. |
|
|
99. člen |
|
|
Financiranje krajevnih oziroma vaških skupnosti v okviru
občine je urejeno z njihovim statutom. |
|
|
Viri financiranja krajevnih skupnosti so: |
|
|
– lastni viri iz premoženja, |
|
|
– samoprispevek, |
|
|
– drugi viri. |
|
|
Poleg lastnih virov teh skupnosti zagotavlja sredstva za
njihovo delovanje in usklajevalni razvoj tudi občina, v okviru
razpoložljivih sredstev proračuna, po sprejetih kriterijih. |
|
|
Krajevne oziroma vaške skupnosti lahko svoj program
financirajo tudi z najemanjem kreditov, vendar največ do višine,
določene s proračunom občine, ob soglasju občinskega sveta. |
|
|
100. člen |
|
|
Finančno-računovodsko poslovanje občine se opravlja v
okviru finančno-računovodske službe uprave občine. |
|
|
Finančno-računovodska služba opravlja
finančno-računovodske storitve tudi za potrebe krajevnih oziroma vaških
skupnosti v okviru občine, kot tudi za potrebe drugih občin. |
|
|
Delo finančno-računovodske službe nadzoruje župan in
nadzorni odbor. |
|
|
Finančno računovodska služba lahko opravlja svoje delo
tudi za potrebe drugih občin. |
|
|
X. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
|
1. Splošni akti občine |
|
|
101. člen |
|
|
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo
občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in
navodila kot splošne pravne akte. |
|
|
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun ter druge akte, določene s
tem statutom in zakoni. |
|
|
102. člen |
|
|
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet
z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
|
|
103. člen |
|
|
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko
večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega
sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
|
104. člen |
|
|
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje
pristojnosti. |
|
|
105. člen |
|
|
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen
pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. |
|
|
106. člen |
|
|
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali
odloka v procesu njihovega izvrševanja. |
|
|
107. člen |
|
|
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela
organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
|
108. člen |
|
|
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet
sklep. |
|
|
109. člen |
|
|
Z letnim proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in
izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini. |
|
|
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se
začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. |
|
|
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje
dvetretjinska večina vseh članov občinskega sveta. |
|
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
|
110. člen |
|
|
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan ali
najmanj pet odstotkov volilcev v občini. |
|
|
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega
sveta, ki ga uvrsti na dnevni red seje občinskega sveta. |
|
|
111. člen |
|
|
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod,
besedilo členov in obrazložitev. |
|
|
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje
in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel
sprejem odloka. |
|
|
112. člen |
|
|
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval
v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta. |
|
|
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na
sejah občinskega sveta, tudi kadar sam ni predlagatelj. |
|
|
113. člen |
|
|
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom
občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 5
dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog
odloka. |
|
|
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh
obravnavah. |
|
|
114. člen |
|
|
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih,
ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih, načelih in temeljnih rešitvah
predloga odloka. |
|
|
Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom
zavrne. |
|
|
Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni
predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob
prvi obravnavi predloga odloka. |
|
|
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu
o vsakem členu predloga odloka. Ko občinski svet konča razpravo o
posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti. |
|
|
Predlagatelj lahko umakne predlog odloka po končani prvi
ali drugi obravnavi. |
|
|
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo pripomb in
bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu
predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet, na predlog
predlagatelja, sprejme predlog odloka na isti seji tako, da se prva in
druga obravnava predloga odloka združita. |
|
|
115. člen |
|
|
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče
ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet
sprejme odlok po hitrem postopku. |
|
|
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava
predloga odloka na isti seji. |
|
|
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami
seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
|
Amandma lahko predlaga župan, tudi kadar ni predlagatelj
odloka. |
|
|
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku
seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak
predlagatelj odloka. |
|
|
Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejem odloka po
hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo
obravnavo predloga odloka. |
|
|
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za
posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
|
116. člen |
|
|
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove
spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z
amandmaji. |
|
|
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam
predlagatelj odloka. |
|
|
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta v
pisni obliki z obrazložitvijo najmanj 3 dni pred dnem, določenim za sejo
občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je
predlagan amandma. |
|
|
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina
članov občinskega sveta in predlagatelj odloka. |
|
|
Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi, kadar ni
predlagatelj odloka. |
|
|
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca
obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
|
117. člen |
|
|
Amandma, člen odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj
na seji občinskega sveta glasuje večina navzočih članov. |
|
|
O vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
|
118. člen |
|
|
Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se
sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejem odloka. |
|
|
O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega
proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi. |
|
|
119. člen |
|
|
Statut, odlok in drugi predpisi občine morajo biti
objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi občinski svet in pričnejo
veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere
tako določi občinski svet. |
|
|
3. Posamični akti občine |
|
|
120. člen |
|
|
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
|
|
S posamičnimi akti - sklepom in odločbo - odloča občina o
upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne
pristojnosti. |
|
|
121. člen |
|
|
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih
posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravicah, koristih v
upravnih stvareh v upravnem postopku. |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi
občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če
ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah
iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določa
zakon. |
|
|
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov
odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
|
XI. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
|
122. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo
ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v
ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine
ali sosednje občine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v
njene pravice. |
|
|
123. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko začneta pred Ustavnim
sodiščem RS spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi
predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti
občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v
njeno pristojnost. |
|
|
124. člen |
|
|
Župan lahko, kot stranka v upravnem sporu, spodbija
konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo
oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in
zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na
škodo javnih koristi občine. |
|
|
125. člen |
|
|
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek, kot
stranka ali kot stranski intervent, če bi lahko bile v teh postopkih
oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine,
določene z ustavo in zakoni. |
|
|
126. člen |
|
|
Delovna telesa občinskega sveta so dolžna za potrebe
občinskega sveta oblikovati mnenja glede pripravljajočih se predpisov,
ki se nanašajo na koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje
občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru. |
|
|
XII. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE |
|
|
127. člen |
|
|
Občina Rogašovci, se zaradi urejanja in opravljanja
lokalnih zadev širšega pomena, lahko povezuje z drugimi občinami v
pokrajino. |
|
|
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski
svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov sveta. |
|
|
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se
določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S
potrditvijo statuta pokrajine določi občinski svet prenesene občinske
pristojnosti pokrajine. |
|
|
128. člen |
|
|
S statutom pokrajine občine opredelijo lokalne zadeve
širšega pomena, ki jih pokrajina opravlja v svoji pristojnosti, organe
pokrajine in način financiranja. |
|
|
Pokrajina v skladu z zakonom na podlagi programov zlasti: |
|
|
– skrbi za graditev in vzdrževanje komunalnih,
energetskih, prometnih in drugih infrastrukturnih objektov ter za
funkcioniranje ustreznih dejavnosti širšega pomena, |
|
|
– skrbi za graditev in vzdrževanje objektov in za
funkcioniranje služb na področju družbenih dejavnosti (šolstvo, kultura,
zdravstvo, socialno varstvo itd.), ki so pomembne za razvoj regije in
niso del obveznih nalog republike na teh področjih, |
|
|
– skrbi za odlaganje komunalnih in drugih odpadkov, za
kontrolo in urejanje odplak in za druge oblike varstva okolja z
napravami regionalnih zmogljivosti, |
|
|
– pospešuje razvoj gospodarstva, zlasti kmetijstva, obrti
in turizma na svojem območju, |
|
|
– skrbi za reševanje in zaščito, |
|
|
– opravlja druge zadeve, v skladu z zakonom. |
|
|
129. člen |
|
|
Člane pokrajinskega sveta izvoli, na predlog komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, občinski svet izmed članov
sveta in župana. |
|
|
130. člen |
|
|
Občina lahko izstopi iz pokrajine, če tako odloči občinski
svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta. Odločitev o izstopu iz
pokrajine mora občinski svet sprejeti najkasneje 6 mesecev pred
zaključkom proračunskega leta. Pred začetkom postopka za izstop občine
iz pokrajine morata pokrajina in mestna občina izdelati premoženjsko,
delitveno in kadrovsko bilanco. |
|
|
131. člen |
|
|
Občina se lahko poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več
občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega
pomena, pomembnih za občino. |
|
|
Odločitev o povezovanju občine v skupnost ali zvezo
sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta. |
|
|
132. člen |
|
|
Občina in njeni organi se, glede na interese in potrebe,
povezujejo in sodelujejo z ustreznimi organi drugih občin v Republiki
Sloveniji, tako da izmenjujejo izkušnje in mnenja o zadevah lokalnega
pomena. Povezovanje je v pristojnosti župana. |
|
|
133. člen |
|
|
Zaradi povezovanja na gospodarskem, kulturnem, športnem in
drugih področjih navezuje občina občasne ali trajne prijateljske vezi z
občinami sosednjih držav, še posebej pa z občinami in mesti v državah,
kjer živijo zamejski Slovenci, izseljenci in kjer začasno delajo občani
občine. |
|
|
Občina še posebej razvija sodelovanje z okraji, mesti in
županijami v Republiki Avstriji in Republiki Madžarski. |
|
|
XIII. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA |
|
|
134. člen |
|
|
Pobudo za spremembe ali dopolnitve statuta občine lahko
podajo: |
|
|
– občinski svet, |
|
|
– nadzorni odbor, |
|
|
– župan, |
|
|
– pet odstotkov volilcev občine. |
|
|
Predlagatelj mora utemeljiti predlog za spremembo in
dopolnitev statuta. |
|
|
135. člen |
|
|
Spremembe in dopolnitve statuta pripravi komisija za
statutarna in pravna vprašanja. |
|
|
136. člen |
|
|
Spremembe in dopolnitve statuta se sprejmejo po enakem
postopku kot statut. |
|
|
XIV. CIVILNA OBRAMBA IN CIVILNA ZAŠČITA |
|
|
137. člen |
|
|
Organi občine določijo svojo organizacijo in način dela v
vojni tako, da zagotovijo nepretrgano opravljanje nalog iz svoje
pristojnosti. |
|
|
Župan sprejema potrebne ukrepe in akte, če se občinski
svet ne more sestati in jih predloži v potrditev občinskemu svetu takoj,
ko se ta lahko sestane. |
|
|
138. člen |
|
|
Občini lahko vlada v vojnem stanju naloži, da opravlja
določena naloge v zvezi z izvajanjem civilne obrambe. |
|
|
Župan lahko predlaga upravnemu organu, pristojnemu za
obrambne zadeve, da se na delovno dolžnost razporedijo občinski delavci,
potrebni za delo v vojni. |
|
|
139. člen |
|
|
Za organizacijo in izvajanje priprav za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami skrbi župan. |
|
|
Župan sprejema načrte zaščite in reševanja, skrbi za
organizacijo in izvajanje ukrepov za preprečitev in zmanjšanje posledic
naravnih in drugih nesreč, za zaščito, reševanje in pomoč ter
opravljanje posledic naravnih in drugih nesreč ter obveščanje
prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in sprejetih zaščitnih
ukrepih. |
|
|
Za operativno strokovno vodenje ukrepov zaščite, reševanja
in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, imenuje župan poveljnika
civilne zaščite občine ter sektorske in krajevne poveljnike in štabe
civilne zaščite. |
|
|
140. člen |
|
|
Občina organizira izobraževanje in usposabljanje
prebivalcev za osebno in vzajemno zaščito ter za izvajanje predpisanih
zaščitnih ukrepov. |
|
|
141. člen |
|
|
Sredstva, za financiranje svojih nalog varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami zagotavlja občina v proračunu. |
|
|
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
142. člen |
|
|
Predpisi prejšnje Občine Murska Sobota, s katerimi so
urejene lokalne zadeve iz zakona o lokalni samoupravi in tega statuta in
niso v nasprotju s tem statutom, veljajo od 1. 1. 1995 dalje, kot
predpisi Občine Rogašovci, dokler jih Občina Rogašovci ne bo uskladila
oziroma nadomestila z novimi predpisi. |
|
|
Občinski svet na predlog župana sprejme program za
uskladitev teh aktov oziroma njihovo nadomestitev. |
|
|
143. člen |
|
|
Obstoječe krajevne skupnosti in njihovi organi nadaljujejo
z delom do konstituiranja novoizvoljenih organov v skladu s tem
statutom. |
|
|
V roku do 31. 12. 1995 se morajo sprejeti odločitve katera
naselja bodo samostojne vaške skupnosti in katera se povežejo v nove
krajevne skupnosti oziroma ostanejo v obstoječih krajevnih skupnostih. |
|
|
Prve volitve organov vaških oziroma krajevnih skupnosti se
opravijo najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega statuta. |
|
|
144. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statutarni
sklep občinskega sveta (Uradne objave z dne 2. 2. 1995). |
|
|
145. člen |
|
|
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 62/95 |
|
|
Rogašovci, dne 8. julija 1995. |
|
|
Predsednik
Občinskega sveta
občine Rogašovci
Franc Knaus l. r. |
|
|
|