Na podlagi 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07) in 7. člena
Statuta Občine Borovnica
(Uradni list RS, št. 6/08) je Občinski svet Občine Borovnica na 11.
izredni seji dne 29. 10. 2009 sprejel |
O D L O K |
o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za del območja B1-S/4-2 Laze |
I. UVODNE DOLOČBE |
1. člen |
(predmet odloka) |
S tem odlokom se
sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja urejanja
B1-S/4-2 Laze (v nadaljevanju: OPPN). |
Ta odlok določa
prostorske ureditve območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov,
dopustne posege na obstoječih objektih, ureditev utrjenih in zelenih
površin ter gradnjo prometne, energetske, komunalne in druge
infrastrukture. |
OPPN je
izdelalo podjetje Alta 5 d.o.o., Ljubljana pod zaporedno št. 012/2008,
marca 2009. |
2. člen |
(namen prostorske
ureditve) |
Prostorska ureditev
je namenjena ureditvi območja OPPN za gradnjo stanovanjskih hiš,
razdeljenih v tri tipe: velika in mala individualna enodružinska hiša
ter vrstna enodružinska hiša. Načrtuje se tudi ureditev pripadajoče
komunalne, energetske in prometne infrastrukture ter celostne
(krajinske) ureditve območja. |
3. člen |
(sestavni deli OPPN) |
Sestavni deli OPPN
so: |
I. Besedilo
odloka |
II.
Grafični del OPPN, ki obsega naslednje grafične načrte: |
1. Kartografski
del nadrejenega akta M 1:2.000 |
2. Katastrski
načrt z območjem OPPN M 1:1.000 |
3. Geodetski
posnetek z območjem OPPN M 1:1.000 |
4. Vplivi in
povezave s sosednjimi enotami |
urejanja
prostora M 1:2.000 |
5. Ureditvena
situacija M 1:1.000 |
6.
Profili M 1:500 |
7. Javno
dobro M 1:1.000 |
8.
Parcelacija M 1:1.000 |
9. Zbirni načrt
komunalne infrastrukture M 1:1.000. |
4. člen |
(priloge OPPN) |
Priloge OPPN so:
|
1. izvleček iz
hierarhično nadrejenega prostorskega akta, |
2. prikaz stanja v
prostoru, |
3. strokovne podlage,
|
4. smernice in mnenja
nosilcev urejanja prostora, |
5. obrazložitev in
utemeljitev OPPN, |
6. povzetek za
javnost. |
II. OBMOČJE OPPN |
5. člen |
(območje OPPN) |
Območje OPPN zajema
zemljišča s parcelnimi številkami: 3649-del, 1764/2, 3288/2, 1751/4,
1757, 1752/2, 1748, 1752/1, 2080/64-del, 3289/2, 1724/2, 1725/4, 1746,
1745, 2080/63, 2080/62, 2080/61, 1725/20, 1744, 1725/2, 1733,
1731/14-del, vse k.o. Borovnica, šifra k.o. 2004. |
Območje OPPN meri ca.
32.300 m2. |
Meja območja OPPN je
razvidna iz grafičnega načrta "Katastrski načrt z območjem OPPN" in
"Geodetski posnetek z območjem OPPN". |
III. ARHITEKTURNE,
KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV |
6. člen |
(vplivi in povezave s
sosednjimi enotami urejanja prostora) |
Območje je danes
delno travnik in sadovnjak ter pretežno redko pogozdeno z nekvalitetnim
rastjem. Znotraj območja je obstoječi stanovanjski objekt, ki bo
podvržen vplivom izgradnje in funkcioniranja območja. Na zahodni strani
je območje omejeno z železnico Ljubljana–Trst, ki je "vkopana" oziroma
poteka pod koto terena na zahodnem robu območja OPPN. Železnica zato
tvori močno ločnico v prostoru že pred posegom in jo bo tudi po
realizaciji OPPN. Nov program OPPN je na zahodni strani tako fizično,
percepcijsko (psihološko) zaprt in ne vpliva na sosednja območja. Na
vzhodni strani se nove ureditve bistveno bolj približajo obstoječim
objektom, stik in vplivi na tem pasu bodo intenzivni in močni, predvsem
v času gradnje. Med "obratovanjem" objektov stik ne bo intenziven, ker
neposredne komunikacijske povezave niso predvidene. |
Krajinska slika Barja
se deloma spremeni, saj je območje na hribu izpostavljeno pogledom z
barja pred Borovnico. Vendar je sedaj širša okolica "pod" in "nad"
območjem OPPN že pozidana, tako da gre za krajinsko zapolnitev območja z
objekti. V območju OPPN so predvidene zelene površine, ki ustvarjajo
prijazno podobo območja. |
Znotraj območja OPPN
bosta v smeri sever-jug potekali dve novi cesti, ki bosta povezali
območje OPPN. Obe cesti se na obstoječe cestno omrežje priključujeta na
severni strani območja. |
Povečano število
prebivalcev bo generiralo nekaj novega prometa, približno 100 računskih
voženj v vsako smer (ko bo območje polno zgrajeno in naseljeno), na delu
občinske ceste od območja OPPN do državne ceste na nivoju barja.
|
Prostorska ureditev
je glede velikosti posega v prostor in umeščenosti ter tudi ostalih
vplivov in povezav s sosednjimi enotami urejanja nemoteča in ne vpeljuje
novih negativnih elementov v prostor. |
7. člen |
(dopustni posegi) |
Dopustni so naslednji
posegi: |
– priprava stavbnega
zemljišča (zlasti izkopi, nasutja, utrjevanja, predobremenitve,
odvodnjavanje), |
– odstranitve
obstoječih naprav in objektov, |
– gradnja novih
objektov, |
– rekonstrukcije,
prizidave in nadzidave legalno postavljenih objektov, |
– spremembe
namembnosti, |
– izvajanje ukrepov
za omilitev ali sanacijo vplivov na okolje, |
– gradnja prometne,
komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture, |
– urejanje utrjenih
in zelenih zunanjih površin. |
8. člen |
(namembnost objektov) |
Dopustna namembnost
objektov je (po CC SI): |
za predvidene
objekte tipa A in B: |
11100
Enostanovanjske stavbe |
do 30% neto
tlorisne površine objekta je lahko namenjene |
tudi: |
12203 Druge
upravne in pisarniške stavbe: pisarne zgolj z |
občasnim obiskom posameznih strank, dejavnost ne |
sme
povzročati negativnih vplivov na okolje |
(predvsem hrup, izpusti v zrak ali podtalnico) |
12304 Stavbe
za druge storitvene dejavnosti: zgolj z |
občasnim obiskom strank, dejavnost ne sme |
povzročati negativnih vplivov na okolje (predvsem |
hrup,
izpusti v zrak ali podtalnico) |
za predvidene
objekte tipa C: |
11100
Enostanovanjske stavbe (vrstne hiše) |
do 30% neto
tlorisne površine objekta je lahko namenjene |
tudi: |
12203 Druge
upravne in pisarniške stavbe: pisarne brez |
obiska
strank, dejavnost ne sme povzročati |
negativnih vplivov na okolje (predvsem hrup, |
izpusti v zrak ali podtalnico) |
12304 Stavbe
za druge storitvene dejavnosti: brez obiska |
strank, dejavnost ne sme povzročati negativnih |
vplivov na okolje (predvsem hrup, izpusti v zrak |
ali
podtalnico) |
na vseh
območjih, kjer ni predvidena gradnja stavb: |
211 Ceste:
za potrebe lokalnega prebivalstva |
22
Cevovodi, komunikacijska omrežja in |
elektroenergetski vodi: za potrebe prebivalcev |
Občine
Borovnice |
24122 Drugi
gradbeni inženirski objekti za šport, |
rekreacijo in prosti čas. |
9. člen |
(zasnova in
oblikovanje: objekt tip A – velika enodružinska hiša) |
(1) Horizontalni
gabarit: Osnovni tloris objekta mora biti pravokotne oblike z razmerjem
stranic min. 1:1,2. Maksimalne bruto tlorisne dimenzije objekta znašajo
11,5 x 9,5 m. Dopustni so izzidki (v kar se štejejo tudi balkoni), ki
presegajo osnovni gabarit, s skupno največ 10,0 m2 bruto tlorisne
površine v vsaki etaži. |
(2) Vertikalni
gabarit znaša največ K+P+M. Višina slemena znaša max. 9,0 m nad koto
pritličja. Najvišja višina izzidka od terena pod izzidkom do najvišje
točke izzidka ne sme presegati 7,0 m in mora biti vsaj 1,0 m nižja od
slemena osnovnega objekta. Za klet se šteje najnižja etaža, ki je vsaj
delno vkopana. Glavni vhod v objekt mora biti urejen z nivoja dovozne
ceste (v etažo kleti oziroma pritličja), pri čemer je lahko višinska
kota vhodne etaže dvignjena nad niveleto ceste max. 0,50 m. Relativna
kota pritličja znaša max. +3,2 m nad relativno koto kleti. Izvedba druge
kleti je dopustna kolikor to dopušča teren, izvedena mora biti pod
nivojem kleti in v celoti vkopana. |
(3) Streha mora biti
dvokapnica naklona 40 do 45° (smer slemena je v osnovi vzporedna s cesto
in je prikazana v grafični prilogi). Kritina mora biti v odtenkih temno
sive do črne barve. Odpiranje strešin s frčadami je dopustno do 50% na
vsaki strešini pod pogojem, da max. višina od terena pod frčado do
najvišje točke frčade ne presega 7,0 m. |
(4) Oblikovanje:
Oblika napušča ni predpisana, njegova širina pa ne sme presegati 1,0 m
na vzdolžni fasadi in 0,5 m na čelni fasadi. Streha oblikovana s čopi ni
dovoljena. Izzidki različnih krožnih in lomljenih večkotnih oblik niso
dovoljeni. Uporaba živih fasadnih barv ni dovoljena, razen kot poudarek
na arhitekturi na največ 35% površine fasade. Okrogle, trikotne,
trapezoidne oblike frčad in frčade na firtah niso dovoljene.
|
(5) Lega in
orientacija objekta na zemljišču, smer slemena, območje manipulativnega
dvorišča, pozicija uvoza na parcelo so prikazani v grafičnem delu. Uvoz
na parcelo mora biti širok od 3,5 do 5,0 m, preostali del zemljišča mora
biti fizično ločen od ceste (npr. cestni robnik, ograja, živa meja in
podobno). |
(6) Odmiki:
Stanovanjski objekti morajo biti od sosednjega stanovanjskega objekta
odmaknjeni najmanj 8,0 m, od sosednjega zemljišča najmanj 4,0 m, od
cestnega telesa prometnic najmanj 5,0 m, razen od ceste B. Izjema sta
objekta 16 in 24, kjer je odmik do sosednjega objekta minimalno 7,0 m.
Odmiki se merijo od fasade objekta osnovnega kubusa. Skrajna točka
izzidkov stanovanjskih objektov mora biti odmaknjena od sosednjega
zemljišča najmanj 2,0 m, od cestnega telesa pa najmanj 3,0 m. Enostavni
in nezahtevni objekti morajo biti odmaknjeni od sosednjega zemljišča
min. 1,5 m oziroma manj s soglasjem soseda, od cestnega telesa najmanj
0,5 m. Izvedba pomožnih objektov v območju varovalnega pasu obstoječe
občinske ceste Borovnica–Laze je dovoljena le s soglasjem pristojnega
upravljavca. |
(7) Mirujoči promet:
Na območju med prometnico in stanovanjskimi objekti je določen pas
manipulativnega dvorišča (v grafičnem delu prikazan kot "območje možne
ureditve manipulacijskega dvorišča (parkiranja)"), kjer morajo biti
urejena tudi parkirna mesta. Na zemljišču vsakega objekta je potrebno
zagotoviti vsaj 2 PM za hišo z neto tlorisno površino do 170 m2 in 3 PM
za hišo z neto tlorisno površino nad 170 m2. V primeru namembnosti CC SI
12203 ali 12304 določene v 8. členu tega odloka in urejene v delu
posameznega objekta, je za tak objekt potrebno zagotoviti najmanj 3 PM.
V območju manipulativnega dvorišča je dopustno izvesti izzidke k
osnovnemu gabaritu objekta in nadstrešnico za avtomobile, potrebno pa je
zagotoviti prostor za obračanje vozil, da le-ti ne prihajajo na
prometnico vzvratno. Parkirna mesta je dopustno urediti tudi v sklopu
tlorisnega gabarita stanovanjskega objekta. |
(8) Nadstrešnica za
avtomobile: Dopustno je izvesti nadstrešnico izključno za dva
avtomobila, ki mora biti najmanj s treh strani odprta. Najvišja višina
nadstrešnice je lahko max. 3,5 m nad koto terena, streha mora biti ravna
oziroma z minimalnim tehničnim naklonom do 10°. Upoštevani morajo biti
predpisani odmiki. Dopustno je združevanje dveh sosednjih nadstreškov na
skupni parcelni meji. |
(9) Ograje med
posameznimi stanovanjskimi objekti predvidenimi s tem odlokom morajo
biti izvedene na parcelnih mejah. Višina ograj znaša max. 1,3 m. Tip
zidane ali AB ograje ni dopusten. |
(10) Toleranca:
Natančnejši geodetski posnetek obstoječega terena lahko, v fazi
pripravljanja projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega
dovoljenja, pomeni spremembe v poziciji posameznih objektov. Dopustne
tolerance v takem primeru so ±2,0 m. |
10. člen |
(zasnova in
oblikovanje: objekt tip B – mala enodružinska hiša) |
(1) Horizontalni
gabarit: Osnovni tloris objekta mora biti pravokotne oblike z razmerjem
stranic min. 1:1,2. Maksimalne bruto tlorisne dimenzije objekta znašajo
9,0 x 7,0 m. Dopustni so izzidki (v kar se štejejo tudi balkoni), ki
presegajo osnovni gabarit, s skupno največ 10,0 m2 bruto tlorisne
površine v vsaki etaži. |
(2) Vertikalni
gabarit znaša največ K+P+M. Višina slemena znaša max. 8,0 m nad koto
pritličja. Najvišja višina izzidka od terena pod izzidkom do najvišje
točke izzidka ne sme presegati 7,0 m in mora biti vsaj 1,0 m nižja od
slemena osnovnega objekta. Za klet se šteje najnižja etaža, ki je vsaj
delno vkopana. Glavni vhod v objekt mora biti urejen z nivoja dovozne
ceste, pri čemer je lahko višinska kota vhodne etaže dvignjena nad
niveleto ceste max. 0,20 m. Relativna kota pritličja znaša max. +3,2 m
nad relativno koto kleti. Izvedba druge kleti je dopustna kolikor to
dopušča teren, izvedena mora biti pod nivojem kleti in v celoti vkopana.
|
(3) Streha mora biti
dvokapnica naklona 40 do 45o (smer slemena je v osnovi vzporedna s cesto
in je prikazana v grafični prilogi). Kritina mora biti v odtenkih temno
sive do črne barve. Odpiranje strešin s frčadami je dopustno do 50% na
vsaki strešini pod pogojem, da max. višina od terena pod frčado do
najvišje točke frčade ne presega 7,0 m. |
(4) Oblikovanje:
Oblika napušča ni predpisana, njegova širina pa ne sme presegati 1,0 m
na vzdolžni fasadi in 0,5 m na čelni fasadi. Streha oblikovana s čopi ni
dovoljena. Izzidki različnih krožnih in lomljenih večkotnih oblik niso
dovoljeni. Uporaba živih fasadnih barv ni dovoljena, razen kot poudarek
na arhitekturi na največ 35% površine fasade. Okrogle, trikotne,
trapezoidne oblike frčad in frčade na firtah niso dovoljene.
|
(5) Lega in
orientacija objekta na zemljišču, smer slemena, območje manipulativnega
dvorišča, pozicija uvoza na parcelo so prikazani v grafičnem delu.
|
(6) Odmiki:
Stanovanjski objekti morajo biti od sosednjega stanovanjskega objekta
odmaknjeni najmanj 6,0 m, od sosednjega zemljišča najmanj 3,0 m.
Najmanjši odmik od cestnega telesa prometnic mora biti za objekte
vzhodno od ceste (pod cesto) 5,0 m, za objekte zahodno od ceste (nad
cesto) pa 2,0 m. Odmiki se merijo od fasade objekta osnovnega kubusa.
Skrajna točka izzidkov stanovanjskih objektov mora biti odmaknjena od
sosednjega zemljišča najmanj 2,0 m, od cestnega telesa pa najmanj 2,0 m.
Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti odmaknjeni od sosednjega
zemljišča min. 1,5 m oziroma manj s soglasjem soseda, od cestnega telesa
prometnice najmanj 0,5 m. Izvedba pomožnih objektov v območju
varovalnega pasu obstoječe občinske ceste Borovnica–Laze je dovoljena le
s soglasjem pristojnega upravljavca. |
(7) Mirujoči promet:
Na zemljišču vsakega enostanovanjskega objekta je potrebno zagotoviti 2
PM na hišo z neto tlorisno površino do 170 m2 in 3 PM na hišo z neto
tlorisno površino nad 170 m2. V primeru namembnosti CC SI 12203 ali
12304 določene v 8. členu odloka in urejene v delu posameznega objekta,
je za tak objekt potrebno zagotoviti najmanj 3 PM. |
Za objekte vzhodno od
ceste (pod cesto) veljajo naslednja določila glede ureditve mirujočega
prometa: Na območju med prometnico in stanovanjskimi objekti je določen
pas manipulativnega dvorišča (v grafičnem delu prikazan kot "območje
možne ureditve manipulacijskega dvorišča (parkiranja)"), kjer morajo
biti urejena tudi parkirna mesta. V območju manipulativnega dvorišča je
dopustno izvesti izzidke k osnovnemu gabaritu objekta in nadstrešnico za
avtomobile. Parkiranje je dopustno urediti z neposrednim dostopom na
cesto (brez obračanja). Parkirna mesta je dopustno urediti tudi v sklopu
tlorisnega gabarita stanovanjskega objekta. |
Za objekte zahodno od
ceste (nad cesto) je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest
znotraj gabarita objekta – kot garaža. Postavitev nadstrešnic ali drugih
elementov v pasu med objektom in cestnim telesom ni dopustna. Parkiranje
mora biti urejeno z neposrednim dostopom na cesto (brez obračanja).
|
(8) Nadstrešnico za
avtomobile je dovoljeno postaviti le pri objektih vzhodno od ceste (pod
cesto). Dopustno je izvesti nadstrešnico izključno za dva avtomobila, ki
mora biti najmanj s treh strani odprta. Najvišja višina nadstrešnice je
lahko max. 3,5 m nad koto terena, streha mora biti ravna oziroma z
minimalnim tehničnim naklonom do 10°. Upoštevani morajo biti predpisani
odmiki. Dopustno je združevanje dveh sosednjih nadstreškov na skupni
parcelni meji. |
(9) Ograje med
posameznimi stanovanjskimi objekti predvidenimi s tem odlokom morajo
biti izvedene na parcelnih mejah. Višina ograj znaša max. 1,3 m. Tip
zidane ali AB ograje ni dopusten. |
(10) Toleranca:
Natančnejši geodetski posnetek obstoječega terena lahko, v fazi
pripravljanja projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega
dovoljenja, pomeni spremembe v poziciji posameznih objektov. Dopustne
tolerance v takem primeru so ±2,0 m. |
11. člen |
(zasnova in
oblikovanje: objekt tip C – vrstna enodružinska hiša) |
(1) Horizontalni
gabarit: Bruto tlorisne dimenzije pritlične etaže in mansarde objekta
morajo biti 7,0 x 8,0 m. Kletna etaža bruto tlorisnih dimenzij 7,0 x 9,8
presega tlorisni gabarit pritličja na cestni strani za 1,8 m. V nivoju
pritličja se mora na delu, kjer kletna etaža presega gabarite pritličja,
izvesti zunanja terasa. Terasa je lahko max. gabarita 7,0 x 3,0 m ter
tako lahko presega gabarit kletne etaže za največ 1,20 m. Kletno etažo
je dopustno na strani terena podaljševati oziroma krajšati pod pogojem,
da je povečan del v celoti vkopan in da so upoštevani predpisani odmiki.
Dopustna je izvedba svetlobnikov izven gabaritov kleti. Dopustna je
izvedba funkcionalnih niš na objektu z največ 5,0 m2 tlorisne površine
posamezne niše (npr. loža, vhodna niša ipd.). Dopustna je tehnična
toleranca tlorisnih gabaritov ±0,20 m. |
(2) Vertikalni
gabarit znaša največ K+P+1. Najvišja točka strehe znaša max. 9,0 m nad
koto pritličja. Za klet se šteje najnižja etaža, ki je vsaj delno
vkopana. Glavni vhod v objekt mora biti urejen z nivoja dovozne ceste (v
etažo kleti), pri čemer je lahko višinska kota vhodne etaže dvignjena
nad niveleto ceste max. 0,20 m. Relativna kota pritličja znaša max. +3,2
m nad relativno koto kleti. Izvedba druge kleti je dopustna kolikor to
dopušča teren, izvedena mora biti pod nivojem kleti in v celoti vkopana.
|
(3) Streha mora biti
enokapnica naklona 10 do 15° z naklonom strehe v smeri rasti naravnega
terena (naklon strehe raste oziroma pada z naklonom terena). Kritina
mora biti v odtenkih temno sive do črne barve. Odpiranje strešin s
frčadami ni dopustno. |
(4) Oblikovanje:
Oblika napušča ni predpisana, njegova širina mora biti na vzdolžni
fasadi hiše 0,0 m (izvedba strehe brez napušča) in največ 0,5 m na
končni vzdolžni fasadi, na prečni fasadi (proti terenu in proti cesti)
hiše pa ne sme presegati 0,7 m. Uporaba živih fasadnih barv ni
dovoljena. Pri oblikovanju posameznega niza vrstnih stanovanjskih hiš so
predpisani medsebojni tlorisni zamiki hiš, ki znašajo 1,0–3,0 m. Vse
hiše v posameznem nizu morajo biti nad terenom enakih tlorisnih in
vertikalnih gabaritov, imeti morajo enak naklon strehe in enak
medsebojni tlorisni zamik. Terase v pritličju je dopustno opremiti s
pergolo. |
Ob ne sočasni gradnji
posameznih objektov v istem nizu, je potrebno upoštevati, da bodo v
končni fazi pri vseh objektih v nizu zagotovljeni zahtevani odmiki od
parcelnih mej. Zahtevane odmike je potrebno dokazati v fazi pridobitve
gradbenega dovoljenja za posamezen objekt v nizu. |
(5) Lega in
orientacija objekta na zemljišču, največji horizontalni gabariti
osnovnega tlorisa objekta in pozicija uvoza na parcelo so prikazani v
grafičnem delu. |
(6) Odmiki:
Stanovanjski objekti v enem nizu se morajo dotikati drug drugega z
vzdolžno stranico. Odmik čelne stranice v kletni etaži mora biti od
parcelne meje s prometnico odmaknjen min. 1,2 m, na nasprotni strani (na
strani terena) pa mora biti najbolj izpostavljen del vkopane kleti
odmaknjen od parcelne meje min. 1,0 m. Odmiki se merijo od fasade
objekta. Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti odmaknjeni od
sosednjega zemljišča min. 1,0 m oziroma manj s soglasjem soseda, od
cestnega telesa prometnice najmanj 1,0 m. |
(7) Mirujoči promet:
V kletni etaži vsakega objekta je potrebno zagotoviti 2 PM. Parkiranje
mora biti urejeno z neposrednim dostopom na cesto (brez obračanja).
|
(8) Ograje med
posameznimi stanovanjskimi objekti predvidenimi s tem odlokom morajo
biti izvedene na parcelnih mejah. Višina ograj znaša max. 2,0 m. Tip
zidane ograje ni dopusten. |
(9) Toleranca:
Natančnejši geodetski posnetek obstoječega terena lahko, v fazi
pripravljanja projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega
dovoljenja, pomeni spremembe v poziciji posameznih objektov. Dopustne
tolerance v takem primeru so ±2,0 m. |
12. člen |
(obstoječi objekt
Laze pri Borovnici 13) |
(1) Na obstoječemu
objektu Laze pri Borovnici 13 ter njegovih pomožnih objektih so dopustni
naslednji posegi: |
– vzdrževalna in
investicijsko vzdrževalna dela |
– odstranitev
|
– rekonstrukcija
|
– dozidava in
nadzidava; do povečanja skupne bruto etažne površine objekta za 150 m2,
|
– sprememba
namembnosti |
– novogradnja ob
predhodni rušitvi obstoječega objekta. |
(2) Obstoječi objekt
se lahko priključi na vso infrastrukturo načrtovano s tem OPPN.
|
(3) Ko se izvede
kanalizacija za fekalne vode in/ali vodovod v cesti do 30 metrov ali
manj razdalje od objekta, se le-ta mora priključiti nanjo. Obstoječo
greznico je potrebno pravilno odstraniti. |
13. člen |
(krajinska ureditev) |
(1) Obvezna je
ozelenitev območij, ki so označena kot "območje ureditev zelenih
površin" na karti "Ureditvena situacija". Status zelenih površin, ki
sovpadajo s prikazom "javno dobro" na karti "javno dobro", mora ostati
javen – javno dobro. |
(2) Na severnem stiku
predvidene ceste A z obstoječo občinsko cesto je potrebno v sklopu
krajinske ureditve na območju "skupnih servisnih površin" postaviti
prostorski označevalec vhoda v območje OPPN. |
(3) Središče območja
(na predvideni parceli p120) je potrebno urediti kot jasno razvidno
središče območja. Središče mora zadovoljevati potrebe prebivalcev
območja OPPN. |
(4) Za ozelenitev se
sme uporabiti le avtohtone rastlinske vrste. Pri zasaditvi je potrebno
upoštevati zahtevane odmike od komunalnih vodov, korenine ne smejo
segati v območje infrastrukture. |
14. člen |
(skupne servisne
površine) |
(1) Na območjih, ki
so označena kot "območje skupnih servisnih površin" na karti "Ureditvena
situacija" so dopustne le ureditve, ki služijo skupnih potrebam
prebivalcev. To so zlasti ureditve ekoloških otokov za zbiranje ločenih
frakcij nenevarnih odpadkov, ureditve centralnih plinohramov, ureditve
skupne kurilnice, toplotne postaje, črpališča ... |
(2) Znotraj območij
skupnih servisnih površin na stiku z obstoječima občinskima cestama, na
severu in na jugu območja, je obvezna ureditev ekoloških otokov za
zbiranje ločenih frakcij nenevarnih odpadkov. |
(3) Obvezna je
ureditev javnih parkirnih mest, kot so prikazana v grafičnem listu
"Ureditvena situacija" z oznako "obvezna ureditev javnih parkirnih
mest". Parkirna mesta na predvideni parceli p112 so lahko urejena
drugače, vendar se njihovo število ne sme zmanjšati. |
(4) Območje skupnih
servisnih površin je dopustno ozeleniti, urediti z elementi urbane
opreme, kot so npr. klopi, drogovi za zastave, oder, kotalkališče,
plesišče ... |
(5) Skupno območje
uporabnikov OPPN je prikazano na karti "Javno dobro", ki je sestavni del
tega OPPN in zavzema središče območja. To območje služi vsem uporabnikom
območja OPPN pod enakimi pogoji in le-ti ga morajo tudi vzdrževati. |
15. člen |
(ceste) |
(1) Normalni prečni
profil ceste A je: |
– hodnik, 1,5 metra
|
– cestišče, 2 x 2,5
metra. |
Na cesti je obvezna
izvedba obračališča za vozila, kot je prikazano v grafični prilogi.
|
Dovozi do objektov so
možni na mestu, ki je prikazano v grafičnem listu "Ureditvena situacija"
z oznako ''uvoz do objekta s ceste''. |
(2) Na južnem delu,
kjer se cesta A stika z obstoječo ozko občinsko cesto je obvezna
postavitev zapore za redni motorni promet, ki se odpira na hidrantni
ključ ali kako drugače. S tem se omeji redni osebni promet iz območja
OPPN na obstoječo ozko občinsko cesto, dopusti se pa intervencijski
promet. |
Priključek oziroma
križišče na južnem koncu ceste A je potrebno prometno urediti.
|
(3) Normalni prečni
profil dostopne ceste B je: |
– hodnik, 1,5 metra
|
– cestišče, 2 x 2,25
metra. |
Na cesti je obvezna
izvedba obračališča za vozila, kot je prikazano v grafični prilogi.
|
Južno od obračališča
cesta nima več hodnika za pešce. Prav tako nima hodnika za pešce
priključni krak proti zahodu. |
Na cesto je dopustna
izvedba dovozov do predvidenih objektov. |
(4) Na vzhodnem delu
je dopustna izvedba ceste do roba območja, ki bo omogočila dostop in
povezavo k obstoječim stanovanjskim objektom izven območja OPPN.
Posledično je dopusten tudi premik objektov do 3 m. |
16. člen |
(peš poti) |
(1) Peš poti, ki so
prikazane na grafičnem listu "Ureditvena situacija" kot "peš poti
(povezava zelenih površin)'' in se hkrati nahajajo v območju Javnega
dobrega kot je prikazano na grafičnem listu "Javno dobro", je obvezno
izvesti hkrati s cesto. |
(2) Peš poti morajo
biti široke vsaj 1 meter. |
17. člen |
(podporni zidovi) |
Če višine terena
tehnično ni mogoče premostiti z brežinami, je dopustna izgradnja
podpornih zidov (opornih zidov, škarp) pod naslednjimi pogoji: višina
zidu sme biti do 1,0 m, če je potrebna višja višina, mora na vsakih 1,0
m višine zidu slediti horizontalni zamik globine vsaj 0,7 metra (vmesna
berma). Horizontalne zamike med posameznimi etažami opornih zidov
(vmesne berme) je potrebno zazeleniti z avtohtonimi rastlinskimi
vrstami. Skupna višina podpornega zidu ne sme preseči višine 3,0 metra. |
18. člen |
(protihrupne in
zaščitne ograje) |
(1) Ne glede na
siceršnja določila je v skladu z veljavno zakonodajo o dopustni meji
hrupa dopustno postaviti protihrupno ograjo proti železniški progi, če z
njo soglaša upravljavec železnice. |
Protihrupna ograja
mora biti delno transparentna (vsaj 50% površine ograje mora biti iz
materialov, ki so prozorni: steklo, prozorna plastika ...). |
(2) Na stiku z
železnico je s soglasjem upravljavca železnice potrebno postaviti
zaščitno ograjo na mestih, kjer obstaja nevarnost padca oseb na
železniško progo. |
19. člen |
(enostavni in
nezahtevni objekti) |
(1) Na zemljiščih
objektov tipa A je dopustno postavljati naslednje enostavne in
nezahtevne objekte: |
nezahtevni objekti:
|
– drvarnica
|
– steklenjak
|
– uta ali lopa
|
– bazen |
– ograje; skladne z
določili za posamezen tip objekta |
– podporni zidovi
(škarpe in oporni zidovi; v skladu z zahtevami 17. člena) |
enostavni objekti:
|
– nadstrešek
|
– zbiralnik za
kapnico; le vkopani |
– enoetažni pritlični
objekt |
– utrjena dvorišča;
le na območju "možne ureditve manipulacijskega dvorišča" |
– pomožni
infrastrukturni objekti |
– čebelnjak.
|
(2) Na zemljiščih
objektov tipa B in C je dopustno postavljati naslednje enostavne in
nezahtevne objekte: |
– drvarnica ali uta
ali lopa |
– steklenjak; do
bruto površine 20 m2 |
– bazen |
– ograje; skladne z
določili za posamezen tip objekta |
– podporni zidovi
(škarpe in oporni zidovi; v skladu z zahtevami 17. člena) |
enostavni objekti:
|
– nadstrešek; le pri
tipu objekta B in objektih 60c, 61c in 62c |
– zbiralnik za
kapnico; le vkopani |
– enoetažni pritlični
objekt |
– utrjena dvorišča;
le na območju "možne ureditve manipulacijskega dvorišča" |
– pomožni
infrastrukturni objekti. |
(3) Na ostalih
zemljiščih je dopustno postavljati naslednje enostavne in nezahtevne
objekte: |
nezahtevni objekti:
|
– pomožni
infrastrukturni objekti |
– začasni objekti,
namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam |
enostavni objekti:
|
– pomožni
infrastrukturni objekti |
– čebelnjak
|
– ribnik |
– začasni objekti;
razen cirkusa |
– vadbeni objekti;
razen: smučišče, športno strelišče, vzletišče |
– spominska obeležja
|
– urbana oprema.
|
(4) Če v tem odloku
ni drugače določeno, morajo biti odmiki nezahtevnih in enostavnih
objektov od parcelnih mej sosedov najmanj 1,0 metra, merjeno od skrajne
točke objekta. Manjši odmik je dovoljen le s soglasjem soseda. |
IV. NAČRT PARCELACIJE |
20. člen |
(načrt parcelacije) |
(1) S parcelacijo
določenih zemljiških parcel ni dovoljeno drobiti, dopustno jih je
združevati. |
(2) Načrt parcelacije
je prikazan na grafičnem listu "Parcelacija", ki je sestavni del tega
OPPN. |
(3) Ne glede na
določilo prvega odstavka je znotraj parcel obstoječih in predvidenih
cest ter območij predvidenih kot Javno dobro dovoljena poljubna
parcelacija. |
(4) Ne glede na
določila prvega odstavka je dopustno razparcelirati parcele za potrebe
objektov gospodarske javne infrastrukture (transformatorska postaja,
črpališče, zadrževalnik, protihrupna ograja ...). |
(5) Če se nova
parcelacija izvaja, ko so objekti načrtovani s tem OPPN že zgrajeni, se
morajo parcelne meje prilagoditi sezidanim objektom (predvsem pri
objektih tipa C – vrstne hiše). |
(6) Izvedba
parcelacije ni pogoj za izvedbo posameznih objektov oziroma za izdajo
gradbenega dovoljenja. |
V. ETAPNOST IZVEDBE
PROSTORSKE UREDITVE |
21. člen |
(etapnost izvedbe
prostorske ureditve) |
(1) Gradbeno
dovoljenje za posamezne objekte se lahko izda šele, ko je bodisi
zgrajena nova cesta in infrastruktura ali pa je izdano gradbeno
dovoljenje za novo cesto z infrastrukturo do posameznega objekta.
Gradbeno dovoljene se lahko izda tudi sočasno ali skupaj za cesto z
infrastrukturo in posamezne objekte. |
(2) Gradnja novih
cest se lahko izvaja etapno. Hkrati s cesto je potrebno načrtovati in
zgraditi vso predvideno infrastrukturo, ki poteka v cestnem telesu. Med
gradnjo mora biti stalno omogočen prometni dostop za osebna vozila do
obstoječega objekta Laze pri Borovnici 13 (bodisi po obstoječi cesti,
cesti B, kombinaciji cest A in B ter obstoječe ceste, ali preko
gradbišča do objekta Laze pri Borovnici 13). |
(3) Posamezni objekti
se lahko začnejo graditi, če jih je možno priključiti vsaj na obvezno
komunalno infrastrukturo: cesta, fekalna kanalizacija, meteorna
kanalizacija, vodovod, elektrika. |
(4) Cesta A se lahko
gradi z južne strani le do območja kjer so objekti tipa A na obeh
straneh ceste. V tem primeru se do povezave ceste A na občinsko cesto na
severu območja, lahko cesta A uporablja za ves promet z navezavo na ozko
občinsko cesto na jugu območja. Tudi v tem primeru je v cestnem telesu
potrebno zgraditi vso predvideno infrastrukturo, ki mora biti
kompatibilna z načrtovano infrastrukturo v cestnem telesu predvidene
ceste A na severnem delu. |
(5) Ne glede na
določila prejšnjih členov se lahko popolnoma neodvisno in samostojno
gradijo objekti 01, 02, 03 ter 50. |
VI. REŠITVE IN UKREPI
ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
22. člen |
(kulturna krajina) |
Območje se nahaja
znotraj enote registrirane kulturne dediščine Ljubljana – Kulturna
krajina Ljubljanskega barja (EŠD 11819). Objekti morajo oblikovalsko
slediti osnovnim regionalnim značilnostim območja, kar se dosega z
upoštevanjem določil tega odloka glede oblikovanja novih objektov. |
VII. REŠITVE IN
UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE |
23. člen |
(zaščita površinskih
in podzemnih voda) |
(1) Območje se nahaja
na širšem območju vodnega telesa vodonosnika Ljubljansko barje, z oznako
VVO III. Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne
poslabšuje stanje voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem
voda, da se zagotavlja ohranjanje naravnih procesov, naravnega
ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov. Dosledno je potrebno
upoštevati vse pogoje iz Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo
vodonosnika Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Uradni list RS,
št. 115/07, 9/08) oziroma drugo veljavno zakonodajo s področja varstva
voda. |
(2) Upoštevati je
potrebno naslednje ukrepe in omilitve: |
– Objekte, naprave
ter izkope se sme graditi le 2 metra nad srednjo gladino podzemne vode,
povprečje zadnjih 10 let. Izjemoma je dovoljena gradnja, če se
transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kakor 10%,
|
– obvezna je gradnja
vodotesnega javnega in internega kanalizacijskega omrežja s
priključitvijo vseh objektov in utrjenih neprepustnih manipulacijskih
površin, |
– vse povozne,
parkirne in manipulativne površine ob objektih morajo biti utrjene
oziroma asfaltirane in obrobljene z robniki. Meteorne vode s teh površin
morajo biti speljane preko usedalnikov in lovilcev maščob v meteorno
kanalizacijo. Sistem mora biti ustrezno dimenzioniran, |
– pri gradnji se
lahko uporabljajo le gradbeni in drugi materiali, ki ne vsebujejo
nevarnih spojin (npr. organskih halogeniranih spojin), |
– izvedba betoniranih
del mora biti takšna, da ne povzroča onesnaženja bližnjih jarkov oziroma
vodotokov z betonom (spiranje strojev v vodotok ipd.), |
– potrebno je redno
čiščenje in vzdrževanje kanalizacijskega sistema in čistilnih objektov
in naprav, |
– začasne in trajne
deponije izkopanega materiala se ne smejo uporabiti za odlaganje drugih
odpadnih materialov, vključno z odpadnimi gradbenimi materiali,
|
– na območju
gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po
katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, se
smejo uporabljati le tehnično ustrezna vozila, |
– za čas gradnje
morajo biti za delavce postavljena le kemična stranišča. |
(3) Za vsak poseg, ki
bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda je
potrebno pridobiti vodno soglasje. |
24. člen |
(varstvo zraka) |
V času gradbenih del
se mora: |
– preprečevati
nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s
transportnimi sredstvi, |
– upoštevati
normative za emisije iz transportnih vozil in gradbenih strojev ter
naprav, |
– v sušnem in
vetrovnem vremenu je potrebno vlaženje nezaščitenih površin, pokrivanje
prevoza sipkih materialov in preprečevanje raznosa materialov z območja
gradbišča, predvsem z deponij razsutega materiala, |
– sipke materiale je
potrebno skladiščiti čim dlje od stanovanjskih območij, |
– v primeru
ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši
čas je potrebno ugasniti motor. |
25. člen |
(varstvo tal in
rastlin) |
V času gradbenih del
morajo: |
– posegi v tla se
morajo izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal,
|
– po končanih
zemeljskih delih je potrebno takoj začeti s sanacijskimi in
zasaditvenimi deli, |
– za začasne prometne
in gradbene površine se morajo prednostno uporabljati obstoječe
infrastrukturne in druge manipulativne površine, |
– na celotnem območju
gradbišča, transportnih in manipulativnih površin je potrebno zagotoviti
zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže, ki vsebuje še ostanke
hidroizolacijskih materialov ter drugih sredstev, s katerimi se izvajajo
gradbena dela, |
– na gradbišču mora
biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih
snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja,
razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok
v tla, |
– rodovitni del tal,
ki se odstrani zaradi gradbenih posegov, se naj v čim večji meri uporabi
za sanacijo degradiranih površin na drugih območjih oziroma za končno
ureditev zelenih površina na območju OPPN. |
26. člen |
(zaščita pred hrupom) |
Upoštevati je
potrebno naslednje ukrepe in omejitve: |
– znotraj območja
urejanja so dopustni takšni posegi, da hrup, ki ga povzročajo, ne
preseže ravni hrupa, kot jih dopušča veljavna zakonodaja, |
– hrupna gradbena
dela smejo potekati le v dnevnem času, med 7. in 18. uro. |
27. člen |
(ukrepi v času
gradbenih del) |
Splošni omilitveni
ukrepi, katere je potrebno upoštevati v času gradnje, so: |
– na gradbišču je
potrebno zagotoviti potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo
gradbišča, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi
transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih
snovi, |
– obstoječe cestno
omrežje, ki se bo uporabljalo za gradbeni transport, je potrebno pred
pričetkom gradnje pregledati, med gradnjo vzdrževati in po končani
gradnji vzpostaviti v prvotno stanje, |
– lokacija naprav, ki
povzročajo vibracije in hrup, naj bo primerno izbrana tako, da bodo
vplivi na objekte in človeka minimalni, |
– stalno je potrebno
zagotavljati odvodnjavanje gradbenih jam in kontrolirano odvodnjavanje
površinskih voda, |
– delovne naprave in
stroje je potrebno ob neuporabi izključiti, |
– ob izvajanju
zemeljskih del je potrebno preprečiti morebitno prašenje v smeri proti
poseljenim območjem. |
VIII. REŠITVE IN
UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI,
VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
28. člen |
(varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Varstvo pred
požarom |
Za vse objekte je za
zaščito pred požarom treba zagotoviti: |
– pogoje za varen
umik ljudi in premoženja, |
– odmike med objekti
oziroma ustrezno požarno ločitev objektov, |
– prometne in delovne
površine za intervencijska vozila, |
– vire za zadostno
oskrbo z vodo za gašenje. |
(2) Intervencijske
poti in površine |
Do vseh objektov je
potrebno predvideti dostope in površine za delovanje intervencijskih
vozil v skladu s standardom SIST DIN 14090. |
Intervencijske poti
izven vozišč je dopustno ozeleniti. Vse intervencijske poti morajo
omogočati krožno vožnjo ali enostavno obračanje na manipulativnem
dvorišču. Za intervencijske poti se uporablja celotno cestno omrežje.
|
(3) Potresna varnost
|
Vsi objekti morajo
biti načrtovani in grajeni potresno varno. |
IX. POGOJI GLEDE
PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO
JAVNO DOBRO |
29. člen |
(splošni pogoji za
komunalno in energetsko opremljanje) |
(1) Zasnova
komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture se mora
navezovati na obstoječo javno infrastrukturo v okolici. V območju OPPN
se obvezno izvede ločen sistem kanalizacije za odvajanje odpadnih in
padavinskih vod, vodovodno in hidrantno omrežje in podzemna
elektroenergetska kanalizacija. Zagotovljena morata biti odvoz
komunalnih odpadkov ter javna razsvetljava novih cest. Dopustna je
izvedba telekomunikacijskega (TK) omrežja različnih operaterjev ter
morebitne druge infrastrukture. |
(2) Vsi objekti na
območju OPPN se morajo priključiti na skupno infrastrukturo.
|
(3) Izdelava
projektne dokumentacije za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko
infrastrukturo ter prometno infrastrukturo mora biti medsebojno
usklajena, z upoštevanjem predpisanih odmikov med posameznimi vodi.
|
(4) Gradnja
infrastrukturnih objektov in naprav mora potekati usklajeno.
|
(5) Dopustne so
začasne ureditve (tudi individualne), ki pa morajo biti usklajene z
upravljavci javnih infrastrukturnih omrežij in morajo biti izvedene na
način, da jih bo možno vključiti v predvideno končno komunalno in
energetsko infrastrukturo območja OPPN. |
(6) Površinsko
odvodnjavanje in odvajanje meteornih voda se rešuje s priključevanjem na
že obstoječo meteorno kanalizacijo. Odvajanje presežnih voda v obstoječe
grape, struge potokov ali brezna na področju OPPN je prepovedano. |
30. člen |
(promet) |
(1) Za potrebe OPPN
je potrebno zgraditi novo cesto A, ki povezuje območje od severa proti
jugu. Potrebno je zgraditi tudi dostopno cesto B. |
(2) Vsi objekti se
morajo priključevati na nove ceste, razen objekti 01, 02 in 03, ki se
morajo priključiti neposredno na obstoječo občinsko cesto do Laz. Do
izgradnje ceste A oziroma ceste B se na obstoječo cesto do objekta Laze
pri Borovnici 13 lahko priključi objekt 50. |
(3) V času gradnje
ceste A in B je potrebno že zgrajenim objektom omogočiti stalen in
neoviran dostop. |
(4) Izdelati je
potrebno prometno-tehnično preveritev obstoječega priključka na
regionalno cesto glede na predvideno pozidavo. |
(5) Kolikor se v
preveritvi iz prejšnjega člena izkaže potreba po rekonstrukciji
obstoječega križišča je potrebno na osnovi predhodno pridobljenih
pogojev Direkcije RS za ceste izdelati poseben projekt (PGD, PZI) ter si
nanj pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste. |
(6) Občina Borovnica
se zavezuje ob izgradnji kanalizacijskega omrežja v naselju Laze,
pristopiti k rekonstrukciji obstoječe ceste od priključka na državno
cesto Borovnica–Vrhnika do podvoza pod železnico Ljubljana–Postojna. Za
omenjeno rekonstrukcijo si mora pridobiti zemljišča, ki so potrebna za
cesto z enostranskim hodnikom za pešce. |
31. člen |
(električna energija) |
(1) Za potrebe OPPN
je potrebno zgraditi distribucijsko elektro energetsko omrežje, ki
poteka v cestnem telesu obeh predvidenih cest. |
(2) Objekti se morajo
priključiti na elektro energetsko omrežje z nizkonapetostnimi (0,4 kV)
priključnimi vodi, ki jih je potrebno pod urejenimi površinami izvesti v
kabelski kanalizaciji. Posamezni objekti se priključujejo preko skupnih
prosto stoječih merilnih omaric. |
(3) V sklopu
opremljanja območja z električno energijo je potrebno zagotoviti odjemno
mesto za javno razsvetljavo. |
(4) Na območjih
določenih kot "območje skupnih servisnih površin" je dopustno
postavljati transformatorske postaje. |
32. člen |
(javna razsvetljava) |
(1) Nove ceste morajo
biti opremljene z javno razsvetljavo z ekološko varčnimi žarnicami.
Javna razsvetljava mora upoštevati usmeritve glede varstva okolja pred
vsiljeno svetlobo. |
(2) S primerno javno
razsvetljavo morajo biti osvetljene vsaj peš poti, ki prečno povezujejo
ceste in potekajo po predvidenih parcelah p120, p111 in p113. |
33. člen |
(kanalizacijsko
omrežje za odpadne vode) |
(1) Za potrebe OPPN
je potrebno zgraditi sekundarno kanalizacijo za odpadne vode, ki bo
potekala po javnih površinah. Za odvajanje odpadnih vod objektov, ki
ležijo niveletno pod nivojem ceste, je dopustno zgraditi kanalizacijsko
omrežje za odpadne vode tudi ob zahodnem robu območja, po parcelah, ki
niso javne. |
(2) Sekundarna
fekalna kanalizacija se mora priključiti na javno čistilno napravo.
|
(3) Vsi objekti se
morajo priključiti na kanalizacijo za odpadne vode (fekalna
kanalizacija). |
(4) Obstoječi objekt
Laze pri Borovnici 13 se mora priključiti na kanalizacijsko omrežje za
odpadne vode (fekalna kanalizacija) v roku 6 mesecev, ko se le-ta izvede
do objekta. |
(5) Trasa
kanalizacije za odpadne vode (fekalne) predvidena za gradnjo po projektu
PGD "Odvajanje odpadnih vod iz naselij Dol in Laze s priključkom na CČN
Borovnica, št. 6K2H3-10, november 2006, september 2008, izdelovalec: IEI
Institut za ekološki inženiring d.o.o.", se prilagodi zasnovi OPPN. V
primeru izgradnje pred izvedbo OPPN, je potrebno že zgrajeno
kanalizacijo po potrebi prestaviti in prilagodi objektom načrtovanim s
tem OPPN. |
34. člen |
(kanalizacijsko
omrežje za padavinske vode) |
(1) Za potrebe OPPN
je potrebno zgraditi kanalizacijsko omrežje za padavinske vode.
|
(2) Kanalizacija za
padavinske vode se priključi na obstoječo kanalizacijo za meteorne vode,
ki poteka v cestnem telesu obstoječe občinske ceste. Za odvajanje
meteornih vod objektov, ki ležijo niveletno pod nivojem ceste, je
dopustno zgraditi kanalizacijsko omrežje za meteorne vode tudi ob
zahodnem robu območja, po parcelah, ki niso javne. |
(3) Vsi objekti se
morajo z odvajanjem meteorne vode obvezno priključiti na sistem odpadne
padavinske vode. |
(4) Odvajanje čistih
padavinskih vod se izvede preko peskolovov. Odpadne vode iz utrjenih,
tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin je potrebno
predhodno očistiti preko standardiziranih lovilcev olj in maščob. |
35. člen |
(vodovodno omrežje) |
(1) Za oskrbo s pitno
vodo in za zagotavljanje požarne varnosti se za območje OPPN zgradi nov
sekundarni vodovod, ki se priključi na primarni javni vodovod. Vodovod
poteka v cestnem telesu načrtovanih cest. |
(2) Sekundarni
vodovod se za zagotavljanje požarne varnosti opremi z nadzemnimi
hidranti DN 80. |
(3) Vsak objekt se
mora priključiti na sekundarno vodovodno omrežje, preko vodomernega
jaška z vodomerom DN 20. |
(4) Obstoječi objekt
Laze pri Borovnici 13 se mora priključiti na vodovodno omrežje v roku 6
mesecev, ko se le-ta izvede do objekta. |
36. člen |
(TK omrežje) |
Na celotnem območju
OPPN je dopustno graditi različna TK omrežja različnih operaterjev.
Sekundarni vodi se speljejo v cestnem telesu načrtovanih cest, na katere
se lahko priključijo objekti. |
37. člen |
(javna higiena) |
(1) Znotraj območij
skupnih servisnih površin na stiku z obstoječima občinskima cestama, na
severu in na jugu območja, je obvezna ureditev ekoloških otokov za
zbiranje ločenih frakcij nenevarnih odpadkov. Dostop do zabojnikov mora
biti vedno prost. |
(2) Dopustna je
izvedba zaščite za ekološki otok pred padavinami v obliki nadstreška ali
podobnega elementa. |
38. člen |
(ogrevanje objektov) |
(1) Za potrebe
ogrevanja območja OPPN je potrebno zgraditi centralni plinohram in
razpeljati plinovodno omrežje po območju OPPN, na katerega se z
individualnimi napravami priključujejo posamezni objekti. Plinovodno
omrežje OPPN se lahko priključi tudi na sistem zemeljskega plina, ko bo
le-ta dograjen. Namesto centralnega plinohrama je možno izvesti toplarno
na ekološko sprejemljiv energent (lesna biomasa, toplotna črpalka ...)
in namesto plinovodnega omrežja izvesti toplovodno ali drugo energetsko
omrežje, ki s toplotno energijo oskrbuje objekte OPPN. |
(2) Vsi objekti se
morajo ogrevati preko centralnega sistema iz prvega odstavka.
|
(3) Ne glede na
zgornja določila, se objekti lahko ogrevajo tudi individualno na
alternativne, ekološko in energetsko ugodne vire ogrevanja; zlasti na
sončno energijo, s toplotnimi črpalkami ... V tem primeru priklop na
sistem iz prvega odstavka tega člena ni obvezen. |
39. člen |
(javno dobro) |
Območja javnega
dobrega so prikazana na karti "Javno dobro", ki je sestavni del tega
OPPN in zavzemajo predvidene ceste ter skupne zelene in servisne
površine, ko bodo zgrajene. |
X. DRUGI POGOJI IN
ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN |
40. člen |
(odstopanja) |
(1) Pri realizaciji
OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem
odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških,
hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših
programskih izhodišč najdejo rešitve, ki so primernejše s
prometno-tehničnega ali okolje-varstvenega vidika, s katerimi pa se ne
smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. |
Opisana odstopanja ne
smejo biti v nasprotju z javnimi interesi; z njimi morajo soglašati
organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. |
(2) V soglasju s
pristojnim upravljavcem komunalne infrastrukture je dopustno speljati
komunalne vode in celotno komunalno infrastrukturo tudi drugače kot je
to določeno s tem odlokom in prikazano na karti "Zbirni načrt komunalnih
vodov", če je drugačna rešitev primernejša in racionalnejša. Dopustno je
prilagoditi tudi tehnične karakteristike infrastrukturnih zahtev iz tega
OPPN. |
(3) Parcelne meje
določene za parcelacijo imajo toleranco +/- 2,0 m. Pri določitvi parcel
za cesto, so lahko odstopanja tudi večja. Parcele na katerih so
predvideni objekti tipa C ne smejo biti ožje kot 7 metrov (na delu, kjer
je predvien objekt). |
(4) Z odstopanji se
ne sme spremeniti načrtovani videz območja, ne smejo se poslabšati
bivalne in delovne razmere in spremembe ne smejo biti v nasprotju z
javno koristjo. |
XI.
KONČNE DOLOČBE |
41. člen |
(vpogled) |
OPPN s
prilogami je stalno na vpogled na: |
– Občini Borovnica,
|
– Upravni enoti
Vrhnika, oddelek za okolje in prostor. |
Spis postopka
priprave in sprejemanja OPPN je na vpogled na Občini Borovnica. |
42. člen |
(uveljavitev) |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Objavi pa se tudi v občinskem glasilu Naš časopis. |
Št. 3505-0002/2007-34 |
Borovnica, dne 29.
oktobra 2009 |
Župan |
Občine Borovnica
|
Andrej Ocepek l.r. |