Na podlagi 21., 29. in 69. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in
14/15 – ZUUJFO), 149. člena Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07
– ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12,
57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16), 3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN
in 57/11 – ORZGJS40), 3. in 17. člena Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US in
92/14 – odl. US), Uredbe o oskrbi s pitno vodo
(Uradni list RS, št. 88/12), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12
in 109/12), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini
Cerkno (Uradni list RS, št. 45/09), 7. in 16. člena
Statuta Občine Cerkno
(Uradni list RS, št. 112/07, 94/14 in 75/15) je Občinski svet Občine
Cerkno na 12. redni seji dne 22. 9. 2016 sprejel |
|
O D L O K |
o oskrbi s pitno vodo v Občini Cerkno |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet urejanja) |
|
Ta odlok določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z
objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo iz javnega
vodovodnega omrežja (v nadaljevanju: javnega vodovoda) ter zahteve za
oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev
obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno
vodo (v nadaljevanju: javna služba) in pri lastni oskrbi s pitno vodo. |
S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb in
gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se
pitna voda uporablja za oskrbo živali, ter stavb ali gradbenih
inženirskih objektov, v katerih se izvajajo državne ali občinske javne
službe. |
Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih
prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih
stavb in gradbenih inženirskih objektov, če: |
– se voda rabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je
treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode
(proizvodnja pijač, polnjenje bazenskih kopališč …), |
– iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki
ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju vod v vode in javno
kanalizacijo. |
Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo
zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje: |
1. oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu,
kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe, |
2. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin, |
3. oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo, |
4. oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni
rabi, in |
5. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo
stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega
50 m3. |
Storitve javne službe opravljajo izvajalci storitev javne službe v
obliki in na način, določen s predpisom, ki ureja gospodarske javne
službe, v skladu z Uredbo o oskrbi s pitno vodo ter v skladu s tem
odlokom in Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav
javnega vodovoda. |
Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega
vodovoda določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo,
priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda. |
|
2. člen |
|
(pomen izrazov) |
|
Izrazi uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
Pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo. |
Obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega
vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo. |
Odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode
posameznega porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko
priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami
stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi. |
Sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljevanju: vodovod) je sistem
elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališče, vodohrani in čistilne
naprave, ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del
rednega obratovanja delujejo kot samostojen vodovodni sistem,
hidravlično ločen od drugih vodovodov. |
Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih
vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov
in je namenjen kot občinska javna infrastruktura opravljanju storitev
javne službe. |
Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki
objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju
in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za
neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V
sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z
zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin.
Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska
gospodarska javna infrastruktura. |
Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki
objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so
namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do
sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega
vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. |
Transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov
neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na
večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda. |
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno
vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki
urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe
ne izvajajo. |
Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb
zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo. |
Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične ali pravne osebe, ki
uporabljajo vodo iz javnega vodovoda. |
Oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s
pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod. |
Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi
se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se
uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z
vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke. |
Upravljavec vodovoda je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki
ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobila pravico do
upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev
javne službe in oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru
lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z
zasebnim vodovodom. |
Vodovodni priključek je del stavbe in je v lasti uporabnika ter je
sestavljen iz: |
– priključnega sklopa na sekundarno omrežje, |
– dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom, |
– ventila pred obračunskim vodomerom, |
– čistilnega kosa (odvisno od nazivnega premera) in montažno
demontažnega kosa, |
– obračunskega vodomera z nepovratnim ventilom. |
Meja med vodovodnim priključkom in interno vodovodno napeljavo
uporabnika je spoj med obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim
vodomerom. V primeru, ko vodovodni priključek nima vodomera, je mesto
priključitve na sekundarni javni vodovod meja med vodovodnim priključkom
in interno vodovodno napeljavo uporabnika. |
Kataster javnega vodovoda (v nadaljevanju: kataster) je baza podatkov o
infrastrukturnih objektih, omrežjih in napravah, namenjenih izvajanju
javne službe. |
Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih
gospodarske javne infrastrukture. |
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je
določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi
podlagi. |
|
II. UPRAVLJANJE VODOVODOV |
|
3. člen |
|
(območja in način izvajanja javne službe) |
|
Občina Cerkno mora zagotoviti javni vodovod (zagotavljati storitev javne
službe) |
– na vseh območjih poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim
prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim
prebivališčem na hektar, |
– na območjih, ki zagotavljajo več kot povprečno 10 m3 vode
na dan ali oskrbujejo več kot 50 prebivalcev ter |
– če se voda uporablja za oskrbo javnih objektov, objektov za
proizvodnjo in promet živil in objektov za pakiranje pitne vode. |
Občina Cerkno zagotavlja izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno
vodo preko režijskega obrata, ki je notranja organizacijska enota Občine
Cerkno (v nadaljevanju: upravljavec). |
Območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe
in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so
določena in označena na topografski karti, ki je sestavni del tega
odloka, kot priloga št. 1. |
|
4. člen |
|
(lastna oskrba s pitno vodo) |
|
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju
občine, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja z javno službo, če je
vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z
manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno
zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode
na dan. |
Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje: |
– eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več
stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem, |
– eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji,
stanovanjskih stavb za posebne namene, stavb v katerih se izvaja
gostinska, trgovska, storitvena dejavnost, upravnih stavb ter stavb
splošnega družbenega pomena, |
– eno ali več stavb ali gradbeno inženirskih objektov, kjer je omogočena
splošna raba iz zasebnega vodovoda. |
Lastniki zasebnega vodovoda morajo skleniti pogodbo o upravljanju
zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo, ki je registrirana za
izvajanje te dejavnosti in o upravljavcu zasebnega vodovoda obvestiti
Občino Cerkno. |
V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda morajo
lastniki in upravljavci zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem
območju zagotoviti vse pogoje iz predpisov, ki urejajo oskrbo s pitno
vodo. |
|
III. OBVEZNE STORITVE IN NALOGE JAVNE SLUŽBE |
|
5. člen |
|
(obseg storitev javne službe) |
|
V okviru storitev javne službe upravljavec javnega vodovoda na območjih
javnih vodovodov zagotavlja: |
– oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi
pogoji v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno
vodo in oskrbo s pitno vodo, |
– obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o
njihovih obveznostih in izvajanju javne službe, |
– pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi
obračuna storitev javne službe in vodenja predpisanih evidenc, |
– nadzor nad delovanjem in redno vzdrževanje objektov in opreme javnega
vodovoda, |
– nadzor nad izvajanjem del na vplivnem območju javnega vodovoda, |
– redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih
omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred
požari, |
– nadzor in redno vzdrževanje priključkov stavb na javni vodovod, |
– vodenje evidenc v skladu s 24. členom Uredbe o oskrbi s pitno vodo, |
– pripravo letnega poročila o izvajanju javne službe za preteklo leto in
posredovanje ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta v skladu
s 26. členom Uredbe o oskrbi s pitno vodo, |
– izdelava programa oskrbe s pitno vodo v skladu s 25. členom Uredbe o
oskrbi s pitno vodo, |
– izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode in
drugih nalog v skladu z zahtevami iz predpisov, ki urejajo pitno vodo, |
– monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za
pitno vodo, |
– monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s
pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz
zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno
vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega
dovoljenja ali koncesije, |
– označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v
skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja, |
– občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda, |
– izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema
ter cene storitev, |
– izdelava programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem
vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, |
– izdelava programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov zaradi
onesnaženja, |
– redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni
vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega
vodovoda, |
– priključevanje novih uporabnikov. |
Monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja iz dvanajste alineje
prejšnjega odstavka se izvaja na tistih zajetjih za pitno vodo, za
katera je to določeno v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v
skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v
skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda. |
Vodenje katastra javnega vodovoda in posredovanje podatkov v zbirni
kataster gospodarske javne infrastrukture zagotavlja Občina Cerkno v
okviru storitev javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko
načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost. |
|
IV. NAČRTOVANJE VODOVODA |
|
6. člen |
|
(javno pooblastilo upravljavcu) |
|
Upravljavec javnega vodovoda na podlagi veljavne zakonodaje opravlja
naslednje naloge: |
– izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve in
mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskih aktov, |
– izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, soglasja za
priključitev na podlagi predložene dokumentacije, vse v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov in prostorsko načrtovanje ter v
skladu s Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav
javnega vodovoda, |
– izdaja odločbe o odmeri komunalnega prispevka, |
– izdaja soglasja za začasni priključek na javni vodovod. |
V primeru, da kapacitete vodnih virov in zmogljivost javnega vodovoda ne
omogočajo novih priključkov, je upravljavec dolžan uporabnika in občino
seznaniti o trenutnih razmerah ter o pogojih, pod katerimi bi bila
priključitev možna. |
Upravljavec ne izda soglasja za priključitev na javni vodovod, če odvod
odpadnih vod ni ustrezno urejen oziroma bi lahko povzročil onesnaženje
vira pitne vode. |
V primeru novogradenj je upravljavec poleg pogojev iz prvega odstavka
dolžan predpisati še: |
– zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na ožjem, širšem ali
vplivnem območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali vodnih virov,
predvidenih za zajem pitne vode, |
– pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa
vodovoda, |
– druge zahteve, ki so pomembne za delovanje in razvoj oskrbe z vodo. |
|
7. člen |
|
(gradnja novega vodovoda) |
|
Pri načrtovanju komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega
območja je treba zagotoviti, da se nov javni vodovod priključi na
obratujoči javni vodovod. Če povečanje območja obratujočega javnega
vodovoda ni mogoče zaradi nezadostne zmogljivosti obratujočega javnega
vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega
vodovoda s katero se poveča njegova zmogljivost, zlasti z vidika
zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred zagotavljanjem novih zajetij za
pitno vodo. |
|
8. člen |
|
(prednostna raba pitne vode iz vodovoda) |
|
Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je
treba upoštevati, da ima raba vode za oskrbo s pitno vodo prednost pred
rabo vode za druge namene. |
Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na
način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov
priključenih na javni vodovod ali ne poslabšuje kakovosti vode v javnem
vodovodu. |
Če javni vodovod ne more zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z
zagotavljanjem pogojev za obratovanje zunanjega hidrantnega omrežja za
gašenje požarov, se viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje zagotovijo
na drug način v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom. V
tem primeru morajo biti viri za oskrbo hidrantnega omrežja hidravlično
ločeni od javnega vodovoda. S priključkom na javni vodovod se lahko
izvede napajanje požarnega bazena. |
|
9. člen |
|
(rezervne zmogljivosti in varno obratovanje javnega vodovoda) |
|
Javne vodovode je treba načrtovati tako, da imajo zagotovljena rezervna
zajetja za pitno vodo, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost
obratovanja javnega vodovoda, pri čemer je treba upoštevati razvojne
potrebe oskrbovalnega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s pitno
vodo. |
Izvajalec javne službe lahko izjemoma rezervna zajetja za pitno vodo
nadomesti z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s
pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer
mora za vsakega prebivalca zagotoviti nujni obseg porabe pitne vode, za
kar se šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno
prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na območju
javnega vodovoda. |
Za rezervno zajetje za pitno vodo se lahko šteje tudi drug neodvisen
javni vodovod, če je izveden ustrezen priključek nanj. |
|
10. člen |
|
(priključitev stavb na javni vodovod) |
|
Predvideno poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih
stavb ali gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom skladno z določbami
Uredbe o oskrbi s pitno vodo in tega odloka. |
Na poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti
stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju
ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode. |
|
V. PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD |
|
11. člen |
|
(storitve v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod) |
|
Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda
upravljavec v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev objektov. |
Montažo vodovodnega priključka (instalacijska dela, tlačni preizkus in
montažo vodomera) na javni vodovod, razen zemeljskih in ureditvenih del,
lahko izvede le upravljavec oziroma s soglasjem upravljavca za taka dela
usposobljen izvajalec. |
Izdelava vodovodnega priključka se izvede na stroške uporabnika, prav
tako tudi prva vgradnja vodomera na obstoječih priključkih. Po končani
gradnji uporabnik vodovodni priključek brezplačno prenese v upravljanje
upravljavcu. Vsak obračunski vodomer mora pristojni organ pregledati in
žigosati. |
Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na
sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje
izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni
vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne
službe plačevati mesečno. |
Stroški kontrole, vzdrževanja in zamenjave obračunskega vodomera so
breme uporabnika in se zaračunavajo mesečno. |
Popravilo vodovodnega priključka lahko opravi le upravljavec. Če je
vodomer nameščen v objektu ali če vodomer ni vgrajen, uporabnik nosi
stroške gradbenih del popravila v objektu. |
Vodomerni jašek mora biti za vse novogradnje izven stavbe. |
|
12. člen |
|
(stroški vzdrževanja priključka na javni vodovod) |
|
Ceno storitev za vzdrževanje vodovodnega priključka stavbe oblikuje
upravljavec v skladu z veljavno zakonodajo in v soglasju s pristojnim
organom občine. |
Vzdrževanje vodovodnega priključka je storitev, ki jo uporabniki
plačujejo mesečno. Zbrana sredstva so namenjena pokrivanju stroškov
vzdrževanja vodovodnega priključka, ki zajema stroške menjave vodomera,
popravilo okvar na priključku in obnovo priključka. |
|
13. člen |
|
(obveznost priključitve na javni vodovod) |
|
Na poselitvenem območju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira
javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna. Lastnik stavbe
ali gradbeno inženirskega objekta mora zaradi oskrbe s pitno vodo
zagotoviti izvedbo priključka stavbe ali gradbeno inženirskega objekta
na sekundarni vodovod. Priključitev obstoječih objektov na javni vodovod
se mora izvesti v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka oziroma v
šestih mesecih po izgradnji javnega vodovoda. |
Na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s
storitvami javne službe, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno
vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če
je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: |
– oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega
vodovoda večja od 200 m ali |
– je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta
na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški. |
Upravljavec mora obvestiti uporabnika, da je obvezna priključitev
njegovega objekta na javni vodovod in jim posredovati pogoje za izdajo
soglasja za vodovodni priključek. |
Dokler upravljavec ne zagotovi ustreznih pogojev, navedenih v tem
odloku, priključitev na javni vodovod ni obvezna. |
|
14. člen |
|
(izvedba priključka) |
|
Upravljavec je dolžan izvesti priključek na javni vodovod in dobavljati
vodo uporabniku, če uporabnik: |
– izpolnjuje vse pogoje iz soglasij; |
– predloži gradbeno dovoljenje za objekt; |
– poda naročilo za izvedbo priključka. |
Upravljavec je dolžan izvesti priključek v roku 30 dni po izpolnitvi
pogojev za priključitev, če vremenski pogoji dopuščajo kvalitetno
izvedbo. |
Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej. |
|
VI. PREVZEM VODOVODNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V UPRAVLJANJE |
|
15. člen |
|
(pogoji za prevzem v upravljanje) |
|
Obstoječe javne vodovode, ki niso v upravljanju izvajalca javne službe
in niso last Občine Cerkno, se lahko prenesejo v lastništvo Občine
Cerkno z medsebojno pogodbo med dosedanjim upravljavcem in lastnikom ter
Občino Cerkno. V pogodbi se določi vse obveznosti dosedanjega
upravljavca oziroma lastnika ter obveznosti Občine Cerkno. V pogodbi se
natančno opredeli tudi pogoje prevzema. |
Posamezni objekti in naprave vodovoda, ki niso v lasti občine, se lahko
uporabljajo za opravljanje javne službe, če so kot gospodarska javna
infrastruktura vpisani v zbirni kataster gospodarske javne
infrastrukture in z njimi upravlja izvajalec javne službe. |
|
VII. UPORABA JAVNEGA VODOVODA |
|
16. člen |
|
(oskrba iz javnega vodovoda) |
|
Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda na način, ki ne
poslabšuje pogojev oskrbe s pitno vodo drugih uporabnikov in ne vpliva
na skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v javnem vodovodu. |
|
17. člen |
|
(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo) |
|
Na oskrbovalnem območju, kjer je zagotovljena oskrba s pitno vodo s
storitvami javne službe, ni dovoljena lastna oskrba s pitno vodo.
Uporabnik, priključen na javni vodovod, ki določene potrebe, za katere
ima pridobljeno vodno dovoljenje, rešuje iz drugega vira, mora
poskrbeti, da sta priključek in interna napeljava na javni vodovod in
drug vodni vir izvedena ločeno. |
Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme
uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. |
|
VIII. MERITEV IN OBRAČUN KOLIČIN PORABLJENE VODE |
|
18. člen |
|
(poraba vode) |
|
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih
metrih po odčitku vsakega obračunskega vodomera na vodovodnem priključku
posebej. |
V tekočem letu uporabniki plačujejo vodarino po akontaciji dejanske
porabe vode v preteklem obračunskem oziroma odčitovalnem obdobju in
veljavne cene. Upravljavec mora najmanj enkrat letno ugotoviti dejansko
porabo in izvesti poračun preteklega obračunskega obdobja. Veliki
uporabniki pa plačujejo porabo vode glede na odčitek stanja vodomera v
preteklem mesecu. |
V primeru, da uporabnik stavbo oziroma inženirski objekt ali del stavbe
ali inženirskega objekta ali zemljišča odda v najem, ob tem pa želi, da
najemnik plačuje storitve javne službe, je najemodajalec dolžan z
upravljavcem skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne
storitve in poroštvih. |
|
19. člen |
|
(plačilo, ugovor na račun in opominjanje) |
|
Uporabnik mora račun plačati v roku, navedenem na računu. Upravljavec je
dolžan račun poslati uporabnikom v 15 dneh po koncu obračunskega
obdobja. Uporabnik lahko sporoči upravljavcu pisni ugovor na obračun,
najkasneje v osmih dneh po prejemu računa. Če uporabnik ne plača
zaračunanega zneska v postavljenem roku in upravljavcu ni poslal pisnega
ugovora na obračun, mu upravljavec izda opomin, v katerem ga opozori
tudi na možnost prekinitve dobave vode. |
Upravljavec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor uporabnika v petnajstih
dneh in v tem času ne sme prekiniti dobave vode. |
Če uporabnik ne plača zaračunanega zneska niti v 15 dneh po izdanem
opominu, lahko upravljavec prekine dobavo vode. Upravljavec lahko
prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v
pravice drugih uporabnikov. |
|
20. člen |
|
(obračunski vodomer) |
|
Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec vodovoda obračunski
vodomer na stroške uporabnika. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati,
popravljati obračunskega vodomera, odstraniti plombe upravljavca na
obračunskem vodomeru ali odvzemati vode pred obračunskim vodomerom. |
Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito
vodomerov pred poškodbami in zmrzaljo. Uporabnik ne sme izvajati
nikakršnih aktivnosti, ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja
vodomera. |
|
21. člen |
|
(vodomeri v interni napeljavi) |
|
Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabniku ali upravljavcu interne
napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih in jih upravljavec
javnega vodovoda ne vzdržuje in ne odčituje za obračun stroškov, razen
če skleneta upravljavec javnega vodovoda in upravljavec internega
vodovoda o tem posebno pogodbo. |
Na kmetijah se meri celotna količina porabljene vode iz javnega vodovoda
v m3. Osnova za obračun vodarine je stanje prvega vodomera.
Odčitek na drugem vodomeru (poraba vode v gospodinjstvu), ki je
inštaliran za prvim vodomerom, je osnova za obračun storitev vezanih na
odpadno vodo. |
|
22. člen |
|
(okvare) |
|
Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik prijaviti
upravljavcu. Uporabnik ima poleg rednih pregledov obračunskega vodomera
pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če je
njegova točnost sporna. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega
vodomera izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa upravljavec, v
nasprotnem primeru pa uporabnik. |
Če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v
okvari, ali je ugotovljen nedovoljen način rabe, ali če iz drugega
razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun
povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem
obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna, se določi povprečna poraba na
osnovi primerljivih podatkov o porabi pitne vode v Občini Cerkno za
preteklo leto. |
|
23. člen |
|
(določanje količin porabljene vode za več uporabnikov) |
|
V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se
oskrbujejo s pitno vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba
z enim obračunskim vodomerom, izda upravljavec račun pooblaščenemu
upravljavcu objekta oziroma internega vodovoda. |
Interna delitev in zaračunavanje vode posameznim uporabnikom iz
prejšnjega odstavka je obveznost lastnikov oziroma upravljavcev takih
objektov. |
Če večstanovanjski objekt nima upravljavca objekta, upravljavec izjemoma
lahko izda račune posameznim uporabnikom, na podlagi pisnega dogovora
vseh strank glede načina obračuna, ključa delitve stroškov porabe vode,
ki mora biti za vse uporabnike enoten in plačila nastalih stroškov
takšne delitve. |
|
24. člen |
|
(obračun v večstanovanjskih objektih) |
|
V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske enote
nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako stanovanjsko enoto obračuna
omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1 (vodomer DN 20). |
|
25. člen |
|
(obračun pri nemerjeni porabi vode) |
|
Če se poraba vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se vodarina
obračuna skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev
obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
|
IX. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN NAČIN NJIHOVEGA OBLIKOVANJA |
|
26. člen |
|
(viri financiranja) |
|
Javna služba se financira iz: |
– cen storitev javne službe, |
– proračuna Občine Cerkno, |
– subvencij, |
– drugih virov. |
|
27. člen |
|
(cene storitev javne službe) |
|
Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z Uredbo o
metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih
javnih služb varstva okolja. |
Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz
omrežnine in vodarine. Vodarina je del cene, ki pokriva stroške
izvajanja javne službe in se uporabnikom obračunava mesečno glede na
dobavljeno količino pitne vode v m3. Omrežnina je del cene,
ki pokriva stroške javne infrastrukture, ki je namenjena oskrbi s pitno
vodo, obnovi in vzdrževanju priključkov ter se uporabnikom obračunava
mesečno glede na zmogljivost priključkov, določenih s premerom vodomera. |
Cene storitev javne službe predlaga upravljavec z elaboratom o
oblikovanju cen komunalnih storitev javne službe in jih predloži
pristojnemu občinskemu organu v potrditev. |
Upravljavec je dolžan obvestiti uporabnike o spremembi cen storitev
javne službe. Pred spremembo cen je potrebno odčitati obračunske
vodomere. |
|
X. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCEV, UPORABNIKOV IN IZVAJALCEV DEL |
|
28. člen |
|
(obveznosti upravljavca) |
|
Upravljavec ima pri oskrbi s pitno vodo, poleg nalog iz 5. člena tega
odloka, naslednje obveznosti: |
– pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode – za
rabo vode iz vodnih virov za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda za
vse vodne vire, iz katerih se uporablja pitna voda za javni vodovod v
Občini Cerkno, |
– zagotavljati normalno obratovanje javnega vodovoda v okviru
razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati predloge za
planiranje obnove, širitve in dopolnitve sistemov za oskrbo s pitno vodo
ter varovanja, zaščite in izkoriščanja vodnih virov, |
– zagotavljati delovanje javnega vodovoda, |
– načrtovati in izvajati vzdrževalna dela na javnem vodovodu in
priključkih, |
– izvajati strokovni nadzor nad gradnjo, obnovo cevovodov, objektov in
naprav javnega vodovoda ter priključkov na javni vodovod, |
– nadzorovati izvajalce pri gradnji ostale infrastrukture ter lastnike
ali uporabnike zasebnih zemljišč v delu, kjer poteka javni vodovod, |
– redno vzdrževati in menjavati obračunske vodomere skladno z zakonom o
meroslovju, |
– odčitavati vodomere in skrbeti za obračun porabljene vode, |
– ukrepati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov v izrednih razmerah, |
– ustrezno obveščati uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvi
dobave vode ali o spremembah kakovosti vode v sredstvih javnega
obveščanja, |
– organizirati preskrbo s pitno vodo v primeru višje sile in o tem
poročati pristojnim občinskim organom, |
– sistematično in strokovno pregledovati javni vodovod, letno spremljati
vodne izgube v vodovodnem omrežju, ter pripravljati in izvajati programe
ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub, |
– preizkušati in vzdrževati hidrante oziroma hidrantno omrežje in voditi
register hidrantov, |
– sistematično spremljati in pripravljati predloge za spremembe oziroma
novelacije operativnega programa oskrbe s pitno vodo in občinskih
predpisov s področja oskrbe s pitno vodo, |
– zagotavljati in izvajati ukrepe in obveze, ki izhajajo iz varovanja
vodnih virov, |
– izvajati druge predpisane obveznosti. |
|
29. člen |
|
(pravice uporabnikov storitev javne službe) |
|
Uporabniki imajo na podlagi soglasja upravljavca javnega vodovoda
pravico: |
– priključitve stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni
vodovod, |
– spremeniti dimenzijo vodovodnega priključka na javni vodovod, traso
priključka in vodomerno mesto, |
– izvesti dodatna dela na vodovodnem priključku, |
– povečati odvzem pitne vode, |
– ukinitve vodovodnega priključka. |
|
30. člen |
|
(obveznosti uporabnikov) |
|
Uporabniki imajo naslednje obveznosti: |
– redno vzdrževati interno omrežje in interno požarno omrežje z
internimi hidranti, |
– redno vzdrževati in zagotavljati odjemna mesta v skladu z zahtevami in
priporočili upravljavca javnega vodovoda, |
– varovati vodovodni priključek in odjemno mesto pred zmrzovanjem,
vdorom talne in odpadne vode, prekomerno toploto in drugimi škodljivimi
vplivi, |
– zagotoviti upravljavcu vodovodnega sistema dostop za odčitavanje,
pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera, za ugotavljanje vzrokov
motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev vode ter omogočiti
pregled ustreznosti priključka stavbe, |
– omogočiti upravljavcu javnega vodovoda preverjanje izvedbe in
delovanja priključka in interne napeljave na javni vodovod, |
– sporočati upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, vodovodnem
priključku in obračunskem vodomeru in o nameravanem odvzemu vode iz
hidrantov, |
– pismeno obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva in
spremembah na objektu, ki vplivajo na obračun storitev v roku 8 dni od
nastanka spremembe, spremembe se upoštevajo šele po poravnavi vseh
zapadlih obveznosti uporabnika, |
– redno plačevati prejete račune za oskrbo z vodo, |
– urejati medsebojno delitev stroškov, kadar se obračun izvaja preko
enega obračunskega vodomera, |
– upoštevati varčevalne ukrepe iz 42. člena tega odloka, |
– upoštevati varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali
upravičene prekinitve dobave vode, |
– odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem
vodovodu ali ostalim uporabnikom, |
– odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi s pitno vodo kot
posledice njihovega ravnanja, |
– opravljati druge obveznosti iz tega odloka. |
Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja javnega vodovoda
mora lastnik nepremičnine, na kateri leži vodovod dovoliti upravljavcu
vodovoda dostop do objektov vodovodnega sistema. Upravljavec mora po
posegu na nepremičnini vzpostaviti prvotno stanje. |
Nihče ne sme brez dovoljenja upravljavca dostopati do objektov in naprav
sistema za oskrbo s pitno vodo javnega vodovoda. Upravljavcu ne sme
nihče onemogočiti dostopa do objektov in naprav javnega vodovoda. |
|
31. člen |
|
(obveznosti izvajalcev del) |
|
Izvajalci gradbenih del ali upravljavci drugih infrastrukturnih objektov
oziroma vsi, ki na območju javnega vodovoda ali vodovodnega priključka
izvajajo dela, ki lahko škodno vplivajo na vodovodne objekte in naprave,
morajo pred pričetkom vzdrževalnih, investicijskih del ali drugih del,
ki potekajo v varovalnem pasu vodovoda od upravljavca javnega vodovoda
pridobiti soglasje s pogoji za izvedbo del, ga obvestiti o pričetku del
in poskrbeti za zakoličenje obstoječe vodovodne napeljave ter zagotoviti
vzpostavitev vodovodnega omrežja in opreme v prvotno stanje. Pri
opravljanju del na svojih objektih in napravah morajo zagotoviti, da
ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane. |
V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali priključka na javni
vodovod je povzročitelj škode dolžan nemudoma obvestiti upravljavca
javnega vodovoda o kraju, času in vrsti poškodbe, ter upravljavcu
naročiti popravilo in poravnati stroške popravila nastale poškodbe. |
|
XI. ODVZEM VODE IZ HIDRANTOV |
|
32. člen |
|
(uporaba javnih hidrantov) |
|
Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in
morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. |
Hidranti se smejo uporabljati le za gašenje požarov, vaje za
preprečevanje požara in za druge intervencije ob naravnih in drugih
nesrečah brez poprejšnjega soglasja upravljavca. V tem primeru mora
uporabnik naknadno obvestiti upravljavca vodovoda o uporabi, trajanju in
količini odvzete vode. |
Preventivni pregled hidrantnega omrežja se izvaja v skladu s Pravilnikom
o preizkušanju hidrantnih omrežij. Izvede ga lahko le upravljavec
oziroma s soglasjem upravljavca za taka dela usposobljen izvajalec. |
Odvzem vode iz hidrantov je izjemoma dovoljen, vendar samo ob soglasju
upravljavca tudi za naslednje namene: |
– škropljenje in pranje cest, ulic, trgov, |
– zalivanje parkov ter javnih nasadov, |
– za javne prireditve, |
– za polnjenje cistern za prevoz vode, |
– za utrjevanje cestišč ali druga podobna gradbena dela. |
Odvzem vode iz hidrantov za druge potrebe je dovoljen le s soglasjem
upravljavca. Za takšen odvzem vode se med uporabnikom in upravljavcem
ter v soglasju z občino sklene posebna pogodba, v kateri je določen tudi
način plačila. |
|
33. člen |
|
(poškodbe javnih hidrantov) |
|
Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju. |
V primeru poškodbe hidranta, mora uporabnik takoj obvestiti upravljavca.
Povzročitelj odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi
krivdi. |
Določbe drugega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali
poškodbe, ki nastanejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči
ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. |
|
34. člen |
|
(hidranti v internem omrežju) |
|
Interni hidranti so nameščeni na internem omrežju uporabnika. Poraba
vode iz internih hidrantov se mora registrirati preko obračunskega
vodomera. |
|
XII. PREKINITEV IN OMEJITEV DOBAVE VODE |
|
35. člen |
|
(prekinitev dobave uporabniku) |
|
Upravljavec je dolžan na stroške uporabnika in na podlagi predhodnega
obvestila, prekiniti dobavo vode v naslednjih primerih: |
– če je priključek na vodovod izveden brez soglasja ali v nasprotju s
soglasjem upravljavca javnega vodovoda, |
– če uporabnik brez soglasja upravljavca javnega vodovoda dovoli
priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali razširi
svojo napeljavo, |
– če uporabnik onemogoča delavcu upravljavca javnega vodovoda
odčitavanje, pregled in zamenjavo obračunskega vodomera, vzdrževanje
vodovodnega priključka, kot to določajo predpisi, ki urejajo pitno vodo
in storitve javne službe, |
– če uporabnik svojevoljno spremeni izvedbo priključka ali opravi
kakršenkoli poseg na obračunskem vodomeru, |
– če uporabnik kljub opozorilu ne uredi odjemnega mesta v skladu z
zahtevami upravljavca javnega vodovoda, |
– če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno
dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja, |
– če je zaradi stanja interne napeljave ali odjemnega mesta ogrožena
oskrba drugih uporabnikov ali ogrožena zdravstvena ustreznost vode v
javnem vodovodu, |
– če uporabnik krši objavljene ukrepe v zvezi z varčevanjem z vodo, |
– če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu niti po prejemu
opomina pred prekinitvijo dobave vode, v roku, ki je na njem naveden, |
– če upravljavec ugotovi, da ima uporabnik tudi lastni vodni vir in
le-ta ni ločen od javnega vodovoda, |
– če je pretekel rok za odstranitev začasnega priključka, |
– če z odvodom odpadne vode ogroža vodne vire ali dobavo vode. |
Upravljavec lahko prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo
ne posega v pravice drugih uporabnikov, razen v primeru iz zadnje
alineje tega člena. |
Dobava vode se prekine do odprave vzroka za prekinitev. Uporabnik plača
prekinitev in ponovno zagotovitev oskrbe s pitno vodo ter morebitne
dodatne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve po
veljavnem ceniku upravljavca. |
|
36. člen |
|
(prekinitev dobave na zahtevo uporabnika) |
|
Upravljavec prekine dobavo vode in ukine priključek, če uporabnik pisno
odpove priključek ali zahteva prekinitev dobave vode. |
Priključek upravljavec ukine tako, da: |
– fizično odstrani priključni ventil in cev, |
– izbriše priključek iz katastra, |
– vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev. |
Stroške ukinitve priključka nosi uporabnik. |
Na zahtevo uporabnika, zaradi opustitve uporabe stavbe, je upravljavec
dolžan začasno prekiniti dobavo pitne vode uporabniku. Stroške
prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po
veljavnem ceniku upravljavca. |
|
37. člen |
|
(prekinitev dobave uporabnikom za krajši čas) |
|
Upravljavec ima pravico brez odškodninske odgovornosti prekiniti oskrbo
s pitno vodo za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih in
obnovitvenih del na objektih in napravah javnega vodovoda ali nastalih
okvar na javnem vodovodu. O vzroku, o času trajanja prekinitve dobave
vode pravočasno obvesti uporabnike na krajevno običajen način najkasneje
en dan pred prekinitvijo. |
V primeru nujnih ali nepredvidenih vzdrževalnih del ali nastalih okvar
na javnem vodovodu ima upravljavec za krajši čas pravico brez
odškodninske odgovornosti do uporabnika prekiniti dobavo vode brez
predhodnega obvestila. |
|
38. člen |
|
(prekinitev dobave uporabnikom v primeru višje sile) |
|
V primeru višje sile, kot so potres, požar, suša, poplave, onesnaženje
vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno, ima upravljavec
pravico brez odškodninske odgovornosti do uporabnika prekiniti ali
zmanjšati dobavo vode, mora pa postopati skladno s sprejetimi načrti
ukrepov za take primere. |
V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih
institucij je upravljavec dolžan obveščati uporabnike o izvajanju
posebnih ukrepov glede uporabe vode. |
|
39. člen |
|
(ukrepi ob pomanjkanju vode) |
|
V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali
opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno
vodo, lahko upravljavec vodovoda brez odškodninske odgovornosti do
uporabnika omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da
ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge
namene. |
V primeru pomanjkanja pitne vode v omrežju, župan Občine Cerkno na
predlog upravljavca izda sklep o varčevanju s pitno vodo, v katerem
določi stopnjo varčevanja in posameznim skupinam omeji uporabo vode. |
|
XIII. NADZOR |
|
40. člen |
|
(nadzor nad izvajanjem tega odloka) |
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni občinski inšpektor,
pooblaščeni delavci upravljavca pa opravljajo strokovni nadzor. |
|
XIV. KAZENSKE DOLOČBE |
|
41. člen |
|
(prekrški in globe) |
|
Z globo 1.400 EUR se kaznuje upravljavec vodovoda: |
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 5., 6., 10., 11., 29. člena tega
odloka, |
– če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 13. člena, 14., 23., 37., 38.
in 39. členom tega odloka, |
– če prekine dobavo vode v nasprotju s 35. in 36. členom tega odloka. |
Z globo 400 EUR se kaznuje odgovorna oseba upravljavca vodovoda, če
stori prekršek iz prejšnjega odstavka. |
Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek uporabnika, ki je pravna oseba
in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki: |
– ne ravna v skladu s 30. členom tega odloka. |
Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, če
stori prekršek iz tretjega odstavka tega člena. |
Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek uporabnika – posameznika, če: |
– se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca (11. člen), |
– se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda, kjer je to obvezno
(13. in 14. člen), |
– ravna v nasprotju s 17. členom, |
– nima vgrajenega vodomera oziroma ga ne vgradi v predpisanem roku (20.
in 42. člen), |
– ravna v nasprotju s 30. členom, |
– odvzema vodo iz hidranta v nasprotju z 32. in 34. členom. |
Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek uporabnika, ki je pravna oseba
in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če: |
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 3. člena; |
– ravna v nasprotju s 15. členom; |
– ravna v nasprotju s 35. členom. |
Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek iz šestega odstavka tega člena
odgovorno osebo uporabnika, ki je pravna oseba in posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost – upravljavec zasebnega vodovoda. |
Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek izvajalca del – pravno osebo in
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z
31. členom. |
Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek iz osmega odstavka tega člena
odgovorna oseba pravne osebe. |
Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek upravnik večstanovanjske stavbe
– pravna oseba, če: |
– ravna v nasprotju s 23. členom. |
Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek iz desetega odstavka tega člena
odgovorna oseba pravne osebe. |
|
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
42. člen |
|
(prehodni roki) |
|
Izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih mora
Občina Cerkno zagotoviti do 31. 12. 2016. |
Uporabniki, ki so priključeni na javni vodovod, so dolžni vgraditi
obračunski vodomer v enem letu po uveljavitvi tega odloka. |
Do vgraditve vodomera v skladu s prejšnjim odstavkom, se uporabnikom
brez vodomerov zaračunava pavšalna mesečna poraba: |
– gospodinjstva 4,5 m3/osebo |
– živina 2 m3/GVŽ |
– poslovni objekti, javne ustanove 2 m3/osebo (zaposleni,
učenci) |
– vikendi, nenaseljeni, stanovanjski objekti 5 m3/objekt |
– turistične sobe, apartmaji 50 m3/priključek. |
Lastniki zasebnih vodovodov na območju Občine Cerkno, ki nimajo
določenega upravljavca v skladu z Uredbo o oskrbi s pitno vodo, morajo
skleniti pogodbo z upravljavcem v enem letu po uveljavitvi tega odloka. |
Vsi lastniki zasebnih vodovodov v Občini Cerkno so dolžni urediti svoje
sisteme za oskrbo s pitno vodo tako, da bo tehnična opremljenost
zagotavljala oskrbo s pitno vodo v skladu z veljavnimi predpisi,
standardi in normativi. Upravljavci zasebnih vodovodov v polnosti
odgovarjajo za ustreznost in varnost zasebne oskrbe s pitno vodo in so
dolžni zagotavljati oskrbo s pitno vodo v skladu s predpisi. |
Če obstoječa poselitvena območja, kjer mora občina zagotavljati
opravljanje storitev javne službe, niso opremljena ali niso v celoti
opremljena z javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih
vodovodov dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev
stavb na sekundarni vodovod. |
Do uveljavitve predpisa, ki na področju varstva pred požari ureja
obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij mora Občina Cerkno
zagotavljati sredstva za vzdrževanje in zagotavljanje vode hidrantnega
omrežja iz proračuna Občine Cerkno. |
|
43. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno
vodo v Občini Cerkno (Uradni list RS, št. 136/04 in 31/08). |
|
44. člen |
|
(veljavnost odloka) |
|
Ta odlok začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 355-0002/2016-1 |
Cerkno, dne 22. septembra 2016 |
|
Župan |
Občine Cerkno |
Jurij Kavčič l.r. |