|
|
|
|
Lokalni program kulture
Občine Vodice 2019-2022 je pripravljen na podlagi
Zakona o uresničevanju
javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07, 56/08, 4/10,
2/11 in 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18-ZNOrg), in
Nacionalnega programa
za kulturo 2014 – 2017 (Uradni list RS, št. 99/13 ter
Lokalnega programa
kulture občine Vodice 2015-2018 (Uradno glasilo Občine Vodice št. 2/15).
|
V pripravi so sodelovali:
Občinska uprava, Odbor za družbene dejavnosti, JSKD, MKL - Knjižnica
Vodice, Osnovna šola Vodice, Vrtec Škratek Svit Vodice ter kulturna in
druga društva Občine Vodice. |
|
Odgovorna oseba:
|
Župan Občine Vodice
|
Aco Franc Šuštar l.r.
|
|
|
Številka dokumenta:
00701-40/2019-001 |
Dokument je bil potrjen s
sklepom Občinskega sveta Občine Vodice, sprejet na 9. redni seji dne
3.9.2019. |
LPK se objavi v Uradnem
glasilu Občine Vodice. V veljavo stopi 8. dan po objavi. |
|
|
|
|
|
1. UVOD
|
Lokalni program za kulturo
občine Vodice je strateško – razvojni dokument načrtovanja kulturne
politike. Izhaja iz doseženega položaja kulturne dejavnosti v občini. Z
lokalnim programom za kulturo se ugotovi vloga kulture v razvoju občine
Vodice kakor tudi javni interes občine na področju kulture. Lokalni
program za kulturo opredeli kulturne prioritete, cilje in ukrepe za
dosego ciljev ter določa kazalnike za merjenje doseganja postavljenih
ciljev. Lokalni program kulture Občine Vodice se sprejema za obdobje
štirih let, in sicer za obdobje 2019–2022, in opredeljuje tako
kratkoročne kot dolgoročne cilje. |
Lokalni program za kulturo
je temeljni programski in izvedbeni dokument, ki postavlja prioritete
občinske kulturne politike in neposredno odgovarja na ključne probleme
posameznih področij kulture. Dokument upošteva zgodovinski položaj in
razvoj kulture na območju občine Vodice, upošteva njene prednosti in
slabosti ter zagotavlja pogoje za ohranjanje in razvoj kulture in njenih
lokalnih posebnosti glede na nevarnosti in priložnosti, s katerimi se bo
v obravnavanem obdobju kulturna dejavnost predvidoma soočala. Hkrati
opredeljuje načine in možnosti za dvig kulturne ustvarjalnosti, za
večanje dostopnosti kulturnih dobrin in ustvarjanja ter pogoje za
spodbujanje raznolikosti kulturnih dobrin. Lokalni program kulture
Občine Vodice predvideva raznovrstne usmeritve, ki so potrebne za
njegovo uresničitev. |
|
1.1. Zakonske podlage |
Zakon o uresničevanju
javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07, 56/08, 4/10,
2/11 in 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18-ZNOrg, nadaljevanju: ZUJIK) v 14.
členu določa, da morajo lokalne skupnosti – občine pripraviti in
sprejeti program za področje kulture za štiriletno obdobje, pri čemer
lahko program vsebuje tudi dolgoročne usmeritve, ki presegajo to
obdobje. |
Vsebinsko podlago in
izhodiščni dokument za pripravo lokalnega programa kulture predstavlja
Nacionalni program za kulturo (Uradni list RS, št. 99/13; nadalje: NPK),
ki skuša predvsem obogatiti in nadgraditi nekatera področja ter
zagotoviti lažje odzivanje na potrebe in izzive časa, kar naj bi veljalo
tudi za lokalne programe kulture. Nacionalni program za kulturo
postavlja temelje kulturno – političnega modela, usmerja skrb za
formalne pogoje kulturnega delovanja, hkrati pa daje zavezo, da svoj
namen, smisel in mesto v skupnosti oblikuje kultura sama. Kulturna
politika naj bi sledila trem temeljnim načelom: vrhunskosti,
raznolikosti in raznovrstnosti ter dostopnosti. |
Lokalni program kulture
Občine Vodice za obdobje 2019– 2022 (nadalje: LPK) se uresničuje na
podlagi programov javnih zavodov, ki delujejo na območju občine Vodice,
območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti, javnih povabil
za financiranje javnih kulturnih programov in projektov in po postopku
neposrednega poziva. Javni interes za kulturo v občini Vodice se
uresničuje z zagotavljanjem pogojev za kulturno ustvarjalnost,
dostopnost kulturnih dobrin, kulturno raznolikostjo in slovensko
kulturno identiteto. Ti pogoji se zagotavljajo z vsakoletnim proračunom
in vzpostavljeno kulturno infrastrukturo. |
V okviru finančnih,
kadrovskih in prostorskih možnosti bo občina Vodice pripravljala in
ustvarjala pogoje za ustrezno organiziranost na področju kulturnih
dejavnosti. |
|
1.2. Javni interes na
področju kulturne dejavnosti |
Lokalna skupnost uresničuje
javni interes za kulturo v skladu z ZUJIK-om zlasti z zagotavljanjem
kulturnih dobrin kot javnih dobrin, z načrtovanjem, gradnjo in
vzdrževanjem javne kulturne infrastrukture (24. čl. ZUJIK). |
Lokalna skupnost v javnem
interesu zagotavlja pogoje za ustvarjanje, posredovanje in varovanje
kulturnih dobrin, ki se na trgu ne zagotavljajo v zadostnem obsegu ali
kakovosti, ali zaradi dostopnosti najširšemu krogu uporabnikov. Javne
kulturne dobrine zagotavlja v obliki oziroma na način javne službe in s
podporo posamičnim kulturnim projektom ter javnim kulturnim programom
(25. čl. ZUJIK). Občina zagotavlja najmanj tiste javne kulturne dobrine,
ki jih določajo posebni zakoni (knjižničarstvo, varstvo kulturne
dediščine, arhivska dejavnost ipd.), podpira ljubiteljske kulturne
dejavnosti, vključno s tistimi, ki so namenjene kulturni integraciji
manjšinskih skupnosti in priseljencev, ter pokriva tudi druge kulturne
potrebe prebivalcev, ki jih ugotovi s svojim programom za kulturo. |
Ne glede na prejšnji
odstavek občina zagotovi tudi javne kulturne dobrine širšega pomena
(uprizoritvene umetnosti, vizualne umetnosti, novi mediji ipd.), če je
to mogoče glede na objektivne okoliščine, kot so število prebivalcev,
ekonomska moč, prostorske in kadrovske kapacitete ipd., oziroma če to
izhaja iz kulturne tradicije občine (66. čl. ZUJIK). |
Področja kulture v javnem
interesu se v skladu z Nacionalnim programom za kulturo nanašajo na
knjigo in knjižnično dejavnost, likovno umetnost, uprizoritvene
umetnosti, glasbeno umetnost, intermedijsko umetnost, avdiovizualno
kulturo, celotno področje kulturne dediščine z arhivistiko, s posebnimi
poudarki na slovenščini, kulturi manjšinskih skupnosti, ljubiteljski
kulturi in mednarodnem sodelovanju. Na teh področjih ima zelo pomembno,
velikokrat osrednjo vlogo praviloma neprofitno delujoč javni sektor, a
skupaj z organizacijami in zasebniki civilne družbe v negospodarstvu in
gospodarstvu. Dejstvo pa je, da kulturna dejavnost presega pravkar
navedene dejavnosti in se zliva v celotno življenje ljudi in razvoj
družbe. |
Občina Vodice od svoje
ustanovitve naprej (1995), posveča veliko skrb javnemu interesu na
področju kulture, ki obsega zlasti: |
-
ustvarjanje možnosti
za skladen kulturni razvoj občanov in občank Občine Vodice kakor tudi za
razvoj posameznih kulturnih dejavnosti in društev; |
-
zagotavljanje pogojev
za ustvarjanje, posredovanje in dostopnost kulture; |
-
uveljavljanje
kulturnih ustvarjalcev, kulturnih društev in organizacij občine Vodice
doma in v tujini; |
-
zagotavljanje varstva
naravne in kulturne dediščine; |
-
kulturno vzgojo v
javnih zavodih v lasti občine Vodice ter razvoj kulturno interesne
dejavnosti le-teh; |
-
izobraževanje za
potrebe kulturne dejavnosti; |
-
promocijo občine
Vodice kot kulturno usmerjene občine. |
|
Javni interes občine Vodice
kot lokalne skupnosti se na področju kulture uresničuje: |
-
z občinskim programom
kulture, |
-
z delovanjem lokalnih
javnih služb in javnih zavodov na področju kulture, |
-
z zagotavljanjem
pogojev za opravljanje in razvoj kulturnih dejavnosti, |
-
z zagotavljanjem
javnih sredstev za kulturo iz proračuna občine Vodice in tudi državnega
proračuna skladno z veljavno zakonodajo, |
-
z neposrednim
financiranjem kulturnih programov oziroma projektov iz javnih sredstev, |
-
z oblikovanjem javne
infrastrukture na področju kulture, |
-
z določanjem posebnih
pogojev za opravljanje posamezne dejavnosti na področju kulture, če to
zahteva narava te dejavnosti. |
|
Za uresničevanje javnega
interesa na področju kulture Občina Vodice zagotavlja proračunska
finančna sredstva zlasti za naslednje namene: |
-
za varstvo naravne in
kulturne dediščine, |
-
za delovanje
kulturnih društev in izvajanje kulturnih programov, |
-
za druga društva in
organizacije, ki izvajajo dodatne kulturne programe, |
-
za izobraževanje
strokovnih in organizacijskih kadrov, |
-
za investicije,
vzdrževanje in opremljanje javne infrastrukture na področju kulture,
|
-
za spodbujanje
kulturnih dosežkov, |
-
za založniško
dejavnost, |
-
za promocijsko
dejavnost na področju kulture, |
-
za delovanje
strokovnih organizacij, |
-
za knjižnično
dejavnost. |
|
2. SPLOŠNI CILJI,
POSLANSTVO, VIZIJA IN PREDNOSTNE USMERITVE |
2.1. Splošni cilji in
ukrepi lokalnega programa za kulturo |
2.1.1. Ohranjanje in
razvoj slovenskega jezika. |
Ohranjanje in razvoj
slovenskega jezika znotraj Evropske unije je eden od najpomembnejših
ciljev nacionalnega in lokalnih programov za kulturo. Gre za usklajeno
skrb za kulturno, politično in ekonomsko razsežnost jezika. Čeprav se v
okviru Evropske unije zagovarja ideja večjezičnosti ter spoštovanje in
razvijanje jezikovne raznolikosti, so te ideje vseskozi soočene z
vprašanjem delitve na uradne, delovne ter regionalne jezike. Jezikovna
politika mora posegati na vsa področja kulturnega udejstvovanja od
knjižnične in založniške dejavnosti pa do uprizoritvenih in
avdiovizualnih umetnosti, ki jim je jezik eno od orodij ustvarjanja.
Skrb za jezik na območju občine Vodice se kaže v podpori programom in
projektom, ki izkazujejo ali spodbujajo razvoj jezikovne kulture. Pri
zagotavljanju skrbi za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika
predstavlja pomembno osnovo dejavnost ravno ljubiteljska kultura in dela
z mladimi. |
|
Ukrepi |
-
literarna dejavnost:
spodbujanje ustvarjanja v slovenskem jeziku in prevajanja, povečevanje
dostopnosti knjige ter dvig ravni bralne kulture in funkcionalne
pismenosti, |
-
knjižnična dejavnost:
povečevanje dostopnosti knjižničnega gradiva, elektronskih |
-
publikacij v
slovenščini, digitalizirane knjižne dediščine ter razvoj branja, |
-
uprizoritvene
umetnosti: spodbujanje produkcije in postprodukcije v slovenskem jeziku
in izvirne slovenske dramatike ter pomoč pri njihovem prenosu v druge
medije, |
-
mediji in
avdiovizualna kultura: dvig ravni jezikovne kulture, |
-
ljubiteljska
dejavnost, |
-
vokalna glasba:
spodbujanje izvajanja slovenskih pesmi (tudi ljudskih) v izvirni obliki
in priredbi, |
-
folklorna dejavnost:
ohranjanje in negovanje ljudskega izročila, |
-
literarna dejavnost:
vključevanje mladih v ustvarjalne delavnice, |
-
izobraževalna
dejavnost: novinarske delavnice, literarni ustvarjalci, tečaji retorike, |
-
poudarek na
sodelovanju z društvi na vseh področjih kulturnega življenja, tako v
matični državi kot v zamejstvu, |
-
dvig ravni uporabe
slovenskega jezika v javni rabi, - ohranjanje narečij. |
|
Kazalniki: |
/na prebivalca v slovenskem
jeziku/ |
-
število izdanih knjig |
-
število letno
izposojenih knjig v splošnih knjižnicah |
-
število letno
prodanih knjig |
-
število gledaliških
predstav in število ponovitev posamezne predstave |
-
število tiskanih
medijev (časopisi, tedniki, mesečniki) |
-
število avdio in
video edicij |
-
število slovenskih
pesmi na koncertih (v odstotkih) |
-
število kulturnih
izmenjav in skupnih projektov s slovenskimi zamejci |
|
2.1.2. Zagotavljanje
dostopnosti kulturnih dobrin in pogojev za ustvarjalnost |
Kultura je neodtujljivi del
človekovih pravic in kot taka dosegljiva najširšemu krogu uporabnikov.
Cilj Lokalnega programa za kulturo v Občini Vodice je zagotavljanje
dostopnosti kulturnih dobrin na različnih ravneh (lokalna, fizična,
informacijska, socialna ...) in pogojev za ustvarjalnost. Dostopnost
kulture tako ne sme biti pogojena geografsko ali s socialnim statusom
posameznika. Ta cilj je treba uveljaviti na vseh področjih kulture in
skozi celovito izvajanje kulturne politike. |
|
Ukrepi: |
-
Zagotavljati
dostopnost javne kulturne infrastrukture najširšemu krogu izvajalcev s
področja kulture; |
-
Prednostna podpora
investicijam, ki zagotavljajo prostorske pogoje za delovanje izvajalcev
na področjih kulture, ki je v javnem interesu; |
-
Urediti lastniška in
najemna razmerja za prostore, ki se uporabljajo za kulturne dejavnosti; |
-
V ustanovitvenih
aktih in programih dela javnih zavodov opredeliti zagotavljanje
dostopnosti kulturnih dobrin in pogojev za ustvarjalnost kot temeljno
poslanstvo zavodov; |
-
Prednostna podpora
programom in projektom, ki zvišujejo dostopnost kulture in izboljšujejo
pogoje za ustvarjanje na vseh področjih kulture. |
|
Kazalniki: |
-
Število uporabnikov
javne kulturne infrastrukture; |
-
Število oz. višina
sredstev, namenjenih investicijam v prostore in opremo; |
-
Število programov in
projektov, ki vplivajo na raven dostopnosti kulture. |
|
2.1.3. Neposredna podpora
ustvarjalcem in projektom na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti
|
Glede na omejene možnosti
trga in finančnih ter materialnih zmožnosti občine Vodice sodi med
prioritetne cilje zagotovitev spodbudnih pogojev za delo ustvarjalcev in
kulturnih društev v lokalnem okolju. Realizacija tega cilja prispeva k
dvigu ustvarjalnosti posameznikov ter društev in dostopnosti ustvarjanja
ter spodbuja kulturno raznolikost. Ljubiteljskim kulturnim društvom je
treba omogočiti sodelovanje s strokovnimi kadri ter omogočiti različne
oblike dodatnega izobraževanja za dvig kvalitete projektov. |
|
Ukrepi: |
-
Zagotoviti sredstva
za strokovno izobraževanje ustvarjalcev in kulturnih društev, |
-
Zagotoviti sredstva
za izvajanje obstoječih programov različnih izvajalcev (JSKD, kulturna
društva), |
-
Spodbujati
sodelovanje kulturne stroke z neprofesionalnimi ustvarjalci in
kulturnimi društvi, |
-
Zagotavljanje
infrastrukturnih pogojev za izvajanje izobraževalnih oblik (seminarji,
delavnice,...) za posameznike in kulturna društva, |
-
Zagotavljanje
infrastrukturnih pogojev za izvajanje dejavnosti kulturnih društev; |
-
Spodbujati
sodelovanje med ponudniki kulturnih izobraževalnih oblik v lokalni
skupnosti (JSKD, različna društva, ipd.); |
-
Spodbujati
sodelovanje s šolami in vzgojnimi ustanovami na vseh področjih
kulturnega življenja; |
-
Spodbujanje
sodelovanja in povezovanja s slovenskimi manjšinami, izseljenci,
spodbujanje mednarodnega sodelovanja. |
|
Kazalniki: |
-
Delež sredstev (v
odstotkih) za izobraževanje kulturnih ustvarjalcev in društev; |
-
Delež sredstev za
izvajanje programov po zvrsteh in izvajalcih; |
-
Število posameznikov
(ustvarjalcev) in kulturnih društev, ki uporabljajo javno kulturno
infrastrukturo; |
-
Število udeležencev
na izobraževalnih oblikah (JSKD, zavodi in drugi organizatorji); |
-
Višina sredstev,
namenjenih mednarodnemu in čezmejnemu sodelovanju; |
-
Število mednarodnih
in manjšinskih sodelovanj in izmenjav. |
|
2.1.4. Vključevanje
kulturne vzgoje na vseh ravneh izobraževalnih procesov |
Kulturna vzgoja je preplet
ustvarjanja na vseh področjih kulture, od tradicionalnih do sodobnih
umetniških zvrsti, vključno s popularno kulturo in mediji, ter vzgoja
osveščenih uporabnikov kulturnih dobrin in storitev. Neposredno
sodelovanje med izobraževalnimi institucijami – predvsem z vrtci,
osnovnimi in podružničnimi šolami – in različnimi ponudniki kulturnih
vsebin (društva, JSKD) mora konkretno nadgraditi dejavno občinsko
kulturno politiko in izvajanje Letnega programa kulture v občini Vodice
pri oblikovanju in izvajanju šolskih programov. |
Občinska kulturna politika
prednostno skrbi za izobraževanje na tistih področjih kulturnega
izobraževanja, ki jih šolski sistemi ne vključujejo, in z različnimi
oblikami sofinanciranja sodeluje v zagotavljanju izobraževanja za
umetniške in druge poklice v kulturi. Namen občinske kulturne politike
je aktivno sodelovanje pri vzgoji tako uporabnikov kot ustvarjalcev
kulturnih dobrin vseh starostnih skupin. |
|
Ukrepi: |
-
Spodbujanje kulturnih
društev k večji dejavnosti na področju kulturne vzgoje (podpora
projektom, ki so namenjeni otrokom in mladim ...); |
-
Opredelitev kulturne
vzgoje kot ene izmed temeljnih nalog v programih dela javnih zavodov in
skladov; |
-
Spodbujanje
sodelovanja na področju kulture med kulturnimi (kulturna društva in
organizacije, skladi in zavodi) in izobraževalnimi institucijami (vrtci,
šolami) v občini Vodice; |
-
Oblikovanje in/ali
sofinanciranje kulturnih abonmajev za različne starostne in socialne
skupine; |
-
Dejavna vloga
občinske kulturne politike v oblikovanju in izvajanju izobraževalne
politike na področju kulture; |
-
Spodbujanje kulturnih
društev k večji dejavnosti na področju izobraževanja za poklice v
kulturi; |
-
Organiziranje
izobraževanj za učinkovitejšo izrabo sredstev iz skladov EU. |
|
Kazalniki: |
-
število programov in
projektov s področja kulturne vzgoje, ki jih izvajajo izobraževalne
institucije, |
-
število programov in
projektov s področja kulturne vzgoje, ki jih izvajajo kulturne
institucije, |
-
število udeleženih
pri teh programih in projektih, |
-
število programov in
projektov, ki zapolnjujejo vrzeli na področju izobraževanja za poklice v
kulturi, |
|
2.1.5. Spodbujanje
kulturne raznolikosti Kulturna raznolikost, pluralizem ustvarjanja
in kulturnih dobrin so cilji, na katerih temelji ideja o evropskem
združevanju in ki ga opisuje tudi Unescov dokument Naša ustvarjalna
raznolikost (1993). Odprtost kulturne politike v občini Vodice za druge
kulture, mednarodne izmenjave ter kulturno dejavnost Slovencev zunaj RS,
pomembno prispeva k razvoju kulturne identitete posameznikov in
skupnosti. Namen uresničevanja cilja je predvsem ohraniti in promovirati
bogato kulturno izročilo in njegove posebnosti znotraj občine Vodice,
regije, države in EU. Pomembno je izoblikovati dovolj široke in izvirne
programe, ki se bodo potegovali za sredstva iz evropskih skladov. Cilj
je z vidika občine Vodice pomemben, saj je slovenska kultura prepoznavna
po svoji bogati notranji raznolikosti, ki jo je mogoče ohraniti samo s
pomočjo spodbudne občinske kulturne politike. |
|
Ukrepi: |
-
Prednostna
podpora deficitarnim umetniškim zvrstem; |
-
Zagotavljanje
ustrezne administrativne podpore izvajalcem, ki se potegujejo za
sredstva evropskih skladov; |
-
Prednostna podpora
programom, ki črpajo sredstva iz evropskih skladov; |
|
Kazalniki: |
-
Število programov, ki
prejemajo sredstva iz evropskih strukturnih skladov; |
-
Število skupnih
mednarodnih oz. integriranih prireditev in dejavnosti. |
|
2.1.6. Spodbujanje
kulturnih projektov za dvig kvalitete življenja in povečanje socialne
kohezivnosti |
Zavedanje vpliva kulture na
dvig kvalitete življenja se jasno odraža v podpori občinske politike
projektom in programom. Dostopnost kulture ne sme biti bistveno pogojena
s socialnim statusom posameznika, |
starostno, spolno, etnično
ali religijsko pripadnostjo. Občinska kulturna politika zagotavlja
okolje in možnosti za oblikovanje širokih programov/projektov kulturnih
ponudnikov, ki so dostopni večjemu številu občanov in obiskovalcem ter
ne izključujejo ranljivih socialnih skupin. Prednostna podpora velja
projektom, ki spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje ter nacionalno in
versko strpnost. Sem sodi spodbujanje kulturnih ustvarjalcev v občini za
najvišje dosežke na področju umetnosti in kulture – z vsakoletnim
podeljevanjem občinskih priznanj in nagrad. |
|
Ukrepi: |
-
Podpora projektom, ki
spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje; |
-
Podpora projektom, ki
vključujejo ranljive socialne skupine; |
-
Podpora kulturnim
projektom, ki povezujejo ustvarjanje kulturnih društev in posameznikov z
drugimi sektorji, predvsem s področja šolstva, sociale, humanitarne
dejavnosti, turizma ...; |
-
Zagotavljati
dostopnost javne kulturne infrastrukture najširšemu krogu izvajalcev s
|
področja kulture; |
-
Vključevanje ljudi s
posebnimi potrebami; |
-
Podeljevanje
občinskih priznanj in nagrad za dosežke s področja kulture in umetnosti. |
|
Kazalniki: |
-
Število projektov, ki
vključujejo različne ranljive socialne skupine; |
-
Število medresorskih
projektov; |
-
Število projektov, ki
vključujejo različne skupine ljudi s posebnimi potrebami. |
|
2.1.7. Aktivno
sodelovanje med kulturo in gospodarstvom |
Pomembno poglavje za
spodbudo kulturne ustvarjalnosti je tudi sodelovanje različnih
deležnikov, tako izvajalcev Lokalnega programa kulture v Občini Vodice
kot gospodarstva in podjetnikov ter drugih dejavnikov, predvsem v smislu
promocije in trženja kulture. Slovenski kulturni trg je finančno in
prostorsko omejen, zato je spodbuda omenjenemu sodelovanju ena
pomembnejših nalog lokalne kulturne politike. Sredstva za izvajanje
kulturnih programov morajo izvirati tako iz javnega sektorja (občinski
proračun) kot tudi iz zasebnega sektorja (sponzorstva, donacije,
sofinanciranje skupnih projektov). Poleg tega, da takšno sodelovanje
deluje spodbudno na ustvarjalnost ter dostopnost kulturnih dobrin, je
vključevanje gospodarskega sektorja v kulturno sfero pomembno tudi z
vidika razvoja kadrovskih oz. človeških virov in socialnega kapitala na
splošno ter kakovostnega preživljanja prostega časa. |
|
Ukrepi: |
-
Prednostna podpora
programom in projektom, ki vključujejo sodelovanje gospodarskega
sektorja; |
-
Prednostna podpora
programom in projektom, ki spodbujajo kulturni turizem; |
-
Spodbujanje kulturnih
in gospodarskih subjektov za sodelovanje pri vzajemni promociji; |
-
Vključevanje kulture
v turistične programe – in obratno. |
|
Kazalniki: |
-
Razmerje med sredstvi
lokalnega proračuna in drugimi sredstvi za kulturo; |
-
Število programov in
projektov, ki nastajajo na osnovi partnerstva med ustvarjalci in
gospodarstvom; |
-
Število novih
delovnih mest kot posledica razvoja kulture. |
|
2.1.8. Informatizacija v
kulturi |
Z izboljševanjem tehnične
opremljenosti za vzpostavljanje komunikacijsko informacijske mreže in
izboljševanjem pogojev za dostop do informacij v kulturi se omogoča
povečanje dostopnosti kulture, zagotavlja kvalitetnejše strokovno
evalviranje kulture ter povečuje seznanjenost z dogodki in trendi na
kulturnem področju za vse zainteresirane. Glavna naloga za dosego tega
cilja predstavlja povezovanje različnih informacijskih sistemov, ki že
delujejo (npr. mreža izpostav JSKD, knjižnična mreža) na področju
kulture ter izpopolnjevanje tehnične opreme za društva ter izobraževanje
uporabnikov. |
|
Ukrepi: |
-
Podpora nabavi
računalniške, programske in komunikacijske opreme za kulturna društva,
izpostavo JSKD, splošne knjižnice; |
-
Podpora mrežnemu
povezovanju med kulturnimi društvi, knjižnico in JSKD ter drugimi
akterji na področju kulture; |
-
Prednostna podpora
drugim informacijskim projektom na področjih kulture. |
|
Kazalniki: |
-
Kvantiteta, kvaliteta
in ažurnost dosegljivih informacij na področjih kulture; |
-
Povezanost
informacijskih sistemov na področjih kulture; |
-
Dostopnost in
izkoriščenost teh informacij; |
-
Možnost kreativne
izrabe informacijskih sistemov na področjih kulture; |
-
Koordinacija in
terminsko usklajevanje programov izvajalcev; |
-
Brezplačen dostop do
informacij o kulturni ponudbi. |
|
2.2. Poslanstvo |
Občina Vodice prepoznava
kulturo kot perspektivno dejavnost, ki izkorišča vse potenciale, ki jih
nudijo naravne danosti in kulturna dediščina, zmogljivosti kulturnih
deležnikov, znanje in kadri javnih zavodov, množica kulturnih dogodkov
in kulturna vzgoja. Spodbujanje kulturne dejavnosti v občini Vodice je
dejavnik, ki dolgoročno lahko prispeva k razvoju inovativnosti,
kreativnosti in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti. |
Občina Vodice s svojimi
javnimi zavodi, ki delujejo na področju kulture, in z mrežo društev, ki
delujejo na področju kulture, in drugih deležnikov, spodbuja kulturno –
umetniško izražanje in pretok kulturne ustvarjalnosti in omogoča občanom
enakopravno vključevanje v kulturne dejavnosti. |
|
2.3. Vizija
|
Občina Vodice bo s
trajnostno naravnanim programom kulture še naprej spodbujala kulturno
ustvarjalnost in omogočala prebivalcem občine Vodice in širše regije
dostop do kulturnih dobrin in kvalitetnih kulturno – umetniških del.
Občina Vodice bo postala zgled dobre prakse pri uspešnem razvijanju
kulturne dejavnosti in poustvarjalnosti kot bistvene prvine družbenega
in trajnostnega razvoja. |
|
2.4. Prednostne usmeritve
|
2.4.1. Izboljšati
usposobljenost in medsebojno sodelovanje deležnikov v kulturi
|
S to prednostno usmeritvijo
želimo zagotoviti boljše in skladnejše pogoje za udejanjenje Lokalnega
programa kulture v Občini Vodice v obdobju 2019–2022, ki vključuje vse,
ne le subjektov v kulturi, ampak tudi občane in občanke. Prizadevali si
bomo povezati javno in zasebno v trdna partnerstva in čim bolj
izkoristiti in zapolniti vse potenciale, ki so na voljo v danem
trenutku. |
Občani naj bi kulturo
sprejemali kot želeno dejavnost, ki krepi lokalno kulturno identiteto in
soustvarja kulturno okolje, s tem pa omogoča uspešno izvajanje vseh
drugih ukrepov tega programa. Za to sta nujna sistemski razvoj koncepta
kulturne vzgoje in skrb za medsebojni prenos izkušenj, informacij, idej.
|
|
2.4.2. Pomen kulture kot
perspektivne dejavnosti v občini Vodice |
Kultura v občini Vodice je
dolgoročno zdrava rastoča dejavnost, ki pozitivno vpliva na razvoj s
kulturo povezanih dejavnosti – turizem, gospodarstvo, nevladne
organizacije, trajnostni razvoj in razvoj podeželja. Zato je treba
povečati dostopnost do ustvarjalnosti za nove generacije kulturnih
ustvarjalcev in umetnikov in vseh tistih posameznikov, ki se ukvarjajo z
ljubiteljsko kulturo. Zagotoviti je treba pogoje za večjo kakovost in
raznovrstnost kulturne ponudbe v občini Vodice. |
|
2.4.3. Občina Vodice kot
kulturno in ustvarjalno odprta občina |
Kot odprta občina za
kulturno ustvarjalnost bo občina Vodice spodbujala kakovost kulturne
dejavnosti, prireditev in celovite dejavnosti v smislu tolerance in
sproščenosti, kultiviranosti in kulturnega dialoga. S to prednostno
usmeritvijo se povezuje kultura in turizem, naravne danosti in
trajnostni razvoj. S prepletanjem dejavnosti in prostora se namerava
vzpostaviti sinergijo med kulturo, širšim okoljem in gospodarsko
dejavnostjo, z usmerjeno finančno podporo dvigniti kakovost kulturne
dejavnosti in ponudbe, prispevati k oživljanju družbenega in družabnega
življenja v občini Vodice, sooblikovati produkte in storitve kulturnega
turizma za večjo prepoznavnost kulturne dediščine, podpreti podjetniško
pobudo v kulturi in prispevati k prepoznavnosti občine Vodice kot
kulturno dejavne in razvite destinacije |
V infrastrukturnem smislu se
največ pričakuje od novozgrajenega centra Vodic, oz. od Kopitarjevega
kulturnega centra z novo knjižnico, dvorano, muzejem in društvenimi
prostori. |
|
2.4.4. Analiza prednosti,
slabosti, priložnosti in tveganj (SWOT) |
|
|
Prednosti |
|
Slabosti |
-
- -
-
-
-
-
-
- |
Pestra društvena dejavnost na
področju kulture za vse starostne skupine.
Veliko kulturnih prireditev
preko celotnega leta.
Dokaj obsežna mreža društev na
področju kulturne dejavnosti.
Dobra organiziranost javnih
zavodov na področju kulture. Sodobna knjižnična infrastruktura.
Lega občine Vodice in dobre
komunikacijske povezave. Bogata kulturna dediščina. Določeni
uspešni kulturni produkti
Dostopnost do objektov
kulturne dejavnosti in
kulturnega doma |
-
-
-
-
-
-
- |
Šibka povezanost deležnikov in
nekoordinirano delovanje.
Nezadostna uporaba novih orodij
za promocijo kulture. Pomanjkanje
inovativnosti in ustvarjalnosti
na področju trženja. Slaba tehnična oprema posameznih dvoran
Šibka povezanost in
informiranost. Zastarela osrednja kulturna dvorana Pomanjkanje
večnamenske
infrastrukture za izvajanje
kulturne dejavnosti (letno prizorišče in |
|
|
- |
večnamenska kulturna dvorana) |
|
|
|
Priložnosti |
|
Tveganja |
-
-
-
-
- -
-
-
-
-
- |
Spreminjati miselnost in graditi
partnerstva.
Izkoristiti mednarodne
iniciative v kulturi.
Izkoristiti kulturno in živo
dediščino, obrt in umetnost za zaposlovanje in podjetništvo ter
oživljanje posameznih objektov in tradicije. Razviti občino
Vodice kot kulturno občino.
Črpanje evropskih sredstev.
Sodelovanje na področju kulture z zamejskimi Slovenci.
Izkoriščanje sodobnih komunikacijskih kanalov za širšo promocijo
občine. Sistemsko povezovanje šolstva in kulture.
Javno – zasebna partnerstva.
Medgeneracijsko sodelovanje.
Krepitev civilne družbe in njene organiziranosti. |
-
-
-
-
-
- |
Zmanjšanje proračunskih sredstev
in proračunsko varčevanje.
Sprememba razvojnih prioritet
občine
Sprememba razvojnih prioritet na
državnem in evropskem nivoju in zmanjševanje razpoložljivih
sredstev. Neizvajanje programa kulture, težnje po doseganju
zgolj kratkoročnih ciljev in uravnilovke.
Premajhna odločnost za konkretne
pozitivne dolgoročne spremembe.
Usmerjanje občinstva v urbana
središča in sosednje občine. |
|
|
3. KULTURNE DOBRINE V
LUČI NACIONALNEGA PROGRAMA ZA KULTURO |
Ker se LPK (Lokalni program
kulture Občiner Vodice) organsko nadaljuje tudi v naslednje štiri letno
obdobje povezmamo glavne poudarke iz obdobja LPK 2015-2018 (Uradno
glasilo Občine Vodice, št. 2/15). Nacionalni program za kulturo
2014-2017, je bil v želji postati model nove kulturne politike razdeljen
v 24 poglavij (LPK jih povzema 20). Kulturne dobrine opredeljuje kot
javne dobrine. Na območju občine Vodice so nekatere zastopane močneje,
druge le simbolično. |
|
3.1 Knjiga
|
Na področju knjige
predstavlja javni interes zagotavljanje pogojev za usklajeno delovanje
vseh členov knjižne verige na področju leposlovja in humanistike, ki
vodi k optimalnim rezultatom na področju ustvarjanja, zalaganja,
razširjanja in branja kakovostnih knjig in revij. |
Občina je v letih delovanja
podprla natis nekaterih knjig in pesniških zbirk. (Antonije Baksa Srnel
Pesmi poročene žene in Samevanje, Jožeta Stoparja Nagovori v kiticah,
Ivana Sivca Kamen nad gladino (tudi ponatis) in Marjete Žebovec Pustili
so sled). |
Prav tako skrbi za knjižnico
in nabavo knjig. V knjižnici imamo predstavitve knjig tudi lokalnih
avtorjev (npr. predstavitev slikanice lokalne avtorice). |
Občina podpira lokalne in
druge avtorje. |
Na pobudo Knjižnice Vodice
bodo na zalo obiskanih lokacijah (čakalnice zdravstvenega doma,
avtobusna postajališča) postavljene »knjigobežnice«. Poličke s knjigami,
ki jih ljudje lahko vzamejo s seboj ali prinesejo knjige, ki jih več ne
rabijo. |
Podana je pobuda, da bi po
vzoru nekaterih občin, otrokom ob preventivnih pregledih, zdravnik
podaril knjigo.. (V MOL npr. v okviru projekta vsak triletnik ob
sistematskem zdravstvenem pregledu prejme vrhunsko izvirno slovensko
slikanico, prav tako pa tudi prvošolci ob vstopu v osnovno šolo.). Na ta
način se spodbuja družinsko branje, npr. triletnikom berejo starši,
lahko pa tudi odrasli bratje in sestre ali stari starši. Prvošolce pa se
s knjižnim darilom ob vstopu v šolo spodbuja k samostojnemu branju in
ustvarjanju. V okviru tega projekta bi knjigo prejeli tudi četrtošolci,
potem ko osvojijo bralno značko. S projektom se spodbuja tako izposoja
knjig v knjižnicah kot kupovanje knjig za družinske knjižnice. |
Naslednji uveljavljen
projekt je »Branju prijazna občina«, ki odstira številne inovativne
načine »prijateljevanja« s knjigo. Možna je prijava za evropska sredstva
tudi na področju Svetovnega branja knjig, ki se izvaja vsako leto 23.
aprila. Prijavljale bi se družine, ki rade berejo. V tekmovalni skupini
bi bil en otrok in ena odrasla oseba. Pet najboljših bi se pomerilo v
splošnem kvizu ob uporabi elektronske aplikacije Na osnovi dobre prakse
Občina tudi v prihodnje načrtuje sofinanciranje novih knjižnih del. V
sodelovanju z MKL in domačimi kulturniki naj bi se pripravil
reprezentativni zbornik/monografija o kulturi v občini Vodice. |
|
3.2 Film in avdiovizualna dejavnost |
Področje zajema filmsko in video
produkcijo, kinematografsko dejavnost, filmsko vzgojo, filmske
festivale, filmsko dokumentiranje dogajanja na nivoju občine itd.. |
•
V občini je nekaj oseb, ki so
kvalificirani na tem področju. Študenti multimedijskih programov (Rok
Štupar, Vid Merčun, Aleš Klopčič, Andrej Kokalj, Jakob Čuk….). RTV je
načrtoval snemanje filma o Jerneju Kopitarju. Izdelan je scenarij,
zaradi finančnih razlogov pa do realizacije še ni prišlo. |
•
O občini sta bila za namen promocije
narejena dva filma (VHS in DVD). Posnetega je bilo tudi precej materiala
v BETA tehniki (tudi helikopterskih posnetkov). Posamezna društva
občasno pripravijo kakšen izdelek o svoji dejavnosti ali koncertu
(Kulturno društvo Matije Koželja, Gamsi, Godba Vodice, MePZ Biser,
Društvo za ohranjanje kulturne dediščine in podeželja Skaručna). Dobro
obiskani so potopisne projekcije (npr. alpinistični vzponi Franca
Štuparja) in dokumentacije športnih dosežkov (Aleš Borčnik in SD
Strahovica) ipd. Ukrepi: Povabilo avtorjem, da priobčijo (vsakovrstne)
svoje izdelke Objava povabila v KG in na spletu, da se organizirajo
večeri,domačega filma, projekcij, predavanj (samostojno v dvoranah ali v
knjižnici). V sodelovanju z arhivom RTV Slovenija, bi bilo interesantno
preveriti,zgodovinske‘ posnetke z območja, ki ga pokriva Občina Vodice. |
3.3 Uprizoritvene umetnosti |
Področje zajema dramsko gledališče,
lutkovno gledališče, plesno gledališče, eksperimentalno gledališče,
sodobni ples, gledališke festivale in druge uprizoritvene prakse. V tem
poglavju se prvenstveno obravnava prisotnost izvajalcev in njihovo
ponudbo v kulturnem dogajanju lokalne skupnosti, zato so vključene
produkcije v vseh oblikah organiziranja. |
•
Kulturno prosvetno društvo Šinkov Turn
deluje od leta 2012. Kot samostojna sekcija deluje dramska skupina, ki
uspešno nastopa od sezone 2013/14. |
•
Drugi vidik tovrstne ponudbe so
predstave v kulturnih domovih, ki jih izvedejo amaterska gledališča od
drugod (predvidoma v času od novembra do marca) |
Ukrepi: Vzpostavitev koledarja
uprizoritev za posamezno sezono in zagotovitev ugodnega najema prostorov
za zunanje izvajalce ter določitve fiksne/ugodne vstopnine
Kazalci&merila: število predstav in število obiskovalcev
|
3.4 Glasbene umetnosti |
Področje zajema glasbeno gledališče,
glasbene korpuse, koncertno dejavnost, glasbene festivale in različne
zvrsti glasbenega ustvarjanja. |
•
Poleg godbe in pevskih zborov na območju
občine deluje nekaj ansamblov. Praviloma enkrat letno izvedejo
samostojni koncert Društvo za ohranitev kulturne dediščine in podeželja.
Skaručna organizira vsakoletno tekmovanje v igranju frajtonarice.
Instrumentalna zasedba društva Matije Koželja iz Utika priložnostno
nastopi s klasičnim ali narodno zabavnim programom, PDV organizira rock
koncert. PGD-ji organizirajo gasilske veselice in tombole. Občasno se
predstavijo kakovostni izvajalci (interpreti) državnega nivoja (predvsem
ob občinskem prazniku). |
•
Obstajajo neizkoriščene možnosti za
orgelske koncerte bodisi v župnijski cerkvi, bodisi v samostanu šolskih
sestre v Repnjah (pozimi sta cerkvi ogrevani). |
•
Klasičnih koncertov v občini je zelo
malo (Manca Izmailova, Vlasta Doležal Rus, Drago Arko, Oktet Deseti
brat, Oktet Gallus, MKZ Lek), čeprav so bili vso dobro obiskani in odziv
zelo pozitiven. Razlogi so lahko v relativni bližini mesta Ljubljana,
kjer je ponudba raznovrstna. Organizacija je povezana tudi s stroški,
prav odlične lokacije za ta namen ni in tudi akustično dvorane niso
idealne. Za klasične in komorne programe so poleg vodiške zelo primerne
cerkve v Šinkovem Turnu, v Utiku, v Repnjah, Zapogah in na Skaručni.
Ukrepi: V program kulturnih prireditev umestiti klasični, komorni,
orgelski program (1-2x letno), kulturna društva pa dodatno stimulirati
za organizacijo in določiti okvirno višino sredstev za sofinanciranje.
|
Kazalci&merila: zadovoljstvo in število
udeležencev |
|
3.5 Vizualne umetnosti |
V javni interes na področju vizualnih
umetnosti sodijo vse likovne zvrsti. |
V občini se likovniki vključujejo v
Kulturno društvo Matije Koželja in se povezujejo pri pripravi razstav in
kritičnih analizah posameznih stvaritev. Nekateri delujejo povsem
samostojno, nekateri pa so vključeni v likovna društva, ki delujejo
izven občine (Zbilje, Zavrh, Mengeš) V letih od 2012 so bile
pripravljene številne razstave, izpeljani ex- tempori z vključevanjem
osnovnošolskih otrok in njihovih mentoric. V sodelovanju z JSKD je bila
izvedena celoletna slikarska šola. Umetniki z daljšim umetniškim stažem
pa občasno organizirajo tudi samostojne razstave (Kubelj, Kramar,
Kimovec…). Ex tempore Vodice privabi slikarje vseh starosti. Prek leta
sledijo razstave na območju občine Vodice. Ukrepi: Spodbuditi
povezovanje izvajalcev in sodelovanje pri drugih kulturnih prireditvah
ter zagotoviti dodatna finančna sredstva za vizualne umetnosti. |
Kazalci&merila: število razstav in
število avtorjev |
3.6 Intermedijske umetnosti
|
Pojem intermedijske
umetnosti se nanaša na sodobne umetnostne rabe intermedijskih izraznih
sredstev in sodobnih komunikacijskih tehnologij s ciljem pridobitvi več
intermedijsko ozaveščenega občinstva, predstavitvi slovenskih umetnikov
na referenčnih prizoriščih EU, zagotovitvi infrastrukturnih pogojev za
sodobne intermedijske umetnosti ter povezovanje z znanostjo in
gospodarstvom. V občini takih projektov še ni bilo. |
|
3.7 Ljubiteljska
kulturna dejavnost |
Poglavje o ljubiteljski
kulturi opredeljuje podpiranje dejavnosti ljubiteljske kulture,
dejavnosti kulturnih društev in njihovih zvez, njihove skupne programe
in vpetost lokalne skupnosti v programe območnih izpostav Javnega sklada
RS za kulturne dejavnosti. Ta vsebina je širše obravnavana na posebnem
mestu v poglavju Ljubiteljska kultura. |
3.8 Mediji |
Gre za obveščanje o
kulturnem dogajanju v lokalni skupnosti ali regiji in širše za skrb
lokalne skupnosti za lokalno učinkujoče medije vseh vrst. |
Lokalni mediji naj bi bili v
okoljih, kjer so prisotni, sestavina LPK, saj je skrb za ohranjanje
kulturne identitete in spodbujanje kulturne ustvarjalnosti na področju
medijev že element samega javnega interesa na področju medijev (4. čen
ZMed). Izmed lokalnih medijev je potrebno posebej izpostaviti lokalne
radijske in televizijske programe posebnega pomena (PPP), ki so po
zakonsko določenem poslanstvu in statusu dolžni zagotavljati kulturne
vsebine v posamezni lokalni skupnosti oziroma obveščati prebivalce
lokalne skupnosti in predstavljati različna mnenja in stališča o
političnih, kulturnih, verskih, gospodarskih in drugih vprašanjih,
pomembnih za njihovo življenje in delo. |
V občini Vodice imamo kot
osrednji medij, ki uresničuje zgoraj navedeno poslanstvo v obliki
občinskega glasila Kopitarjev glas, ki izhaja kot mesečnik. Brezplačno
ga prejme vsako gospodinjstvo in kvalitetno sledi vsem dogodkom v
občini. Tudi kulturnim. Pomembno informativno funkcijo opravlja tudi
občinska spletna stran in spletne strani društev |
. |
3.9 Arhitektura |
Javni interes na področju
arhitekture obsega dvig kakovosti življenja in življenjskega okolja ter
uveljavljanje trajnostnega razvoja, socialne kohezije in kulturne
identitete. |
Pomemben prispevek k
urejanju tega vprašanja je zajet v Občinskim prostorskem načrtu (OPN)
(Uradno glasilo občine Vodice št. 1/2014). |
3.10 Kulturna dediščina
|
Področje zajema slikarstvo
in kiparstvo, arhitekturo in oblikovanje, fotografijo, video, spletno
umetnost, performans, instalacijo in druge ustvarjalne prakse, likovna
razstavišča in razstavno dejavnost, likovne kolonije itd. |
Ob zakonsko določeni skrbi
države za kulturno dediščino, ima svoj del odgovornosti tudi lokalna
skupnost in zavedati se je treba, da gre za bistveno sestavino njene
kulture. Usmeritve: tako prek OŠ kot društev bi bilo mogoče natančno
popisati nepremično, premično in živo dediščino; snovno in nesnovno. Z
nekaterimi akti je bila nepremična dediščina že popisana, niso pa bili
zbrani običaji. Postopek evidentiranja starih hišnih imen se je v letu
2018 pričel prek LASa.. Lahko bi se popisala tudi hrana, ki je bila
značilna za to okolje. Vodice bi morale biti prepoznavne s prestami,
klobasami in še čim, kar je zanimivo in lokalno. To bi lahko tudi
podarjali kot promocijsko blago. Pomemben poznavalec tega področja je
etnolog dr. Janez Bogataj, s katerim bi bilo vredno organizirati pogovor
ali predavanje. |
Ukrepi: Sodelovanje
knjižnice in Osnovne šole in predstavitev rezultatov projekta na skupni
razstavi v knjižnici. Kulturna dediščina je popisana tudi na portalu
Situla: http:// rkd.situla.org/. Mogoča bi bila predstavitev po vaseh.
Zelo zanimivo bi bilo dodati tudi običaje, pripovedke, pravljice s tega
območja. Velika poznavalko te tematike je ga. Dušico Kunaver.
|
3.11 Knjižnična
dejavnost |
Področje zajema literarno
ustvarjanje, bralno kulturo, knjižničarstvo, založništvo, literarna dela
na elektronskih nosilcih, digitalizacijo, literarne prireditve, klube
itd. To področje pokriva Knjižnica Vodice in delno šolska knjižnica.
Delovanje je natančneje opisano v posebnem poglavju. Izpostaviti velja
neprimerne in omejene prostorske možnosti za delovanje in izvajanje
poslanstva javne knjižnice. Novi prostori so predvideni v okviru novega
centra Vodic. Ko bo v okviru novega centra Vodice zgrajen nov kulturni
dom, bo tam imela svoje prostore tudi knjižnica. Lahko bi postala
središče kraja s pogovornimi večeri, multivizijami, kulturnimi
animacijami, prireditvami, abonmaji ipd. itd. |
3.12 Arhivska dejavnost |
V javni interes na področju
arhivske dejavnosti sodita predvsem skrb za varstvo arhivskega gradiva
in zagotavljanje njegove dostopnosti. V občini Vodice se arhivsko
gradivo zbira v okviru občinske uprave, javnih zavodov ter Županije
Vodice. Vzpostavljeno pa je tudi sodelovanja z Arhivom Slovenije
(odbiranje trajnega arhiva) ter arhivom Nadškofije Ljubljana. |
3.13 Slovenski jezik |
Lokalna skupnost v tem
segmentu ne izvaja lastnih politik marveč sledi zakonskim določbam, ki
se nanašajo predvsem na izobraževalno področje (vrtec in OŠ) ter
dostopnost do slovenske literature (knjižnica). |
Za slovenski jezik skrbi
tudi na Kopitarjevih dnevih, ko se v ospredje postavlja zaslužne može iz
občine, ki so pripomogli, da slovenski jezik obstaja, ki so zapisali
njegova pravila ter se v časih ponemčevanja uprli in se zavzemali za
slovenščino. |
3.14 Kulturno-umetnostna
vzgoja |
KUV obsega razvoj in
promocijo bralne kulture. Za otroke in mladino je pomembna filmska
vzgoja, za študentsko populacijo kulturno vzgojni koncertni cikli,
vključevanje v teden kulturne dediščine in kakovostno izobraževanje o
arhitekturi. |
Za enkrat to poslanstvo in
programe izvajajo institucije v katerih se mladina izobražuje. |
Knjižnica Vodice izvaja
projekte, s katerimi skrbi za razvoj in širjenje bralne kulture. Za
vrtec izvaja projekt Ciciuhec, bere z malčki, s katerimi želi ustvariti
pogoje za razvoj bralnih navad in bralne kulture; |
• spodbuditi branje v
družinskem krogu; |
• spodbuditi branje
leposlovja v otrokovem materi- |
nem jeziku; |
• bogatiti otrokov besedni
zaklad; |
• seznaniti otroke s
knjižnico v njihovem neposrednem okolju, njenimi pravili in navajanje na
obiskovanje le-te skupaj s starši; |
• spodbuditi in usposobiti
otroke za aktiven stik z literaturo; |
• nuditi pomoč pri iskanju
in zaznavanju estetskega in pomenskega bogastva literarnega sveta. |
|
Za osnovnošolce izvaja
nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture “Rastem s knjigo”. Z njim
skuša osnovnošolce motivirati za branje mladinskega leposlovja
slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjižnic.
|
Cilji nacionalnega projekta
»Rastem s knjigo« so: |
• spodbujati dostopnost
kakovostnega in izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja,
|
• promovirati vrhunske
domače ustvarjalce mladinskega leposlovja, |
• spodbujati bralno
motivacijo šolarjev in njihov obisk splošnih knjižnic, |
• motivirati založnike za
večje vključevanje sodobnih slovenskih piscev v založniške programe za
mladino ter povečevanje deleža izdanega izvirnega slovenskega
mladinskega leposlovja. |
Ukrepi: Vodice bi lahko
ponudile svojstven program ob poudarjanju domačih zaslužnih literatov
(Kopitar, Alešovec, Zarnik). |
|
3.15 Človekove pravice in
varovanje kulturnih raznolikosti |
Gre za višjo raven varovanja
kulturnih pravic v okviru deklariranih človekovih pravic s poudarkom na
kulturni integraciji manjšin in spoštovanju posebnih potreb posebej
(multiplo) ranljivih ljudi. Občina se trudi na pobude invalidnih oseb
odgovarjati pozitivno in upoštevati njihove potrebe. V kulturne objekte,
na volišča ipd. je povsod uredila možnost dostopanja tudi,
vozičkarjem‘. |
|
3.16 Kulturne industrije |
Po Unescovi definiciji so to
industrije, ki združujejo ustvarjanje, proizvodnjo in komercializacijo
vsebin, ko so po svoji naravi neopredmetene in kulturne. Te vsebine so
običajno zaščitene z avtorskimi pravicami in so lahko v obliki
proizvodov ali storitev. Kulturne industrije razumemo kot možnost za
večjo dostopnost in demokratičnost kulture. Občina izvršuje tovrstne
obveznosti do SAZAS-a |
|
3.17 Oblikovanje –
kulturna industrija |
Zelena knjiga Evropske
komisije kreativne industrije opredeljuje kot tiste industrije, ki
kulturo uporabljajo kot vložek in vključujejo kulturno dimenzijo, kljub
temu da so njihovi rezultati predvsem funkcionalni. Mišljena je podpora
projektom, ki vključujejo kreativne industrije v tradicionalne
gospodarske panoge, točneje v lesnopredelovalno, tekstilno, steklarsko
industrijo ter povezovanje kreativnih industrij in tradicionalnih obrti. |
|
3.18 Digitalizacija |
Glavni cilji digitalizacije
kulturne dediščine so kontinuirano večanje obsega in spletne dostopnosti
digitalnih vsebin s področja kulture ter hramba in javno spletna
dostopnost sodobnih avtorskih del. Občina ima ažurno vzdrževano spletno
stran. Prav tako imajo svoje spletne strani tudi mnoga društva. Potrebno
bi bilo preveriti medsebojne povezave in čim širšo pretočnost informacij
in drugih vsebin. Ukrepi: Knjižnica lahko digitalizira in postavi na
Kamro stvari, ki jih bodo pri raziskovanju kulturne dediščine kraja
odkrili osnovnošolci v sodelovanju s knjižnico. Na spletni strani Občine
se predstavi projekt »Hišna imena«. |
|
3.19 Mednarodno
sodelovanje |
Z eno besedo
lahko,mednarodno sodelovanje‘ vrhunske slovenske ustvarjalnosti
poimenujemo kot najboljšo promocijo slovenske države. Analogno velja za
občino, da je vrhunska ustvarjalnost njena najboljša promocija. Ena od
možnosti ostaja v mednarodni promociji Jerneja Kopitarja, ki je pomembno
vplival ne le na Avstrijo, ampak tudi na Češko, Srbijo itd. . Dobil je
nagrado francoskega kralja. Treba bi bilo prevesti vse dokumente, ki
govorijo o njegovem vplivu na evropske ustvarjalce. |
Ukrepi: V okviru bodočega
občinskega središča je smiselno razmisliti o predlogih Kopitarjevega
društva Slovenije, da se v Vodicah zasnuje evropski kulturni park. To je
treba povezati s spominsko sobo v novem kulturnem domu. |
|
3.20 Trg dela
|
Trg dela v kulturi
vključuje: izobraževanje in usposabljanje v kulturi, samozaposlene v
kulturi, nevladne organizacije, javne zavode, zasebni sektor. Tudi
kultura lahko nudi delovna mesta?! |
Ukrepi: Ustanovitev zavoda
Kopitarjev kulturni center, v okviru katerega bi se izvajali številni
zgoraj našteti ukrepi in projekti, izdajanje občinskega glasila,
promocija občine (morda TIC) organiziranje prireditve in izvajanje
nekaterih prenesenih nalog v pristojnosti občine. |
|
4. KULTURNA TRADICIJA V
OBČINI VODICE |
Na območju občine Vodice
obstaja dolgoletna tradicija kulturnega ustvarjanja in poustvarjanja, ki
sega več stoletji nazaj, ko je prizadevanje posameznih mož in žena iz
vrst učiteljev, duhovnikov, lokalnih izobražencev, posestnikov in
gospodarstvenikov na območju današnje občine Vodice in v širši regiji
pustilo pomembne in trajne sledi in hkrati spodbujalo tudi ostale
kulturne ustvarjalce, kar se je odražalo skozi delo različnih
prosvetnih, izobraževalnih, kulturnih in drugih društev. Območje občine
Vodice je bilo v preteklosti tako stičišče in žarišče mnogih pomembnih
kulturnih dogodkov. |
Zaradi pomembne strateške
lege je bilo območje občine Vodice skozi zgodovino zelo zanimivo za
naseljevanje, kakor tudi za tranzitni promet, zato zasledimo številne
arheološke najdbe in bolj ali manj ohranjene pričevalce preteklosti od
najstarejših prazgodovinskih obdobij, rimske civilizacije in obdobja
preseljevanja ljudstev do pestrega dogajanja v srednjem veku. Nič manj
pomembna od arheološke dediščine ni dediščina podeželja, ki je razvejana
in bogata in jo oblikujejo naravne danosti in kultura ter človeška
ustvarjalnost, ki izhaja iz narave ali pa mimo nje. Številna znanja in
veščine se prepletajo z arhitekturo, z oblikovano kulturno krajino in
načinom življenja. Vse to bogastvo kulturnega izročila se odraža v
številnih društvih in organizacijah, ki so v preteklosti delovale na
območju današnje občine Vodice in katerih izročilo predstavlja pomembno
kulturno dediščino lokalne skupnosti in kulturno tradicijo. |
Kulturno delovanje na
območju sedanje občine Vodice je bilo živahno celotno prejšnje stoletje,
posebno oživitev pa je doživelo z ustanovitvijo Občine 1995.
|
Da bi mogli še ustrezneje
podpreti ustvarjalnost, dosegati večjo dostopnost kulturnih dobrin,
kakovost kulturnega delovanja, podpreti raznolikost kulturnih zvrsti ter
upoštevati prispevek kulture h kakovosti življenja ljudi, kohezivnosti
lokalne skupnosti in gospodarskemu razvoju neposredno (donosnost
določenih kulturnih dejavnosti) in zlasti posredno (prispevek k turizmu,
oblikovanju, urejenosti krajine in urbanih središč itd.) najprej
preglejmo obstoječe stanje. |
|
4.1 Kulturna dejavnost v
prejšnjem stoletju |
Spomnimo se nekaterih
dejavnikov kulturne zgodovine na območju občine Vodice, ki potrjujejo
konstitutivni pomen kulture sploh in posebej prav za to družbeno
skupnost. Zelo pomembna je vloga kulturne dediščine v vseh oblikah –
nepremične, premične in žive dediščine. Že iz peščice podatkov je
razvidno, kako ima kultura v tem okolju globoke korenine in da uživa
konkretno podporo v okolju iz katerega izhaja. |
V času pred drugo svetovno
vojno se je kulturno življenje v Vodicah v glavnem odvijalo v katoliškem
domu, ki ga je 1922 zgradila župnija. Požgan je bil leta 1944, bogata
knjižnica je bila zaplenjena. |
|
4.1.1. Godbeno društvo
Vodice sodi v srednjo generacijo pihalnih godb, saj je prvič začelo
delovati že v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1922/23
se je nekaj navdušenih vaščanov Bukovice odločilo, da ustanovijo godbeno
društvo. Idejo sta denarno podprla Plevelčov in Martinov ata. Prvi
kapelnik in ustanovitelj je bil gospod Kaiser, po rodu Čeh, društvo pa
je štelo dvanajst članov. Članstvo je hitro raslo in je kmalu štelo že
25 članov. Leta 1930 so se godbeniki domenili z gasilci, da dozidajo
prostor za godbene vaje pri gasilskem domu v Vodicah. V letu 1932 se je
Godbeno društvo preselilo v Vodice, dokupilo inštrumente, članstvo se je
še povečalo in pričela se je zidava dvorane, ki je bila locirana ob
gasilskem domu. Posebno zanimiva sta člena pogodbe, ki pravita: »Dokler
obstoji Godbeno društvo ima popolno pravico do dvorane...« in
»...gasilsko društvo bo šlo godbenemu društvu v vseh ozirih na roko in
ravno tako tudi godbeno društvo gasilnemu.« Dokument sta podpisala
takratni predsednik godbenega društva Franc Sodnik in načelnik Ivan
Jeraj. Prvotne dvorane že dolgo ni več, društvi pa še vedno obstajata
in med seboj tudi sodelujeta. |
Godbeno društvo je v Vodicah
delovalo do leta 1941 in bilo kar uspešno. Po vojni leta 1950 je društvo
oživil domačin, navdušenec in entuziast gospod Franc Sodnik, ki je bil
tudi ustanovni član že leta 1920, in postal kapelnik Godbenega društva
Vodice. Vaje so do leta 1962 potekale kar pri njem doma, oziroma »pr
Kovač«, kakor se je reklo po domače, po tem je odšel v Kranj, kjer se je
še nekaj časa ukvarjal z glasbo, nato pa je moral zaradi bolezni
prenehati. Toda v Vodicah je želja po godbi gorela naprej, dokler ni
leta 1974 godbeno društvo ponovno oživelo. Začela se je doba sedanje
godbe, vendar tradicija, neka nevidna sled, s prejšnjim delovanjem še
obstaja. To so predvsem generacije godbenikov, ki so prehajale iz
prejšnjih zasedb v današnjo, z izkušnjami, večjim znanjem in modrostjo.
Danes prav oni predstavljajo stebre, okoli katerih se je ohranjalo in
ohranilo Godbeno društvo Vodice. |
Od ponovne oživitve do danes
se je pri godbi zamenjalo precej glasbenikov ter dirigentov, oziroma
kapelnikov. Prvi je bil vsem znani, žal pokojni, gospod Ernest Kvartič,
ki je godbo leta 1974 ponovno postavil na noge in jo vodil dve leti.
Nasledil ga je gospod Alojz Krajnčan, ki je leta 1980 predal taktirko
gospodu Damirju Matušeku. Za njim je godbo od leta 1984 do leta 1986
vodil Rudi Loborec, ko ga je zamenjal gospod Maks Alfirev, ki je Godbeno
društvo Vodice vodil skoraj deset let. Danes delo kapelnika opravlja
gospod Igor Dačman, ki godbo vodi od leta1994. |
Člani so se tekom let
menjavali, število članov pa je ostajalo konstantno oz. se je v
nekaterih časovnih intervalih večalo in predvsem pomlajevalo. Zasluge
pri tem je imela predvsem glasbena šola Mateja Hubada, ki je bila
ustanovljena sprva predvsem za potrebe društva, nato pa je imela
pomembno vlogo za širjenje glasbene vzgoje v celi občini Vodice.
Delovala je od leta 1997 do leta 2012, ko je bila ukinjena predvsem ob
velikem ‹prizadevanju› nekdanjega kapelnika Alfireva. |
Po tem kratkem sprehodu
skozi zgodovino vodiške godbe lahko vidimo, da godba obstaja (čeprav z
manjšimi prekinitvami) že skoraj 100 let, kar je častitljivo obdobje za
društvo, ki temelji predvsem na ljubiteljski kulturi in navdušenju
posameznikov. Obenem se s tem izkazuje tudi javni interes za njen
obstoj, ki je omogočal vsaj osnovne pogoje za delovanje t.j. prostore,
instrumente in uniforme ter potrebo po zadostnem številu nastopov, ki je
zagotavljal ustrezno motiviranost za kontinuirano delo. |
|
4.1.2. Katoliško
prosvetno društvo Vodice je cvetelo v času med prvo in drugo
svetovano vojno. Imelo je več odsekov. Med njimi zelo dejaven dramski
odsek s številnim članstvom (skoraj 80 članov iz Vodic, Polja in
Bukovice). Na oder so postavili številne igre med njimi Kralj z neba,
Divji lovec, Krvava Španija, Misterij sv. maše, Anima, Veriga itd…
|
Med najdejavnejšimi člani je
bil Stanko Kocelj, slikar, kipar, pesnik, fotograf in režiser ljudskih
iger. V Begunjah so ga 15. januarja 1944 ustrelili Nemci. Kot talca in
zavednega Slovenca, v opomin in za kazen, ker sta v noči s 14. na 15.
januar pogorela Prosvetni dom in šola v Vodicah. |
|
4.1.3. Mešani pevski zbor
Jakob Aljaž je pričel z delovanjem ob otvoritvi telovadnice v OŠ
Vodice (1975). V njem so prepevali tako učitelji in učiteljice kot
ostali občani. Vodili so ga: Joško Peternel, Ciril Cvetko, Peter Premože
in Zadnikar. Zbor je v najboljšem obdobju delovanja štel do 50 pevcev.
Deloval je do sredine osemdesetih let. Vaje so potekale v glasbeni
učilnici v OŠ enkrat tedensko. V program je zbor vključeval narodne,
borbene in umetne slovenske pesmi. Nastopali so ob proslavah in
praznikih v KS Vodice, na občinskih revijah in na pevskem taboru Pojo
naj ljudje v Šentvidu ter priložnostno ob smrti članov oz. njihovih
svojcev. Bili so tudi redni gost prireditve ob dnevu zmage |
9. maja na Šmarni gori.
Idejni in organizacijski vodja zbora je bila Martina Kovič – socialna
delavka na šoli (podatki povzeti po pripovedovanju nekdanjega člana
Vinka Borovnik). |
|
4.1.4. Igralske skupine |
Jelka Cankar iz
Kulturniške skupine Društva upokojencev Vodice se spominja npr.
Ljudskega odra takole: »Krajani Vodic in Repenj (druge vasi današnje
občine Vodice verjetno posebej) so začeli z ljudsko igro okrog leta
1950. Sprva so nastopali v prostorih gasilskega doma v Vodicah (tu so
izvedli npr. delo Rada Murnika: Matajev Matija), kasneje pa na odru
današnjega Kulturnega doma v Vodicah. Igro Jakoba Sketa Miklova Zala so
igrali pri cerkvi Sv. Tilna nad Repnjami. S posameznimi predstavami so
gostovali tudi v okoliških krajih. |
Vsako leto so pripravili eno
delo. V okviru organiziranih skupinskih praznovanj novega leta so v
dvorani v Vodicah izvajali krajše humoreske. |
Besedila in kostume so
dobivali v Ljubljani (pri izpostavi Ljudskega odra). Knjigo s posamezno
igro so si izposodili in besedilo pretipkali tako, da je imel vsak
igralec svoj izvod. V okviru iste izpostave v Ljubljani so imeli tudi
tečaje (o režiji, o maskiranju igralcev…). |
Izvedli so npr. naslednja
dela: F.S. Finžgar: Razvalina življenja, Veriga, Divji lovec, A. Medved:
Za pravdo in srce, B. Nušič: Pokojnik, Gospa ministrica, J. Sket:
Miklova Zala, Ch. Perrault: Trnuljčica. |
Za vsako predstavo so
pripravili tudi sceno s kulisami in sešili enostavnejše kostume. Igralci
so bili večinoma stalni (iz Vodic in Repenj). Leta 1957 so pripravili
tudi lutkovno predstavo. Lutkovni oder in lutke (glinene osnove glav,
prelepljene z več plastmi časopisnega pobarvanega papirja in sešita
oblačila) so izdelali sami. Za delo niso bili plačani, aktivnosti so
izvajali prostovoljno. |
Ana Rahne, rojena v Šinkov
Turnu, sedaj pa živi v Vižmarjih, je z navdušenjem pripovedovala o delu
Prosvetnega društva Srečko (ime po Francu Marnu) Šenkov Turn - Bukovica,
ki je bilo ustanovljeno 1950. Od leta 1951 do 1961 so izvedli 31 del pri
katerih je sodelovalo blizu 100 igralcev. Nastopali so v Zadružnem domu
Utik in na mnogih okoliških odrih (v Vodicah, Skaručni, Tacnu,
Smledniku, Trbojah, Zalogu pri Cerkljah, Komendi, Mengšu, Trzinu,
Šmarci, Mekinjah, Savljah, Šentvidu, Radomljah…). Uprizarjali so
številne igre med katerimi so največ gostovanj dosegla dela Spomenik,
Kovarstvo in ljubezen, Lepa Vida, Nebesa na zemlji, Divji lovec,
Zamotana snubitev, A njega ni, Ljubavni cvet je zamorjen, Kastelka,
Poročil se bom s svojo ženo…. Igralce je najprej vodil Andrej Rosulnik,
pozneje pa učitelj Alofonz Inkret, doma iz Mengša. Poleg Ane Rahne so
igrali še Jože Traven, Feliks Rosulnik, Hinko Rosulnik, Tilka Zupan,
Lado Jež, Jože Kunstelj, Milka Sešek, Cita Marn, Stanko Špenko, Alojz
Brank, Ivan Rahne, Tone Černivec, Majda Zupan, Zofka Zupan in še mnogi
drugi. |
|
4.2 CRPOV - Celostni
razvoj podeželja in obnova vasi |
V devetdesetih letih
prejšnjega stoletja je na območju tedanjih KS Vodice in KS
Bukovica-Šinkov Turn potekal razvojni projekt Celostni razvoj podeželja
in obnova vasi na območju občine Vodice imenovan CRPOV. Obravnaval je
tudi družbeni in kulturni prostor. Na strani 25 pri poglavju Kulturno in
družabno življenje beremo: »…kulturno društvo ima korenine še izpred
druge svetovne vojne. Do leta 1973 je bilo Prosvetno društvo še aktivno,
predvsem pa so bili pomembni učitelji, ki so se aktivno vključevali ter
vsako leto pripravili dramsko predstavo, s katero so potem gostovali
tudi v okoliških krajih. Tukaj deluje tudi gasilska godba, ki je leta
1973 doživela oživitev in deluje še danes in imajo vaje v kulturni
dvorani v Vodicah. Nekdaj je v Vodicah deloval tudi pevski zbor,
katerega delovanje pa se je prekinilo zaradi kadrovskih težav, ker ni
pevovodje v teh krajih. Na območju je 6 gasilskih društev. Društva so
dobro opremljena, člani so aktivni in dosegajo dobre rezultate tudi na
državnem nivoju. Gasilska društva organizirajo vsako leto veselico po
različnih krajih. Včasih je bila znana klobasarska tombola in pa polževe
dirke (s kolesi), kot del veselice. Pred leti je bila organizirana
kmečka ohcet, tekmovanje traktoristov, silvestrovanje… Društvo kmetic je
izredno aktivno na tem področju. Organizirajo razstave, vendar so žal
premalo obiskane. Organizirajo tudi predavanja in tečaje skupaj s
Kmetijsko svetovalno službo. Društvo kmetic ima načrte za ureditev
etnološkega, kmečkega muzeja, saj je na podstrešjih še precej starega
orodja. Knjižnica v Vodicah je eno od izposojevališč knjižnice Šiška, ki
sodi med najstarejše knjižnice na območju mesta Ljubljana, saj zasledimo
njen začetek že v prejšnjem stoletju. V Vodicah je knjižnica pričela
delovati leta 1978 v Domu družbenih organizacij. Knjižnica, ki je imela
le en prostor, je imela samo 20 m2 površine. Leta 1988 pa se je
knjižnica razširila. Knjižnica Šiška je od SCT odkupila opuščeno barako
(po izgradnji gorenjske avtoceste) in preuredila v sodobno in privlačno
knjižnico. Njeni prostori so bili še nekoliko povečani v letu 1992.«
Prav tako v CRPOV, na strani 41 v poglavju Naravna in kulturna dediščina
beremo: »Podatke o z odlokom razglašeni dediščini je posredovala Gozdana
Miglič iz upravne enote Ljubljana – izpostava Šiška. Na območju občine
Vodice so bili sprejeti naslednji odloki: |
- Odlok o razglasitvi
zgodovinskih spomenikov na območju |
Lj.-Šiška, Uradni list SRS,
št. 38/83 – 8.12.1983 - Odlok o razglasitvi 14 kmečkih objektov za
etnološki spomenik, Uradni list SRS, št. 34/85 – 26.9.1985 - Odlok o
razglasitvi 32 objektov v občini Lj.-Šiška za kulturne in zgodovinske
spomenike, Uradni list SRS, št. 3/90 V pripravi je material za odlok o
zaščiti naravne dediščine – naravnega parka na tem območju, pa tudi
kapelice in križi niso obdelani. |
V CRPOV so na strani 53 v
poglavju Kulturni prostor so zabeležene razvojne ovire, razvojni
potenciali ter predlogi prioritetnih projektov: |
»1. Povzetek razvojnih
ovir: zanimivosti v prostoru niso označene, ni prospektov in druge
promocije, zaščiteni so samo objekti kulturne dediščine, kapelice in
križi niso obdelani s strani zavoda za naravno in kulturno dediščino,
podvrženi so propadanju (tako stanovanjski objekti, kakor tudi
gospodarski) |
2. Povzetek razvojnih
potencialov: rojstna hiša J. Kopitarja, lokacije arheološke
dediščine, bližina Šmarne gore, cerkve z romarsko tradicijo, kužno
znamenje, zgodovinska povest o Turkih pred sv. Tilnom in Turkih na
Šmarni gori (zvonjenje), taborska cerkev sv. Tilna, freske Koželja,
Langusa, Šivica, etnološka dediščina, vrtni paviljon v Šinkovem Turnu,
aktivna osnovna šola v Vodicah, evidentirana naravna in kulturna
dediščina, razglašena kulturna dediščina, ohranjena kulturna krajina,
ostanki gradu v Šinkovem Turnu. |
3. Predlogi prioritetnih
projektov: Zbrati, urediti in ustrezno predstaviti zapuščino Jerneja
Kopitarja, povabiti k sodelovanju Kopitarjevo društvo Slovenije (J.
Peternel), izdajanje občinskega glasila, obuditev prosvetnega društva,
pevski zbor, dramska skupina, aktivnosti za nov kulturni dom v Vodicah,
organizacija skupnih izletov – povezava z upokojenci, organizacija
večerov s starejšimi občani, razstave na temo lokalne zgodovine, društvo
kmetic naj nadaljuje z organizacijo tečajev, obnovitev zasutega studenca
sv. Lucije na Skaručni, ureditve Phliškega bajerja, ureditev (starega)
gasilskega doma v Polju, knjižnica v Vodicah bi morala imeti zbrana vsa
dela Jakoba Aleševca,…«, pa tudi Kopitarja, Zarnika in drugih, ki so
povezani s temi kraji. |
|
4.3 Kulturni delavci z
območja občine Vodice |
V letu 2002 je Občina Vodice
izdala dragoceno knjigo Pustili so sled, v kateri avtorica Marjeta
Žebovec predstavi pomembne,Vodičane‘, ki so se v letih med 1780 – 1993
vpisali med kulturnike večjega formata in za seboj pustili sled, ki
lahko nagovori tudi sodobnega človeka. Tukaj so našteta le imena teh
posameznikov, med katerimi je največji in prvi v vrsti |
- Jernej Kopitar; sledijo: |
- Valentin Zarnik,
|
- Matija Koželj,
|
- Jakob Alešovec,
|
- Peter Aleš, |
- Andrej Bohinc,
|
- p. Sigismund Jeraj,
|
- Franc Kosec, |
- Franc Hubad, |
- Josip Hubad, |
- Franc Štupar, |
- Matija Bilban,
|
- Matej Hubad,
|
- Julij Slapšak,
|
- Franc Trost,
|
- Angela Trost, |
- Anton Trost, |
- Ivan Trost, |
- Fran Petre, |
- Cene Kranjc, |
- Stanko Kocelj,
|
- Rajko Kavčič, |
- Cene Kranjc, |
- Marija Incko, |
- Andreja Peklaj,
|
- dr. Janez Jenko. |
|
4.4 Knjige in članki s
področja kulture v občini Vodice |
Danes imamo s področja
kulture na območju občine Vodice na razpolago (večina se nahaja v
Knjižnici Vodice) naslednja dela: |
- 100-letnica župnijske
cerkve sv. Marjete v Vodicah. |
(2000). Ljubljana : Salve -
Knjiga o župniji Vodice. |
- Bilten godbe (december
2006) - CD MePZ Biser (Prvih pet let) |
- CD Vodiške godbe (Vesela
družba) |
- CRPOV – projektna naloga
celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na območju občine Vodice |
- Film o občini Vodice (CD
in VHS) |
- Godba (Vodice). [Zvočni
posnetek] (2016). Pod vodiškimi lipami : 20 let v veseli družbi. CD.
[Zgornje Stranje] : Dream studio Krt.. |
- Grad Šinkov Turn |
- Ko gre tvoja pot od tod
(zbornik OŠ na DVD) |
- Kopitarjev glas (XXIII
letnikov) |
- Merčun, S. (2015). Grad v
Šinkovem Turnu. Šinkov Turn : Kulturno prosvetno društvo. |
- Mešani pevski zbor Biser
[Zvočni posnetek]. (2002). Prvih pet let. CD. [S.l. : s.n.], |
- Mešani pevski zbor Biser
[Zvočni posnetek]. 20 let delovanja : jubilejni koncert z gosti. (2017).
CD. Vodice : Občina. |
- Miško, T. (2017). Plemiške
rodbine v Šinkovem Turnu : 1250 – 1920. Šinkov Turn : Kulturno prosvetno
društvo. |
- Miško, T. (2017).
Življenje in delo slikarja Matije Koželja. Vodice : Občina. |
- Občina Vodice. (2012). V
fotografijah skozi leto 2011/2012. Vodice : Občina. |
- Pustili so sled. (2002).
[zbrala in uredila] Marjeta Žebovec. Vodice : Občina. – knjiga o
pomembnih |
Vodičanih |
- Scenarij za film o Jerneju
Kopitarju. |
- Sivec I. (2007). Kamen nad
gladino : o življenju in delu evropsko priznanega jezikoslovca Jerneja
Kopitarja. Kamnik : Ico. – knjiga o Jerneju Kopitarju |
(ponatis izšel 2014) |
- Spletna stran OV |
- Spomin živi že 170 let :
Jernej Kopitar : kulturna prireditev ob 170. obletnici smrti Jerneja
Kopitarja. (2014). DVD. Repnje : [s.n.]. |
- Strokovne zasnove varstva
kulturne dediščine za območje občine Vodice |
- Šilc, J. (2018). Stolp
točajev z Ostrovice v Šinkovem Turnu. Šinkov Turn : Kulturno prosvetno
društvo. |
- Šilc, J. (2003). Popis duš
v župniji Vodice za časa cesarice Marije Terezije. Drevesa : bilten
slovenskih rodoslovcev, 10 (1), str. 9-19. |
- Šimnovec, J. (2007).
Biomasa kot način regionalne sonaravne proizvodnje energije v Občini
Vodice : |
diplomsko delo. Ljubljana :
[J. Šimnovec] |
- Šolska glasila Osnovne
šole Vodice |
- Šuštar Gruber, M. (1997).
Sonaravni vidiki razvoja podeželja na primeru Vodic : diplomska naloga.
|
Ljubljana : [M. Gruber]. |
- Vodice skozi čas : vodnik.
(1994). Vodice : Osnovna šola. |
- Vrtec Škratek Svit Vodice.
[Zvočni posnetek] (2006). Škratki iz Vodic pojejo. CD. [Logatec] :
[Glasbena šola Logatec]. |
- Zbornik čebelarskega
društva Skaručna |
- Zborniki društev
upokojencev |
- Zborniki gorenjskega glasa |
- Zborniki PGD-jev |
- Zemljevid občine Vodice |
- Zarnik, V. (1888). Dr.
Valentin Zarnikovih zbranih spisov I. zvezek. Pripovedni spisi. V
Ljubljani : Narodna tiskarna. |
- Gorše, M. (1940). Doktor
Valentin Zarnik : narodni buditelj, pisatelj in politik. V Ljubljani :
Slovenska Matica |
- Alešovec, J. (1973). Kako
sem se jaz likal : povest slovenskega trpina. V Ljubljani : Prešernova
družba. |
- Alešovec, J. (1991).
Ljubljanski misteriji : roman. Celovec : Mohorjeva založba. |
- Alešovec, J. (2003).
Ljubljanske slike. Ljubljana : |
Rokus. |
- Alešovec, J.: Dobruška
jama, digitalna knjižnica |
- Mihael Glavan: Johanca ali
Vodiški čudeži, Ljubljana |
1913 |
|
5. JAVNI ZAVODI NA
PODROČJU KULTURE V OBČINI VODICE |
Občina Vodice že več
desetletji zagotavlja javni interes na področju kulture z ustanavljanjem
in sofinanciranjem javnih zavodov, zagotavljanjem sredstev za varstvo in
ohranjanje kulturne in naravne dediščine, zagotavlja vzpostavljanje in
delovanje javne infrastrukture na področju kulturne dejavnosti ter
sofinanciranjem programov ljubiteljske kulture preko društev, kulturnih
in drugih organizacij. |
|
5.1 JAVNI ZAVODI NA
PODROČJU KULTURE |
5.1.1 Knjižnica Vodice
|
Knjižnica se nahaja v
prostorih nekdanje osnovne šole na Škofjeloški cesti 7, zgrajene leta
1898, ki je sicer vzorno obnovljena in v i. nadstropju gosti občinsko
upravo, v pritličju pa knjižnico. Glede na današnje standarde so
prostori sicer preskromni, vendar vseeno opravljajo osnovno funkcijo
javne knjižnice. Knjižnica Vodice je pričela s svojim delovanjem leta
1978 in je vključena v Mestno knjižnico Ljubljana Opravi se SWOT analiza
možne povezave s Knjižnico Medvode in medvoškim zavodom Sotočje, Javnim
zavodom za šport, turizem, kulturo in mladino, |
|
Vizija: |
Osnovna izhodišča v razvoju
in delovanju vsake knjižnice v mreži Mestne knjižnice Ljubljana (MKL)
so: |
- Splošna knjižnica je
zaupanja vreden in varen javni prostor, pomemben za razvoj kraja.
|
- Prebivalci kraja
prepoznavajo knjižnico kot vezivo lokalne skupnosti, ki povezuje
prebivalce različnih generacij. |
- Knjižnica izvaja več
funkcij: |
• neformalno vseživljenjsko
izobraževanje z uporabo knjižnične zbirke, |
• izposojo gradiva in
posredovanje informacij (o gradivu in iz gradiva; o lokalni skupnosti;
informacije javnih oblasti), |
• srečevanje in druženje ob
kulturnih vsebinah, |
• dostop do izobraževanja
(brezplačni tečaji, predavanja, samostojno učenje), |
• dostop do kulturnih vsebin
(bralna kultura v povezavi z drugimi umetniškimi vsebinami in še posebej
lokalna kulturna dediščina) in |
• možnost izražanja lastne
ustvarjalnosti. |
- Sodelovanje z različnimi
akterji v lokalnem okolju. |
- S svojim delovanjem
knjižnica pripomore k izgradnji močne lokalne skupnosti. |
Cilji Knjižnice Vodice so: |
Knjižnice Vodice zasleduje
cilje, ki izhajajo iz njenih usmeritev v Strateškem načrtu MKL
2017-2021: |
- Integracija storitev
knjižnice v vsakodnevno življenje prebivalcev mesta in okolice. |
- Oblikovanje novih storitev
tako v fizičnem kot virtualnem okolju knjižnice, ki bodo služile
uporabnikom kot navdih za lastno ustvarjalnost. |
- Oblikovanje knjižničnega
prostora na osnovi štirih prostorskih sklopov: prostor za učenje,
prostor za navdih, prostor za srečevanje in druženje ter prostor za
ustvarjalnost. |
- Oblikovanje knjižničnega
prostora po principih univerzalnega oblikovanja prostorov na način, da
jih lahko uporabljajo vsi ljudje do največje možne mere, brez potrebe po
adaptaciji ali specialnem oblikovanju. |
- Oblikovanje takšne ponudbe
knjižnice, ki bo relevantna za vse prebivalce. |
|
Najpomembnejši letni cilji
so: |
- dopolnjevanje knjižnične
mreže, prenova in modernizacija prostorov in opreme, |
- nadaljnja izgradnja
kvalitetne in k uporabnikom usmerjene knjižnične zbirke, |
- prepoznavna domoznanska
dejavnost, |
- delovanje repozitorija za
manj aktualno gradivo, |
- zagotavljanje enake
dostopnosti vseh enot knjižnice, knjižničnih storitev in informacijskih
virov, |
- dostopnost e-storitev
knjižnice, ki so dostopne uporabnikom 24 ur vse dni v tednu, tudi prek
oddaljenega dostopa, |
- sodelovanje s knjižnicami
regije v vlogi osrednje območne knjižnice, |
- intenzivno delo na razvoju
digitalne knjižnice in aktivno sodelovanje na regijskem portalu KAMRA, |
- uporabna in učinkovita
spletna stran knjižnice s podstranmi za različne starostne skupine
uporabnikov, |
- prireditve in druge
dejavnosti knjižnice za izboljšanje bralne pismenosti in dvig bralne
kulture, |
- poudarek na storitvah za
uporabnike, ki spodbujajo različne oblike pismenosti, uvajajo koncept
knjižnice za družine in podpirajo usmeritve mednarodnih smernic
(Evropsko leto, leto OZN, itd.). |
- usmeritev knjižnice v
permanentno učečo se organizacijo prek delovanja učnega centra, |
- promocijske dejavnosti za
izboljšanje prepoznavnosti knjižnice, s poudarkom na odnosih z mediji in
celostni grafični podobi, |
- nadaljnja integracija
notranjih knjižničnih sistemov, zlasti informacijskega in poslovnega, |
- krepitev učinkovitosti
delovnih procesov, |
- medsebojno sodelovanje ter
vzpostavljanje nove notranje kulture in pripadnosti skupni organizaciji, |
- sodelovanje z lokalnim
okoljem s ciljem povečati pestrost delovanja za ciljne skupine
uporabnikov in pridobiti nove člane. |
|
Cilji pridobivanja
knjižničnega gradiva za območje občine: |
Po kriterijih nabavne
politike knjižnice je cilj pridobiti kar največ novih naslovov s čimer
se želi doseči naslednje cilje: |
• dvigati kakovost
knjižnične zbirke z nadomeščanjem izrabljenega gradiva z |
• novimi izdajami ter z
zamenjavo zastarelih vsebin z novimi deli. |
• zagotoviti ustrezno
število izvodov knjižničnega gradiva glede na potrebe in pričakovanja
uporabnikov za čim bolj uravnovešen obrat vsega gradiva. |
• oblikovati kakovostne
zbirke, prilagojene potrebam lokalnega okolja in regije. |
• odgovoriti na potrebe
različnih ciljnih skupin uporabnikov v okolju. |
• oblikovati knjižnične
zbirke, prilagojene posebnim skupinam uporabnikov. |
• s stalnim spremljanjem
slovenske založniške produkcije vključiti v nabavo večino |
• kakovostnih izdaj
slovenskih založb in kakovostna dela samozaložnikov. |
• vključiti v nabavo večino
kakovostnih del slovenskih avtorjev in prevodov tujih del, ki jih
subvencionira MZK RS. |
• s poudarkom na nabavi
večine del slovenskih avtorjev našim uporabnikom |
• omogočiti seznanjanje s
trendi v sodobnem slovenskem leposlovju. |
• s pestrim in kakovostnim
izborom gradiva pridobiti nove uporabnike knjižnice. |
Knjižnica Vodice se z
različnimi oblikami dela trudi pridobiti čim več uporabnikov. Še naprej
si bo prizadevala za raznoliko in kakovostno ponudbo knjižničnega
gradiva ter pester program prireditev in tako uresničevala potrebe čim
večjega števila obiskovalcev. |
Knjižnica velik poudarek
namenja najmlajšim uporabnikom, razširiti pa želi tudi ponudbo
didaktičnih pripomočkov za otroke. Posebno skrb namenja urejenosti
knjižničnega prostora, saj prijeten, urejen in varen prostor omogoča
uporabnikom koristno preživljanje prostega časa. |
Cilj Knjižnice Vodice za
leto 2019 je začeti s povezovanjem lokalnih društev in posameznikov, ki
ustvarjajo na območju občine Vodice in jih predstaviti širši javnosti z
željo, da se vloga knjižnice kot središča kulturnega in socialnega
dogajanja v občini poveča. |
Knjižnica bo organizirala
kulturno-izobraževalne prireditve za otroke, mladino in odrasle po
programu: |
• obiski vrtcev v okviru
bralnega projekta Ciciuhec (5-6 obiskov), |
• obiski osnovnošolcev v
okviru projekta za Rastem s knjigo (2-3 obiski), |
• projekta za spodbujanje
počitniškega branja pri otrocih Poletavci - poletni bralci in
Najpoletavci |
• prireditev ob zaključku
bralnega projekta Ciciuhec, |
• praznična decembrska
prireditev za otroke, |
• izobraževalna projekta
Megakviz (http://www.mklj. si/mega-kviz) in Robinzonijada v
informacijski džungli (http://www.mklj.si/robinzonijada-mladi)
|
• projekt za promocijo
branja Mesto bere, |
• v poletnem času branje
kakovostnejše literature pospešuje s projektom Maček v žaklju, ki je
namenjen vsem generacijam, |
• ure pravljic,
|
• knjižne uganke,
|
• potopisna in
poljudnoznanstvena predavanja (6 predavanj), |
• predstavitve lokalnih
društev in posameznikov, ki ustvarjajo na območju občine Vodice.
Knjižnica bo začela s ciklom, poimenovanim »Vodiški«, kjer se bodo vsaj
enkrat mesečno predstavili lokalni avtorji, društva, posamezniki |
• predstavitve knjig in
njihovih avtorjev, |
• zbiranje domoznanskega
gradiva iz območja občine Vodice in njegova objava na portalu Kamra,
|
• v okviru praznovanja
občinskega praznika izvedba Pravljičnega popoldneva pred Knjižnico
Vodice. |
|
Knjižnica kot
medgeneracijsko stičišče |
Poudarek pri vsebinski in
prostorski zasnovi Knjižnice Vodice je bilo dano oblikovanju storitev za
vse generacije prebivalcev – knjižnica kot medgeneracijsko stičišče.
Taka zasnova nagovarja starejše prebivalce kraja (pogosto
marginalizirana skupina), za katere je še posebej pomembna brezplačnost
knjižničnih storitev. Medgeneracijsko stičišče je namenjeno tudi obisku
družin (razširjene družine, ki vključujejo družinske člane več
generacij), zasnova storitev za družine sloni na opogumljanju celih
družin k obiskovanju knjižnice, spodbujanju branja, vključevanju v
procese vseživljenjskega učenja, aktivnemu preživljanju prostega časa in
obiskovanju prireditev. |
Z aktivnim preživljanjem
prostega časa knjižnica na nek način »aktivira« prebivalce lokalne
skupnosti in vzpostavlja knjižnični prostor kot prostor druženja, učenja
in zabave. |
|
Povezovanje sedanjosti s
preteklostjo – Knjižnica Vodice so vrata v lokalno zgodovino in
dediščino |
V letu 2013 je bil izdelan
idejni načrt za novo knjižnico: Knjižnica Vodice – knjižnica kot
medgeneracijsko stičišče. Knjižnica Vodice bo na novi lokaciji delovala
v Kopitarjevem centru ki si ga bo delila z različnimi akterji (sedež
občine, kulturni dom, muzej, prostori društev, zdravstvena postaja,
lekarna, pošta, supermarket) in skupaj z njimi predstavljala vitalno
središče kraja - srce lokalne skupnosti. |
Na novi lokaciji, ki bo
združevala tako upravno kot kulturno in družabno življenje v kraju, bo
Knjižnica Vodice postala pomemben dejavnik pri oblikovanju kulturnega,
informacijskega in izobraževalnega utripa lokalne skupnosti. S posebnimi
dejavnostmi za otroke, mladostnike, starejše in družine bo knjižnica
postala pravo medgeneracijsko stičišče za prebivalce, izobraževalni in
kulturni center ter vrata v lokalno zgodovino in dediščino kraja. |
V sodelovanju s sosedi v
Kopitarjevem domu bo knjižnica postala vhodna točka za posredovanje
informacij o lokalni skupnosti in za izvajanje aktivnosti, ki so
povezane z lokalno zgodovino in dediščino. Knjižnica bo prevzela
pomembno vlogo pri ozaveščanju prebivalcev Vodic o pomenu informiranosti
in znanja ter poznavanja lokalne zgodovine in kulturne dediščine. |
|
Statistični podatki za
Knjižnico Vodice |
|
|
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
2018 |
izposoja na dom
(število knjig) |
28.084 55.655
25.443
50.582 |
50.489 45.367 |
45.721
41.111 |
41.975
37.629 |
39.624
38.777 |
vsi obiski * |
12.048 |
10.717 |
9.970 |
9.812 |
10.908 |
obisk zaradi izposoje** |
5.648
11.172 |
10.089 |
9.257 |
8.997 |
9.201 |
izposoja na dom iz bibliobusa |
-
1226 |
1118 |
900 |
726 |
1240 |
obiski bibliobusa |
-
367 |
361 |
312 |
288 |
300 |
novo vpisani člani (2018) |
61
119 |
100 |
79 |
82 |
138 |
število aktivnih članov |
968
1232 |
1.019 |
998 |
999 |
1064 |
št. izvedenih prireditev za
odrasle |
4 |
4 |
0 |
3 |
8 |
obisk prireditev za odrasle |
97 |
44 |
0 |
45 |
248 |
št. izvedenih prireditev za
otroke |
1 |
30 |
43 |
45 |
40+ |
Obisk prireditev za otroke |
195
779 |
584 |
713 |
773 |
1194 |
Obiski šole in vrtca v knjižnici |
Bodo v nov. in dec. |
92 |
255 |
281 |
125 |
Število ur pravljic |
19 |
24 |
26 |
25 |
20+ |
Obisk pravljic |
236 |
292 |
258 |
231 |
255+ |
|
Demografski podatki |
V občini Vodice je po podatkih
Statističnega urada RS na dan 1. 1. 2019 živelo 4.938 prebivalcev, kar
predstavlja poldrugi odstotek prebivalcev celotne mreže MKL |
|
Ustrezen obseg in izbor strokovno
urejenega knjižničnega gradiva |
Za okolje občine Vodice bi knjižnica
glede na število prebivalcev po standardu za splošno knjižnično
dejavnost potrebovala 17.834 enot knjižnega gradiva, ki jo Knjižnica
Vodice sicer že dosega - zaloga obsega 25.500 enot, vendar gre obseg na
račun dobrega prirasta izpred pet in več let. V zadnjih letih prirast
novega gradiva za zbirko daleč zaostaja za normativi, zato glavnina
zbirke zastareva in se njena aktualnost ter posledično učinkovitost in
uporabnost vsako leto zmanjšata. |
Načrt prirasta in stroški nakupa
knjižničnega gradiva:
Pravilnik o minimalnih pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot
javne službe določa, da letni prirast knjižničnega gradiva obsega
najmanj 200 novih enot na 1000 prebivalcev, kar pa terja znatno večja
sredstva kot jih trenutno lahko zagotovi občinski proračun. |
Ustrezen prostor in oprema |
Minimalni pogoj za kvadraturo nove
knjižnice za 5.000 prebivalcev je 150m2, priporoča se večja kvadratura,
tako kot jo opredeljujejo Standardi in priporočila za splošne knjižnice
– na podlagi storitev, ki jih knjižnica izvaja. Ker se predvideva razvoj
knjižnice v medgeneracijski center z muzejem, bo potrebnega več
prostora. Priporočeno med 250 in 300m2 prostora. |
Kadri |
Knjižnica ima za izvajanje dejavnosti v
obstoječi knjižnici dva zaposlena delavca. Povečanje obsega prostora,
storitev in odprtosti bo zahtevalo še eno dodatno zaposlitev. |
5.1.2 Osnovna šola in vrtec |
Osnovna šola Vodice
je vzgojno-izobraževalni zavod, ki opravlja osnovnošolsko
vzgojno-izobraževalno dejavnost na območju naselij Vodice, Bukovica,
Utik, Koseze, Šinkov Turn, Selo, Vesca, Vojsko, Povodje,. Skaručna,
Polje, Repnje, Dobruša, Dornice, Repnje in Torovo. Osnovna šola ima tudi
podružnico v Utiku (prva triada). Ustanovitelj OŠ Vodice je Občina
Vodice. |
Osnovna šola Vodice se s svojim
delovanjem vključuje v življenje lokalne skupnosti in širše družbene
skupnosti ter si prizadeva za socialni in kulturni razvoj. V ta namen se
šola povezuje z različnimi društvi, organizacijami in Občino. Veljavne
nacionalne smernice za kulturno umetnostno vzgojo iz leta 2009 navajajo,
da otrokom in mladini strokovnjaki s področja šolstva, kulture in
umetnosti omogočajo spoznavati različna področja kulture od glasbene in
likovne umetnosti do gledališča, filma, plesa, kulturne dediščine in
bralne kulture. Mlade z raznimi didaktičnimi pristopi spodbujajo k
ustvarjalnosti v izražanju, spremljanju kulturnih dejavnosti in aktivnem
vključevanju vanje. S tem navajajo otroke in mladino na vrednotenje
kulture in umetnosti ter razvijajo njihovo zmožnost kritičnega
presojanja in aktivnega udejstvovanja. Za doseganje teh nacionalnih
smernic je neobhodno medsebojno povezovanje vzgojiteljev in učiteljev
ter njihovo povezovanje z zunanjimi izvajalci. Ob tem je potrebno
kulturno umetnostno vzgojo načrtno vključevati v dejavnosti vrtcev in
šol. Že v vrtcih se spoznavanje kulture in umetnosti izvaja s kurikulom
in zunanjimi izvajalci. Mladi spoznavajo bralno kulturo skozi projekt
Bralna značka. |
Za uresničevanje svoje vloge v lokalnem
okolju šola organizira različne oblike kulturnih dejavnosti, in sicer:
|
-
vsako leto pripravijo prireditev ob
Mednarodnem dnevu starejših, |
-
komemoracijo ob Dnevu spomina na mrtve,
|
-
božično-novoletni koncert,
|
-
šolsko kulturno prireditev ob Dnevu
samostojnosti in enotnosti, |
-
noč v knjižnici, |
-
šolsko prireditev ob slovenskem
kulturnem prazniku, |
-
spomnijo se mednarodnega dneva maternega
jezika, |
-
svetovnega dneva mladinske književnosti
|
-
svetovnega dneva knjige,
|
-
v dvorani Kulturnem domu pripravijo
valeto, |
-
sodelujejo pa tudi na občinski kulturni
prireditvi ob Dnevu državnost, |
-
pri različnih društvenih kulturnih
projektih in pri Kopitarjevih dnevih. |
Najbolj odmevni projekti preteklih let
so bili Pesem pomladi – območna revija otroških in mladinskih pevskih
zborov s področja Ljubljane z okolico, prireditev ob 50-letnici OŠ
Vodice in prireditev ob 170-letnici smrt jezikoslovca Jerneja Kopitarja,
kjer je OŠ Vodice sodelovala s pevskimi zbori, knjižničarka pa je
sodelovala pri postavitvi razstave o Jerneju Kopitarju. |
Ker OŠ Vodice gosti številna regijska in
državna tekmovanja v znanju najrazličnejših predmetov, se učenci
sovrstnikom predstavijo s kratkim kulturnim programom (inštrumentalni
nastopi, vokalni nastopi, kratke gledališke uprizoritve). V okviru
projekta Turizmu pomaga lastna glava je bil posnet film – Vodiški
zločin. Predstavljene so bile tudi vodiške geografske značilnosti in
stare vodiške jedi. |
Učenci so izjemno uspešni na številnih
državnih in mednarodnih likovnih natečajih, o čemer pričajo številna
priznanja. Učenci OŠ Vodice bodo šolo in občino Vodice zastopali na
revijah pevskih zborov, sodelovali bodo na državnih in mednarodnih
likovnih natečajih itd. |
V okviru kulturnih dnevov bodo učenci
obiskovali gledališke predstave, filmske predstave, ogledali si bodo
številne muzejske zbirke. Izpeljali bodo tudi plesne in glasbene
delavnice. |
Nadaljevali bodo s projektom Rastem s
knjigo in z Bralno značko, kar bo pripomoglo k dvigu bralne pismenosti.
Šolska knjižnica je namenjena predvsem učencem in delavcem šole.
Zato je tudi izbor gradiva prilagojen njenim uporabnikom in ima nekoliko
drugačne prioritete kot npr. splošna knjižnica. Obseg in prirast gradiva
pa natančno opredeljuje 18. člen Pravilnika o pogojih za izvajanje
knjižničnih dejavnosti kot javne službe. |
STATISTIČNI PREGLED KNJIŽNICE OŠ Vodice
/pregled |
se vrši na tri leta/ |
|
Letno (okvirno) |
izposoja na dom (št. knjižnega
gradiva) |
8000 |
vsi obiski |
10.000 |
novo vpisani člani |
60 |
št. prireditev |
25 |
obisk prireditev |
1800 |
|
|
Šolska knjižnica deluje v ustreznem
prostoru z ustrezno opremo. Skladno z normativi zaposluje eno
knjižničarko. |
Cilji:
Poleg splošnih ciljev, ki so vsako leto
opredeljeni v LND-ju, bi v bodoče poiskala še kakšne nove, inovativne
pristope za pridobitev novih bralcev. Dogodek Noč v knjižnici je bil
(poskusno) nov pristop, ki je uspel. Prav tako pa bi poglobili
sodelovanje s knjižnico Vodice. Za enkrat skupaj sodelujemo pri projektu
Rastem s knjigo. |
Vrtec Škratek Svit Vodice |
Vrtec Škratek Svit Vodice je
vzgojno-izobraževalni zavod, ki opravlja predšolsko
vzgojno-izobraževalno dejavnost na območju naselij Vodice, Bukovica,
Utik, Koseze, Šinkov Turn, Selo, Vesca, Vojsko, Povodje,. Skaručna,
Polje, Repnje, Dobruša, Dornice, Repnje in Torovo. Ustanovitelj Vrtca
Škratek Svit je Občina Vodice. Vrtec ima še dislocirane enote v Utiku in
Skaručni. V svojem programu ima vključene tudi kulturne aktivnosti.
|
Vsako leto v vrtcu pripravijo posamezne
prireditve z različnih področij za otroke in starše. Letno pripravi
vrtec eno kulturno prireditev v Kulturnem domu Vodice. Program vključuje
igro, glasbo, nastope otrok, gostov - delavcev v kulturi, društev.
|
Najbolj odmevni projekti preteklih let
so bili: Trnuljčica – igra na prostem, Zimska pravljica – plesno -
baletna predstava ob 50. letnici delovanja vrtca. |
Cilji izhajajo iz Kurikula za vrtec in
so oblikovani za posamezne umetniške dejavnosti: likovne, glasbene,
plesne in AV, s temeljnim ciljem: udejanjanje ustvarjalnih potencialov
na različnih umetniških področjih. |
|
5.1.3. Javni interes na področju
kulturno umetnostne vzgoje za predšolske in osnovnošolske otroke v
Občini Vodice |
Javni interes na področju kulturno
umetnostne vzgoje za predšolske in osnovnošolske otroke se izraža preko
vključevanja kulturno umetnostnih vsebin v programe obšolskih
dejavnosti, ustreznega izobraževanja učiteljev in mentorjev za izvajanje
teh dejavnosti ter izboljševanja pogojev za ustvarjalnost mladih na vseh
kulturno – umetniških področjih, kar je bistvenega pomena za uspešno in
dobro motivirano kulturno vzgojo skozi zagotovitev vsem otrokom in
mladim v okviru šolskih, obšolskih in izven šolskih dejavnosti
spoznavanje raznih področij kulture. Gre za oblikovanje skupnih
projektov z ustanovami s področja šolstva, za povečanje kakovostnih
projektov kulturno umetnostne vzgoje za otroke in mladino ter ohranjanje
in dvig kakovostnih obšolskih kulturnih dejavnosti. Kulturno –
umetnostna vzgoja je temeljna pravica posameznika, zato v javni interes
na tem področju sodi tako vzgoja in izobraževanje o umetnosti in kulturi
kot tudi izražanje lastne ustvarjalnosti. V interesu Občine Vodice je
skrb za kakovostne kulturno – vzgojne programe in projekte na vseh
področjih kulture, omogočanje čim širšega dostopa do teh programov in
projektov ter povezovanje med vzgojno – izobraževalnim,
socialnovarstvenim in kulturnimi ustanovami. |
5.1.4 Programski cilji |
Na tem področju bodo vsi deležniki
zasledovali naslednje programske cilje: |
•
vzpostavitev sistema kulturno –
umetnostne vzgoje |
•
oblikovanje kvalitetnega programa
kulturno – umetnostne vzgoje za predšolske in osnovnošolske otroke ter
starejšo populacijo |
•
zagotavljanje kvalitetnih in
usposobljenih mentorjev za izvajanje dejavnosti predvsem iz vrst
prostovoljcev |
•
oblikovanje medgeneracijskih središč in
programov njihovega delovanja |
•
oblikovanje posebne ponudbe programa
kulturnega doma za najmlajše in starejšo populacijo |
•
povezovanje vseh dejavnikov od vrtcev,
šol, javnih zavodov s področja kulture do društev ljubiteljske kulture
pri izvajanju vsebin kulturno – umetnostne vzgoje |
•
zagotoviti pogoje za povečanje in
krepitev participacije mladih v kulturi |
Kazalniki: |
•
število vključenih partnerjev v
izvajanje kulturno – umetnostne vzgoje za predšolsko in osnovnošolsko
mladino ter starejše, |
•
število izvedenih programov, |
•
oblikovanje medgeneracijskih središč, |
•
število obiskovalcev, |
•
število mladih, vključenih v programe
kulturno – umetnostne vzgoje, |
•
število prireditev za predšolsko in
osnovnošolsko mladino ter starejše. |
6. JAVNI INTERES OBČINE VODICE NA
PODROČJU PREMIČNE IN NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČI- |
NE |
6.1 Premična kulturna dediščina |
6. 1. 1 Varovanje premične kulturne
dediščine |
Kulturna dediščina je pojem
z neštetimi definicijami, katerih skupna lastnost je, da določajo le
formalne okvire oziroma področja, kjer se dediščina manifestira,
konkretno vsebino pojma pa prepuščajo odprto specifiki posamične
(nacionalne) kulture. V skladu z Unescovo deklaracijo o kulturnih
politikah iz leta 1982 zajema kulturna dediščina »dela umetnikov,
arhitektov, glasbenikov, pisateljev in znanstvenikov ter dela anonimnih
avtorjev, izraze človeške duhovnosti in celoten skupek vrednot, ki
dajejo pomen našemu življenju. Vključuje materialna in nematerialna
dela, v katerih se izraža ljudska kreativnost: jezik, obrede, verovanja,
zgodovinska mesta in spomenike, leposlovje, umetniška dela, arhive in
knjižnice. Zato je pravica in dolžnost vsakega ljudstva, da ščiti in
ohranja svojo kulturno dediščino, saj se družbe prepoznavajo v njenih
vrednotah in iz njih črpajo vir navdiha.« V tem smislu tudi slovenski
Zakon o varstvu kulturne dediščine opredeljuje kulturno dediščino kot
»dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci,
pripadnice in pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti in
romske skupnosti, ter drugi državljanke in državljani republike
Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet,
verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij ...« |
Na podlagi navedenih izhodišč zakon deli
dediščino na materialno in živo dediščino. Materialno dediščino
sestavljata premična in nepremična dediščina. Premična dediščina je
opredeljena kot premična ali zbirka premičnin z vrednostmi dediščine.
Med gradivom, ki je kulturna dediščina, je posebno varstvo namenjeno
kulturnim spomenikom in kulturnemu bogastvu. Premično kulturno dediščino
hranijo javni muzeji, arhivi in knjižnice. |
Direktiva Sveta EGS 93/7 z dne 15. marca
1993 določa, da so deležni posebne obravnave predmeti, ki so sestavni
del »javnih zbirk, navedenih v inventarjih muzejev, v arhivih ali v
zaščitenih zbirkah knjižnic.« Pri tem so javne zbirke opredeljene kot
»zbirke, ki so v lasti države članice, lokalnih ali regionalnih organov
oblasti na ozemlju države članice ali ustanove na ozemlju države
članice, ki je po zakonodaji te države članice opredeljena kot javna
ustanova ter je last te države članice ali lokalnih ali regionalnih
organov oblasti ali pa jo ti v večji meri financirajo.« |
Zakon o varstvu kulturne dediščine
opredeljuje kot enoto kulturne dediščine tudi zbirko, ki jo definira kot
»skupino premičnin s sorodnimi vrednotami dediščine, ki jo lahko
povezuje skupen zgodovinski ali prostorski kontekst.« Navedeni zakon
opredeljuje tudi kulturno dediščino, ki ima posebni status kot kulturni
spomenik, ki je kot tak razglašen ali pa je vpisan v inventarno knjigo
pooblaščene ustanove. Kot kulturni spomenik je lahko razglašen posamičen
predmet ali zbirka predmetov kulturne dediščine, če predstavlja »izrazit
dosežek ustvarjalnosti, dragoceno prispeva h kulturni raznolikosti in je
pomemben del življenja na območju Republike Slovenije ali njenih regij
oziroma predstavlja pomemben vir za razumevanje zgodovinskih procesov,
pojavov ter njihove povezanosti sedanjo kulturo.« |
Zakon o varstvu kulturne dediščine
opredeljuje tudi nacionalno bogastvo kot premičnino, ki sodi v eno od
zvrsti kulturne dediščine, navedenih v prilogi Uredbe EGS 3911/92,
katere iznos ali izvoz iz Republike Slovenije je omejen zaradi njene
posebne vrednosti. Premičnina, ki je opredeljena kot nacionalno
bogastvo, mora imeti status kulturnega spomenika, je sestavni del
javnega muzeja, arhiva ali knjižnice, ali pritiklina oziroma del zbirke
cerkve ali druge verske skupnosti, in ima za Republiko Slovenijo zaradi
svojega pomena posebno kulturno vrednost. |
6.1.2 Javni interes na področju
varovanja premične kul- |
turne dediščine
|
Javni interes na področju varovanja
premične kulturne dediščine se odraža v: |
-
evidentiranju predmetov premične
kulturne dediščine, |
-
zbiranju in oblikovanju zbirk predmetov
premične kulturne dediščine, |
-
raziskovanju in dokumentiranju predmetov
premične kulturne dediščine, |
-
varovanju in restavriranju predmetov
premične kulturne dediščine, |
-
predstavljanju in razstavljanju vseh
vrst predmetov premične kulturne dediščine, |
-
skrbi za uveljavljanje in razvoj sistema
varovanja premične kulturne dediščine, |
-
predstavljanju premične kulturne
dediščine javnosti in razvijanju zavesti o njenih vrednotah, |
-
zavarovanje in digitalizacija nesnovne
kulturne dediščine in zbirk ljudskega izročila in ljudskih pesmi. |
6.1.3 Dolgoročni cilji |
Na področju varovanja premične kulturne
dediščine so dolgoročni programski cilji: |
-
v okviru bodočega Kulturnega centra v
Vodicah zagotoviti osnovne (prostorske) pogoje za vzpostavitev lokalnega
muzeja |
-
oblikovanje programov, ki uveljavljajo
muzejski prostor kot prostor srečevanja, povezovanja in ustvarjalnosti, |
-
nadgradnja posameznih programskih
sklopov v daljše časovne in tematske sklope, |
-
vzpostavitev kakovostnega okolja in
pogojev za razvoj in trajnostno delovanje muzejske dejavnosti na območju
občine Vodice, |
-
prepoznavanje potencialov za družbeni,
gospodarski in trajnostni razvoj skozi razvijanje muzejske dejavnosti, |
-
zagotavljati ohranjanje kulturne
raznolikosti ter pravočasnega in fleksibilnega odzivanja pri varovanju
premične kulturne dediščine, |
-
spodbujanje kreativnosti in
participacije ter novih pristopov, ki so odgovor na potrebe občinstva in
spodbujajo kreativnost posameznikov in celotne muzejske dejavnosti in
njene družbene sprejemljivosti in prepoznavnosti. |
|
6.2 Nepremična kulturna dediščina |
6.2.1 Varovanje nepremične kulturne
dediščine na področju Občine Vodice |
Razvoj dejavnosti varovanja
nepremične kulturne dediščine in njeno ohranjanje v prostoru je tesno
povezano s celostnim načrtovanjem razvoja. Obnova naselbinskih
spomenikov je možna le s programiranjem revitalizacije in aktivne
presnove, saj zgolj prostorsko načrtovanje in načrtovanje varstva
nepremične kulturne dediščine najpogosteje ne zadošča zahtevam
učinkovitega varovanja. Ohranjanje zavarovanih območij in večjih
kompleksov ne more zagotoviti kultura sama. Iz navedenega sledi, da je
treba pri varovanju nepremične kulturne dediščine zagotavljati
načrtovanje celostnega tako občinskega kot tudi regijskega in širšega
razvoja. |
Kulturni spomeniki lokalnega
pomena so območja ali objekti, ki imajo izjemno kulturno vrednost in
predstavljajo vrhunske dosežke ustvarjalnosti določenega razvojnega
obdobja na lokalnem ali regionalnem nivoju. Kulturni spomeniki lokalnega
pomena so vpisani v register nepremične kulturne dediščine in razglašeni
z akti o razglasitvi, ki jih sprejme pristojni organ lokalne skupnosti
in so objavljeni v Uradnem listu RS. Najpomembnejši instrument varovanja
nepremične kulturne dediščine so konservatorski načrti, ki določajo
merila za posege v kulturno dediščino ter pogoje uporabe, obseg posegov,
potrebnih za novo rabo in zagotavljanja sodobnega načina življenja, ter
dopustne prilagoditve novim standardom in tehnologijam. Kulturne
spomenike lokalnega pomena varuje strog varstveni režim, ki se nanaša na
lastnosti, zaradi katerih je enota dediščine razglašena ali predlagana
za razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena in varuje spomenik
kot celoto. Splošni varstveni režim za spomenike določa redno
vzdrževanje, varovanje izvirne namembnosti, kateri so namenjeni, oziroma
novo funkcijo, ki bo ekonomsko opravičevala prenovo in bo hkrati
upoštevala načelo zvestobe arhitektonskemu in zgodovinskemu značaju
stavbe oziroma nepremične kulturne dediščine, varovanje in prenovo
obstoječega oziroma vzpostavitev prejšnjega stanja, če leta omogoča
kontinuirano rabo objekta, opredeljuje dopustne spremembe zaradi
prilagoditve novim predpisom, novim tehničnim, požarnim in drugim
standardom, dostopnosti za invalide in podobno. Podrobni varstveni režim
za vsak objekt nepremične kulturne dediščine je opredeljen v aktu o
razglasitvi. Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za občino
Vodice izdela Zavod za varstvo kulturne dediščine. |
|
6.2.2. Javni interes na
področju varovanja nepremične kulturne dediščine na območju občine
Vodice |
Javni interes varstva
nepremične kulturne dediščine obsega: |
- identificiranje dediščine,
njenih vrednot in vrednosti, |
- dokumentiranje,
preučevanje in interpretiranje nepremične kulturne dediščine,
|
- ohranjanje nepremične
kulturne dediščine in preučevanje škodljivih vplivov nanjo, |
- omogočanje dostopa do
nepremične kulturne dediščine ali do informaciji o nepremični
|
- kulturni dediščini
vsakomur, še posebej pa mladim, starejšim in invalidom ter ranljivim
skupinam, |
- predstavljanje dediščine
javnosti ter razvijanja zavesti o njenem pomenu in vrednotah,
|
- vključevanje vedenja o
dediščini v vzgojo, izobraževanje in usposabljanje, |
- celostno in celovito
ohranjanje nepremične kulturne dediščine, |
- spodbujanje kulturne
raznolikosti s spoštovanjem različnosti dediščine in njenih
interpretacij, |
- sodelovanje najširše
strokovne in laične javnosti v zadevah varstva nepremične kulturne
dediščine. |
|
6.2.3 Dolgoročni cilji
|
Dolgoročni cilji na področju
varovanja nepremične kulturne dediščine so: |
- oblikovanje programov, ki
uveljavljajo nepremično kulturno dediščino kot prostor srečevanja,
povezovanja in ustvarjalnosti, |
- nadgradnja posameznih
programskih sklopov varovanja nepremične kulturne dediščine v daljše
vsebinske, časovne in tematske sklope, |
- vzpostavitev kakovostnega
okolja in pogojev za razvoj in trajnostno rabo nepremične kulturne
dediščine na območju občine Vodice, |
- prepoznavanje potencialov
nepremične kulturne dediščine za družbeni, gospodarski in trajnostni
razvoj skozi razvijanje varstvene dejavnosti, |
- zagotavljanje ohranjanja
kulturne raznolikosti ter ažurnega in fleksibilnega odzivanja pri
varovanju nepremične kulturne dediščine, |
- spodbujanje kreativnosti
in participacije ter novih pristopov, ki so odgovor na potrebe občinstva
in spodbujajo kreativnost posameznikov in celotne dejavnosti varovanja
in upravljanja nepremične kulturne dediščine in njene družbene
sprejemljivosti in prepoznavnosti. |
|
6.2.4 Programski cilji
|
Na področju varovanja
nepremične kulturne dediščine so naslednji programski cilji:
|
- kakovostno izvajanje in
nadgrajevanje javne službe varovanja nepremične kulturne dediščine,
predvsem na področju komuniciranja, oblikovanja programov in
participacije, |
- izdelava digitalne
inventarizacije nepremične kulturne dediščine in oblikovanih zbirk,
|
- oblikovanju kvalitetnih
pedagoških in andragoških programov za predstavitev nepremične kulturne
dediščine, |
- vzpostavljanje strateških
in razvojnih partnerstev za izvajanje inovativnih, trajnostnih in
participativnih projektov za razvoj varovanja nepremične kulturne
dediščine, |
- kreiranje, pripravljanje
in izvajanje raznovrstnih projektov s ciljem bogatenja programov in
pridobivanja sredstev za programe, kadre in investicije namenjene
varovanju nepremične kulturne dediščine, |
- oblikovanju kvalitetnih
programov predstavitve nepremične kulturne dediščine mladim,
|
- oblikovanju kvalitetnih
programov predstavitve nepremične kulturne dediščine ranljivim skupinam,
|
- zagotovitev javne
dostopnosti nepremične kulturne dediščine, |
- priprava inovativnih
informacijskih in promocijskih programov o nepremični kulturni
dediščini, |
- spodbujanje sodelovanja
med javnimi zavodi, zadolženimi za varovanje nepremične kulturne
dediščine, in nevladnimi organizacijami ter izobraževalnimi ustanovami
pri interpretaciji, prezentaciji in popularizaciji nepremične kulturne
dediščine. |
|
Kazalniki
|
- vzpostavitev sodelovanja
pri oblikovanju in izvajanju projektov ter aktivnosti varovanja
nepremične kulturne dediščine, |
- število partnerstev,
doseženih na področju varovanja nepremične kulturne dediščine,
|
- število obnovljenih in
revitaliziranih objektov nepremične kulturne dediščine, |
- sofinanciranje vzdrževanja
kulturnih spomenikov lokalnega pomena, |
- sofinanciranje obnov
kulturnih spomenikov lokalnega pomena, |
- obseg izdelanih idejnih
zasnov vsebinske in prostorske uporabe objektov, namenjenih varovanju
nepremične kulturne dediščine, |
- obseg izdelanih
investicijskih in gradbenih projektov za varovanje posameznih enote
nepremične kulturne dediščine, |
- obseg pridobljenih
sredstev za varovanje nepremične kulturne dediščine, |
- število oblikovanih in
novo zavarovanih ter razglašenih enot nepremične kulturne dediščine. |
|
6.3.2 Nepremična kulturna
dediščina in kulturni spomeniki na območju Občine Vodice |
|
|
|
|
|
LEGENDA: |
|
Tip enotne dediščine
|
0 neznano |
1 arheološka dediščina
|
2 profana stavbna dediščina
|
3 sakralna stavbna dediščina
|
4 sakralno profana stavbna
dediščina |
5 memorialna dediščina
|
6 vrtnoarhitekturna
dediščina |
7 naselbinska dediščina
|
11 kulturna krajina
|
12 zgodovinska krajina
|
13 ostalo |
|
Kategorija varstvenega
režima |
0 neznano |
1 razglasitev za spomenik
|
2 varovanje v prostorskih
aktih |
3 dokumentarno (arhivsko)
varstvo |
4 ostalo |
|
7. LJUBITELJSKA KULTURA
|
7.1 Sedanje stanje in
opredelitev funkcije |
Kulturno ljubiteljstvo lahko
opredelimo kot množično organizirano prostočasno kulturno udejstvovanje,
ki ima na Slovenskem specifično tradicijo zlasti z vidika ohranjanja
nacionalne kulturne identitete, tako v mejah države kot pri Slovencih po
svetu. Najznačilnejša funkcija ljubiteljstva je kulturna ustvarjalnost
in poustvarjalnost. Veliko mladih še neuveljavljenih avtorjev prav skozi
fazo kulturnega ljubiteljstva pogosto preide v poklicno kulturno
umetniško delovanje. Ljubiteljska kulturna društva so tudi pomemben
dejavnik razvijanja dostopnosti kulturnih vrednot. Nekoč so bila s svojo
produkcijo v lastnem okolju edini organizator in posrednik kulturnih
dogodkov. V novih razmerah, ki jih določajo elektronski mediji in
neomejene možnosti komunikacije, pa uresničujejo svojo vlogo na drugi
ravni, predvsem v kulturnem posredništvu oz. vzpostavljanju neposrednih
stikov z živo kulturno ustvarjalnostjo. Kulturno ljubiteljstvo samo na
sebi predstavlja kakovostno preživljanje prostega časa. Razmerje
delovnega in prostega časa se spreminja in zahteva vzpostavitev
obširnejših in kakovostnejših programov. Svojo funkcijo pri vsem tem pa
imata tudi kulturna vzgoja in izobraževanje. Nosilci ljubiteljske
kulture v občini Vodice so predvsem kulturna društva, ki so organizirana
na osnovi zakona o društvih ter Območna izpostava Javnega sklada RS za
kulturne dejavnosti. |
|
7.2 Javni interes Občine
Vodice na področju ljubiteljske kulture |
Javni interes na področju
kulture je stalno razvijanje kakovostne ljubiteljske kulture.
Izobraževanje strokovnega kadra, ohranjanje kulturne dediščine,
povezovanje med društvi, društvena dejavnost, strokovna srečanja in
pregledi dosežkov, mednarodno sodelovanje, vzgoja v etiki, spoštovanju
in strpnosti ter ohranjanje in krepitev narodne identitete. Za
uresničevanje javnega interesa na področju ljubiteljske kulture skrbi
lokalna skupnost in Republika Slovenija prek JSKD in njenimi
izpostavami. Skrb za razvoj kulturnih društev je primarna in
najpomembnejša naloga lokalne skupnosti tudi v prihodnjem obdobju. Na
nivoju države bo to nalogo še naprej izvajala OI JSKD |
|
7.2.1 Dolgoročni cilji
|
Cilji v tem obdobju so tudi:
|
-
Vzpostavljanje ustreznih prostorskih in
materialnih pogojev za delo ustvarjalcev na področju ljubiteljske
kulturne dejavnosti; |
-
Spodbujanje občanov k aktivnemu
vključevanju v delo društev, s tem pa tudi ohranjati narodno identiteto;
|
-
Omogočati udeležbo in organizacijo
izobraževalnih programov za mentorje in izvajalce z vseh področij dela
ljubiteljskih kulturnih društev: |
-
Pomoč društvom pri prijavah na različnih
razpisih za EU sredstva ali participacija v obliki partnerstva v
projektih: |
-
Pomoč reprezentativnim društvom pri
udeležbah na državnih in mednarodnih tekmovanjih (dodatno sofinanciranje
kotizacije in potnih stroškov); |
-
Spodbujanje organizacije samostojnih
kulturnih prireditev; |
-
Spodbujanje in pomoč pri organizaciji
večjih projektov, prireditev in festivalov; |
-
Spodbujanje strokovnega razvoja
mentorjev in mladih perspektivnih članov. |
|
Ukrepi |
-
zagotavljanje pogojev za delovanje
ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, |
-
organizacija ali soorganizacija
posameznih prireditev, območnih, medobmočnih in državnih srečanj v
občini Vodice |
-
strokovna pomoč pri organizaciji
prireditev in že omenjenih srečanj, |
-
sofinanciranje projektov kulturnih
društev in zvez, |
-
organizacija izobraževalnih oblik na
lokalni in regionalni ravni, |
-
sofinanciranje investicij v prostore in
opremo, ki jih uporabljajo ljubiteljska kulturna društva in skupine. |
7.2.2 Status delovanja v javnem interesu
lokalnega pomena |
Kulturna in druga društva, ki izvajajo
kulturni program, opredeljen v LPK, in izpolnjujejo razpisne pogoje za
sofinanciranje projektov in programov so v občini Vodice prepoznana kot
društva, ki delujejo v javnem interesu lokalnega pomena, saj izstopajo s
svojim zavzemanjem za kulturno ustvarjalnost, dostopnost kulturnih
dobrin, in kulturno raznolikost na območju občine in širše ter na ta
način izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje v skladu s pravilnikom, ki
ureja vrednotenje kulturnih programov. Občina na ta način prispeva k
pospeševanju, ohranjanju in razvoju kulture in kulturnih dejavnosti.
|
To so: |
-
Društvo za ohranitev
kulturne dediščine in podeželja Skaručna, |
-
Godbeno društvo
Vodice, |
-
Kulturno društvo
Matije Koželja Utik, |
-
Kulturno prosvetno
društvo Šinkov Turn, |
-
Mešani pevski zbor
Biser, |
-
Prosvetno društvo
Vodice, |
-
Društvo narodnih noš
in kočijažev občine Vodice, |
-
Društvo upokojencev
Bukovica-Šinkov Turn, |
-
Društvo upokojencev
Vodice, |
- Moto klub Mak
Vodice, |
- Turistično
društvo Vodice. |
|
Društva, ki so pridobila status
delovanja v javnem interesu državnega pomena in so izjemnega pomena tudi
za občino (npr. godbeno društvo) lahko za sofinanciranje sklenejo
neposredno pogodbo. |
7.3 Pregled ljubiteljske dejavnosti po
posameznih dejavnostih |
7.3.1 Javni sklad RS za kulturne
dejavnosti - Območna izpostava Ljubljana okolica |
Na pobudo kulturnih društev, z željo po
zagotavljanju strokovne pomoči ljubiteljskim ustvarjalcem ter potrebo po
sistematičnem spremljanju in vrednotenju ljubiteljske kulture, se je
Občina Vodice v letu 2011 priključila vseslovenski kulturni mreži JSKD
RS. Podpisala je pogodbo o delovanju Območne izpostave Ljubljana okolica
na njenem območju in odtlej iz svojega proračuna JSKD-ju namenja
sofinancerska sredstva za izvajanje načrtovanih dejavnosti. Občina
Vodice in JSKD OI Ljubljana okolica sodelujeta uspešno in konstruktivno
v interesu kulturnih društev in ljubiteljskih ustvarjalcev na območju
občine. Osnovne dejavnosti, ki jih JSKD-OI Ljubljana okolica izvaja na
območju občine so: |
-
izvedba letnih preglednih, strokovno
spremljanih prireditev/srečanj na vseh področjih ljubiteljske kulture
(instrumentalna glasba, vokalna glasba, ples, film, gledališče in lutke,
folklora, likovna dejavnost, literarna dejavnost, multimedia),
|
-
organizacija oz. financiranje udeležb
strokovno izbranih skupin na regijskih in državnih prireditvah/
srečanjih, |
-
organizacija in sofinanciranje
izobraževalnih oblik za mentorje in izvajalce ljubiteljske kulture, |
-
strokovna in organizacijska pomoč
ljubiteljskim ustvarjalcem/društvom in posameznikom na vseh področjih
ljubiteljske kulture, |
-
podeljevanje jubilejnih priznanj na vseh
področjih ljubiteljske kulture. |
Skozi omenjene dejavnosti JSKD OI
Ljubljana okolica uresničuje naslednje cilje in poslanstvo:
|
-
skrb za ohranjanje in razvoj
ljubiteljske kulture na območju občine Vodice, |
-
spodbujanje in podpora ljubiteljske
ustvarjalnosti v vseh generacijah in na vseh področjih kulture in
umetnosti, |
-
spodbujanje kakovostne rasti programov
ustvarjalcev ter predstavitev širši javnosti |
-
strokovno vrednotenje kakovosti
ustvarjalcev do treh ravni (območna, regijska in državna raven) |
-
motiviranje za kakovostno aktivno
sodelovanje pri kulturnih projektih in programih, |
-
aktivno sodelovanje s šolskimi
ustanovami in spodbujanje sodelovanja otrok in učiteljev v kulturnih
programih sklada ter drugimi ponudniki prostočasnih aktivnosti,
|
-
sodelovanje in povezovanje s
profesionalnimi institucijami in strokovnimi delavci na področju
kulture. |
Cilji in usmeritve v obdobju 2019-2023:
|
-
spodbujanje in večanje odziva tistih
obstoječih društev in ustvarjalcev, ki se doslej še niso opogumili za
sodelovanje na letnih preglednih srečanjih - npr. na področju gledališke
dejavnosti, |
-
spodbujanje razvoja tistih dejavnosti,
ki še niso razvite oz. so v manjšini kot so: ples, likovna dejavnost,
filmska dejavnost, folklorna dejavnost, |
-
spodbujanje posameznih ustvarjalcev
ljubiteljske kulture k povezovanju v društva in k ustanavljanju novih
kulturnih društev, |
-
raziskovanje potreb društev in
posameznikov po izobraževanju in v občini izvesti čim več izobraževalnih
oblik za posamezna področja – na ta način bomo uresničevali tudi vsa
omenjena spodbujanja po povečanju kakovosti dejavnosti in razvoju novih
dejavnosti, |
-
doseganje večje povezanost in
sodelovanje vodiških kulturnih društev in skupin s sorodnimi društvi iz
ostalih 8 občin, ki jih pokriva izpostava JSKD Ljubljana okolica in tudi
širše. |
7.3.1 Kulturna društva |
Na področju ljubiteljske kulture je
aktivnih šest kulturnih društev. Programi in projekti ljubiteljskih
kulturnih društev se izvajajo predvsem na področju pevskih zborov in
pevskih skupin, dramskih skupin, projektnih aktivnosti ter pihalnega
orkestra in mladinske instrumentalne skupine. Občinska kulturna politika
se izvaja predvsem na podlagi Pravilnika o vrednotenju kulturnih
programov v občini Vodice (UGOV št. 2/15, 7/15 in 9/16) ter z
vključevanjem čim večjega števila skupin v posamezne občinske
prireditve. Kulturni projekti in programi ljubiteljskih kulturnih
društev se sofinancirajo na podlagi vsakoletnega javnega razpisa Občine
Vodice za področje kulturnih dejavnosti. |
Godba Vodice |
Kulturno društvo Godba Vodice ima glede
na svoj pomemben prispevek v kulturnem prostoru občine Vodice in glede
na stoletno tradicijo, za občino Vodice poseben kulturni pomen in je
zato v javnem interesu, da zagotovi pogoje za njegovo delovanje.
|
Občina zagotavlja primerne prostore v
prizidku Kulturnega doma Vodice na Kopitarjevem trgu 1.
|
Društvo ima 35 članov. Letno ima preko
80 vaj (2x tedensko) ter preko 20 nastopov. |
Društvo ima v prihodnjem obdobju
naslednje cilje: |
-
povečati število mladih godbenikov in v
ta namen zagotoviti permanentno izobraževanje svojih mladih članov –
pripravništvo za trobila, |
-
z rednim izpopolnjevanjem znanja svojih
članov na rednih vajah, sekcijskih vajah in dodatnem izobraževanju
godbenih instrumentov dvigniti raven glasbenega poustvarjanja, |
-
z vključevanjem v delo društva in
odkrivanjem novih talentov na nov in inovativen način popularizirati
tovrstno glasbo in igranje v godbi, |
-
s svojo aktivnostjo pri opravljanju
kulturne dejavnosti v okviru Godbenega društva promovirati svojo ožjo in
širšo domovino. |
Mešani pevski zbor Biser |
Zbor ima okrog 30 članov. Letno ima
približno 50 vaj ter okrog 20 nastopov. Snemajo tudi CD in DVD. Zbor za
svoje vaje uporablja občinske prostore na Skaručni. |
Ustanovljen je bil 1996. Začeli so s
prepevanjem ljudske, ponarodele in sakralne glasbe. Za boljšo
prepoznavnost so se odločili za ime Biser, kar v latinskem jeziku pomeni
ime farne zavetnice, sv. Marjete. Pojejo ob številnih občinskih in
cerkvenih praznovanjih v občini Vodice, gostovali so že v drugih krajih
po Sloveniji, pa tudi izven meja Slovenije. |
Namen in temeljni cilj delovanja je dvig
kakovosti pevske in glasbene kulture članov in okolice v kateri društvo
deluje. V zadnjih letih so imeli nekaj tematskih koncertov kot npr.
Avsenikove pesmi, planinske pesmi, črnske duhovne pesmi, popevke
(priredbe za mešani zbor), koroške pesmi itd. V prihodnjih letih bodo še
naprej skrbeli, da slovenska kulturna dediščina ne potone v pozabo.
Prepevali bodo predvsem slovenske ljudske in ponarodele pesmi. |
Prosvetno društvo Vodice |
Društvo šteje 30 članov.
Leta 2013 je v skupini petih ljudi zrasla ideja o obuditvi društva PDV,
ki je v občini Vodice obstajalo že konec petdesetih let, zopet v
devetdesetih in za slabih deset let mirovalo do leta 2013. Prvi sestanki
so se odvijali v sejni sobi, nato v premičnem kontejnerju s ciljem po
svojih prostorih, ki so v preteklosti že bili v uporabi društva PDV - v
pododerju. Zaradi slabega stanja se je društvo s pomočjo občine lotilo
sanacije le teh prostorov in v pol leta obnovilo celotno pododerje KD
Vodice, kar je poživilo preostali društveni program. Hkrati pa je
društvo začelo izvajati svoj program, ki je in še vedno temelji na
poživitvi dogajanja v naši občini. |
Prvi, sedaj že tradicionalni dogodek je
bil Prednovoletno druženje pod lipami. Tu se vsako leto organizira
glasbeni večer, okrasitev novoletne jelke, stojnice s čajem, kuhanim
vinom in nagradno igro za vse občane. |
Med najpomembnejše dogodke društva PDV
se sigurno šteje Rockfest Vodice. 9 festivalov popularne glasbe se je
odvilo v kulturnem domu. Dogodek privabi ogromno obiskovalcev iz cele
Slovenije. Povprečen obisk je med 700 in 900 obiskovalcev. Na festivalu
so nastopile najboljše slovenske rock skupine kot so; Big foot mama,
Elvis Jackson, Niet, Pero Lovšin, Demolition group,.. Poleg znanih
skupin, vsako leto dobijo priložnost tudi neuvlejavljene skupine, ki jih
izberejo preko avdicije ali razpisa. |
Zelo obetaven dogodek je tudi festival
piva in kulinarike Vodice, kjer se zberemo pod lipami in se dobro
najemo, spijemo dobro “craft” pivo in poslušamo živo country glasbo.
|
Društvo PDV vsako leto organizira
miklavževanje in obdari preko 300 otrok. |
Med druge pomembne dogodke PDV šteje
tudi: kulturni večer z razstavo slik in fotografij, potopisnim
predavanjem in ogledom artističnega filma, zabavo za noč čarovnic,
kresovanje ob prvem maju, avdicije za rockfest in še več. |
Kulturno društvo Matije Koželja Utik |
Društvo je bilo ustanovljeno 2007. Ima
okrog 30 članov, ki so organizirani kot fantovska pevska skupina Matici
(8 članov, 45 vaj 15 nastopov ), mladinska instrumentalna skupina (7
članov, 15 vaj 5 nastopov), likovna skupina (15 članov) in multimedia
sekcija, ki pripravlja posamezne projekte. |
Poslanstvo društva je naslednje: |
-
spodbuja in razširja ljubezen do petja:
tako sakralno kot narodno, tako umetno kot ljudsko. |
-
povezuje glasbenike instrumentaliste,
|
-
goji lepo petje |
-
vzgaja in povezuje pevce in pevke vseh
starosti, še posebej pa spodbuja petje med mladimi, |
-
omogoča recitatorsko in igralsko
dejavnost, |
-
spodbuja dejavnosti na področju
folklornih in drugih oblik plesa, |
-
prireja likovne razstave in skrbi za
razvoj estetskega čuta svojih članov in drugih občanov, |
-
ohranja spomin na slikarja Matija
Koželja, |
-
prireja kulturne prireditve in
organizira ekskurzije, |
ohranja kulturno dediščino,
tako, da sodeluje na posameznih kulturnih, zabavnih in drugih
prireditvah. |
|
Kulturno prosvetno društvo Šinkov Turn
Kulturno prosvetno društvo
Šinkov Turn je vpisano v razvid društev od oktobra 2012. Sedež društva
je Šinkov Turn 55. Društvo ima 32 članov. Dekliški pevski zbora Flora
ima 45 vaj letno in do 10 nastopov. Gledališka skupina ima okrog 25 vaj
letno in okrog 5 nastopov. Društvo prireja tudi razstave in izdaja
knjige. |
Namen društva je ohranjati materialno in
nematerialno kulturno dediščino Šinkovega Turna in njegove okolice ter
spodbujati vse generacije za ustvarjanje novih kulturno prosvetnih idej
in aktivnosti. |
Svoj namen društvo
uresničuje predvsem z naslednjimi sredstvi in metodami: |
•
organiziranje
kulturnih in drugih prireditev, |
•
izdajanje
informativne in izobraževalne literature, |
•
priprava in urejanje
spletnih strani in drugih načinov obveščanja s področja delovanja
društva, |
•
informiranje in
svetovanje za javnost. |
Glavna področja delovanja
so: |
•
DPZ Flora, ki ima v
svojem programu od petja pri maši enkrat mesečno do letnih in božičnih
koncertov, sodelovanje na revijah pevskih zborov, gostovanje, petje na
porokah in drugih prireditvah. |
•
Gledališka skupina,
ki je na oder postavila igro Janeza Evangelista Kreka Tri sestre, v letu
2013/ 14 je bilo izvedeno 10 predstav. |
•
Adventne delavnice
(izdelava venčkov, keramične delavnice) |
•
Ohranjanje običajev |
•
Izdaja brošure o
gradu in cerkvi Šinkov Turn. |
Glavni cilji za srednjeročno
obdobje: |
•
ohranjati kulturno
dediščino Šinkovega Turna in njegove okolice, |
•
spodbujati vse
generacije za ustvarjanje novih kulturno prosvetnih idej, |
•
pripraviti visoko
kvalitetne kulturne dogodke in biti ambasadorji kulture izven meja
občine Vodice, |
•
obveščanje in
nagovarjanje javnosti, |
•
sodelovanje z drugimi
društvi in kulturnimi ustvarjalci, |
•
ohranjati stare
običaje, |
•
izvesti program DPZ
Flora, |
•
izvesti program
gledališke skupine. |
|
Društvo za ohranitev kulturne dediščine
in podeželja Skaručna |
Društvo je bilo vpisano v register
društev 30. julija 2012. V svoji osebni izkaznici navajajo, da imajo 54
članov, kot enega glavnih ciljev pa promocijo harmonikarjev in
ohranjanje običajev in kulturnega življenja na vasi. |
Pod njihovim okriljem deluje
ansambel Marcela IN. Na simbolni ravni povezujejo ljubezen do
frajtonarice. Bodisi, da jo igrajo ali pa da ji radi prisluhnejo in se
ob njenih veselih zvokih in ritmih zavrtijo. Projekt, ki je člane močno
povezal in združil je Vesela harmonika. Poleg tekmovalnega poslanstva
društvo goji tudi povezovanje vaščanov, spoznavanje drugih krajev
Slovenije in po tej poti tudi prepoznavnost Skaručne in občine Vodice v
drugih delih države. Društvo organizira tudi tonska in video snemanja
tako tekmovanj kot svojih glasbenih skupin. Veliko vlaga v promocijo
svojih članov, svojega kraja in občine. Pojavlja se tako na radiu kot na
TV in v številnih pisnih medijih. |
Društvo sodeluje tudi kot organizator
kulturnih prireditev in koncertov pri katerih se povezuje tudi z drugimi
občinskimi društvi. |
7.3.2 Kulturni projekti in dogodki v
javnem interesu Med kulturne
projekte so uvrščene posamezne kulturne aktivnosti oz. kulturni dogodki,
ki jih organizirajo in izvajajo ostali oblikovalci kulturne podobe
občine Vodice, ki se bodisi združujejo v različnih
organizacijah/društvih ali pa nastopajo kot posamezniki. Gre za dogodke,
ki združuje ostale institucionalizirane ustvarjalce in poustvarjalce
kulturnih vsebin, ki se poleg redne ukvarjajo tudi s kulturno
dejavnostjo. |
Kulturniška skupina Društva upokojencev
Vodice |
Kulturniška skupina se je uradno vpisala
v program dela DU Vodice v letu 2005. »Dobivali smo se že prej in
prepevali pesmi, ki smo jih imeli radi. Želeli smo, da se ne pozabijo in
da tudi mi ne pozabimo na petje ter ohranimo svoj glas. Nastopili smo že
v istem letu ob 15. obletnici ustanovitve društva ter pri pridobitvi
prostora za delo društva in pevskih vaj v stari šoli. Prvim osmim članom
so se kmalu pridružili še drugi ljubitelji enostavnega petja in danes
šteje pevska skupina 21 članov. Že v začetku smo se odločili, da ne bomo
imeli zborovodje, da bomo peli pesmi, ki jih večina že zna in jih lahko
spremlja naš harmonikar. Pojemo narodne in ponarodele pesmi, popevke, pa
tudi cerkvene in borbene pesmi. Skrbimo za prijetno druženje, ker nam je
glavno vodilo, da se srečujemo, pogovarjamo, potožimo o svojih težavah
in veselo zapojemo. Čeprav nismo začeli peti zaradi nastopov, se je
kmalu pokazala potreba, da bi svoje veselje in zadovoljstvo prenesli še
drugim. Nastopamo po domovih za starejše v Kamniku, Mengšu, Trzinu, na
Bokalcih, v Kranju, Tržiču, v Srednji vasi pri Bohinju in drugod.
Resnično nas povsod sprejmejo z veseljem in ostarelim ljudem pričaramo
nasmeh na obraz pa tudi solzice ob spominih na pesmi, ki so jih peli v
preteklosti in jih skušajo peti tudi z nami. To nam je glavna nagrada.
|
Nastopamo tudi na občinskih prireditvah,
na srečanjih z mlajšimi generacijami, na prireditvah društva in ob
okroglih obletnicah naših članov. Vsako leto sodelujemo tudi na
Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu. V lepem
spominu nam je ostalo gostovanje pri Porabskih Slovencih ter nastop na
prireditvi Kmečke dobrote na Ptuju. Za naše občane pripravljamo nastop
na prireditvi, ki smo jo poimenovali Je lepša dežela še kje …« |
»Ker samo petje pri starejših ne pričara
najboljšega vzdušja, smo sestavili še instrumentalno-vokalno skupino
Ropotavčki. Pojemo ob spremljavi harmonike in igramo na različne
predmete, ki smo jih našli doma v gospodinjstvu ali na kmečkih
poslopjih. Iznajdljivi član naše skupine je na svojih planinskih in
gozdnih poteh našel več čudovitih korenin, ki jih je obdelal in vanje
vstavil piščalke. Tako je nastala še ena skupina, ki se imenuje
Korenine. To je precej atraktivna skupina, ki vzbudi občudovanje in
zanimanje.« »Po zgledu aerobnih plesalk iz Cerkelj je nastala tudi naša
aerobna skupina Plesoče žab’ce. Vodi nas domačinka, ki vsako leto
pripravi seznam skladb, na katere bi zmogle plesati. Tudi s tem nastopom
so obiskovalci naših prireditev zadovoljni in marsikdo bi se pridružil,
če bi mu zdravje to dopuščalo. Tako pravijo! Ker imamo v naši občini
izdelovalca citer in lajne, smo k našim nastopom povabili tudi njega.
Oblečen v nošo lajnarja je deležen velikega zanimanja.« S takim
programom naj bi se delovanja kulturniške skupine v DU Vodice še dolgo
nadaljevalo. Obstajajo seveda še druge možnosti, ki jih bodo uresničili
novi rodovi upokojencev. |
Društvo upokojencev Bukovica-Šinkov Turn
Društvo s svojim delovanjem
na dramskem in pevskem področju večkrat letno skupaj z gosti-umetniki
obogati svoje prireditve in na ta način razveseli svoje člane in ostale
udeležence. Sodeluje tudi pri meddruštveni prireditvi Skupaj se imamo
fletno in ob priložnostnih prireditvah. Redno deluje pevska skupina, ki
slovenske narodne pesmi najraje zapoje ob spremljavi harmonike
|
Selo – Sela - Sele
|
Turistično društvo Vodice med svojimi
dejavnostmi organizira vsakoletno velikonočno razstavo pirhov (Razstava
je pomembna, saj želi društvo navade, ki so bile v tem času nekoč,
prenesti na mlade). Na razstavi je mogoče videti veliko ročno izdelanih
pirhov z raznoraznimi idejami in poslikavami) ter udeležbo (že od leta
1997) na srečanjih vasi Selo, Sela, Sele, ki pomeni posebno kulturno
doživetje in vzpostavitev novih vezi z udeleženci srečanj Selanov širom
Slovenije. |
Vesela harmonika |
Društvo za ohranitve kulturne dediščine
in podeželja v sodelovanju z Občino Vodice v mesecu septembru organizira
glasbeno prireditev Vesela harmonika, ki je namenjena tekmovanju in
druženju harmonikarjev vseh generacij s celotne Slovenije. |
V tekmovanje želijo vnesti novosti, kot
je bila kategorija v igranju in petju, ki se je dobro prijela tudi na
drugih podobnih tekmovanjih. V prihajajočem obdobju želijo izboljšati
tudi nivo organizacije, ki že sedaj presega nivo številnih podobnih
prireditev. |
Skupaj se imamo fletno |
Štiri upokojenska društva
(Cerklje, Komenda,, BukovicaŠinkov Turn) že od leta 2005 skupaj
pripravljajo kulturno prireditve Skupaj se imamo fletno tako, da vsako
društvo pripravi po 20 minut programa (petje, folklora, dramske
točke-skeči). Prireditev je na sedežih vseh štirih društev v zimskem
času. Vedno pritegne veliko obiskovalcev. |
|
Je lepša dežela še kje
|
DU Vodice je bilo pobudnik tudi občinske
kulturne prireditve Je lepša dežela še kje, na kateri sodeluje še vrtec
in osnovna šola. |
Srečanje starodobnikov |
Konec poletja, že vrsto let Kulturno
športno društvo Moto klub Mak iz Polja organizira srečanje lastnikov
starodobnih vozil iz vse Slovenije s povorko. Društvo organizira tudi
mesečne sejme opreme in rezervnih delov za starodobnike, obenem se
udeležuje drugih podobnih srečanj v Sloveniji in tujini. Zelo bogate in
poučne so tudi udeležbe na mednarodnih sejmih in razstavah
starodobnikov, kar predstavlja svojevrstno tehnično in kulturno
zapuščino. |
Rockfest |
Prosvetno društvo že več let pripravlja
koncertno ponudbo za mlade. Predhodno se praviloma izvede avdicija med
ljubiteljskimi skupinami; zmagovalni ansambel kot predskupina nastopi na
koncertu Rockfest (koncert ugledne rock skupine). Prireditev se odvija v
dvorani KD in pritegne veliko število mladih. |
Kopitarjevi dnevi |
Prvi Kopitarjevi dnevi so se začeli leta
1985 z vzpostavitvijo Kopitarjeve spominske sobe v Repnjah.
|
Leta 1990 je bilo ustanovljeno
Kopitarjevo društvo Slovenije, katerega predsednik je bil prof. Jože
Peternel, podpredsednik pa Vladimir Gajšek (književnik, nevladni
diplomat, odgovorni in glavni urednik spletne postaje Intely way).
|
Če preskočimo vse številne prispevke
prve desetine Kopitarjevih dni, ki so bili zasnovani kot predavanja za
slaviste in druge literarne strokovnjake, moramo omeniti, da so se z
ustanovitvijo Občine Vodice leta 1995 Kopitarjevi dnevi iz Ljubljane
preselili v Vodice. 10. 11. 12. in 13. Kopitarjevi dnevi so potekali ob
dobrem sodelovanju med Občino Vodice in Osnovno šolo Vodice z različnimi
časovnimi presledki in vsebinsko namenjeni tudi laični javnosti.
Kopitarjevo društvo si je posebno ob 200 letnici (2008) prve slovenske
slovnice močno prizadevalo, da bi prišlo do velikega simpozija, ki bi
potekal v Cankarjevem domu, vendar do uresničitve ni prišlo.
|
Občina Vodice je nato organizirala 14.
in 15. Kopitarjeve dneve, ko se je v okviru občinskega praznika v
dvorani Kulturnega doma v Vodicah odvijal posvet s kulturnim programom,
kjer so s svojimi govori nastopili: pisatelj mag. Ivan Sivec (avtor
biografskega romana o Jerneju Kopitarju Kamen nad gladino), prof. Jože
Peternel in g. Vladimir Gajšek. Javno je bila podana pobuda o
ustanovitvi Kopitarjevega Kulturnega centra Vodice z zelo ambicioznim
programom. Občina je z vključitvijo obnove Kopitarjevega spomenika v
proračun za leto 2012 ter organiziranjem prireditve ob 115 letnici
vrnitve Kopitarjevih posmrtnih ostankov v slovensko zemljo, potrdila
pripravljenost, da se Kopitarjevo ime in prispevek k slovenski in
evropski kulturi ohrani in osveži. Podan je bil tudi predlog za
postavitev kenotafa na pokopališču St. Marx na Dunaju (tam je bil
prvotno pokopan Jernej Kopitar in tja naj bi postavili repliko spomenika
na Navju), vendar zadeve na Dunaju z vidika spomeniškega varstva še niso
dozorele. |
Ob 170-letnici Kopitarjeve smrti (2014)
so v Repnjah potekali 16. Kopitarjevi dnevi. 17. Kopitarjevi dnevi so
potekali na Skaručni (2016) in so bili posvečeni Jakobu Alešovcu. 18.
Kopitarjevi dnevi (2018) so se odvijali v Vodicah in so izpostavili lik
dr. Valentina Zarnika. |
Ustalila se je navada, da se Kopitarjevi
dnevi odvijajo vsaki dve leti in da se poleg spremljajočega kulturnega
programa v katerem sodelujejo domala vsa društva posebno pozornost
nameni osebnostim, rojenim na območju občine Vodice in ki so pomemben
pečat pustili za celotno Slovenijo. Prireditev se praviloma odvija v
okviru občinskega praznika v prvi polovici septembra. |
Kulturni praznik (8. februar) |
Kulturni praznik je lepa prilika, da pri
prireditvi sodeluje več kulturnih društva. Organizacijo vsako leto
prevzame drugo društvo. |
Praznik omogoča večplastno praznovanje.
Razstave domačih slikarjev, gledališke predstave, recitacije, glasben in
pevski program. |
Na ta dan se ob podpori Občine že vrsto
let odvija tudi občinsko prvenstvo v veleslalomu na Krvavcu, ki ga
spremlja kulturni program. Kaže se kot dobra praksa povezovanja
kulturnih in športnih društev. |
Dan državnosti (25. junij) |
Domoljubna prireditev se odvija pod
lipami. Nosilec je Občina Vodice ob pomoči enega izmed društev, ki v
tistem letu obhaja svoj jubilej. |
Slavnostna seja OS (9. september) |
Podelitev občinskih priznanj in nastop
uglednih umetnikov (glasbenih, igralskih…) organizira občina Vodice.
Prireditve je protokolarno kulturne narave. |
Miklavževanje (5. december) |
Tradicionalna obdaritev otrok s
priložnostno igro in glasbenim programom v dvorani ali na prostem.
Največkrat je prireditev organiziralo Prosvetno društvo Vodice, pa tudi
Kulturno društvo Matije Koželja Utik in Kulturno prosvetno društvo
Šinkov Turn. |
|
Revija pevskih zborov |
V preteklih letih je bilo
nekaj uspelih poskusov povezovanja in skupnih nastopov pevskih zborov
občine Vodice. V različnih obdobjih leta (npr. ob božiču, v mesecu maju
itd.) v župnijski cerkvi s sakralnim programom, ki spada v določeno
obdobje nastopijo vsi pevski zbori (cerkveni in prosvetni, otroški in
odrasli). Spodbudni so bili tudi skupni nastopi pevcev ob Kopitarjevih
dnevih ali ob kulturnem prazniku«. |
|
7.3.4 Programski cilji |
-
zagotovi nadaljnji razvoj nosilnih
oziroma osrednjih prireditev, |
-
povečati povezavo izvajalcev kulturne
ponudbe pri izvedbi navedenih dogodkov, |
-
spodbujanje strokovnega,
organizacijskega in trženjskega sodelovanja med vsemi deležniki pri
pripravi nosilnih in osrednjih prireditev, |
-
razviti promocijsko podporo navedenim
dogodkom. |
Kazalniki: |
-
število vključenih partnerjev pri
izvedbi nosilnih dogodkov, |
-
število obiskovalcev, |
-
število mladih in predstavnikov
ranljivih skupin v izvajanje in organizacijo nosilnih
|
-
dogodkov, |
-
število dogodkov |
|
8. NALOGE IN CILJI OBČINE VODICE NA
PODROČJU KULTURE |
8.1 Naloge občine Vodice na področju
kulture |
Javni interes za kulturo
temelji na zagotavljanju javnih kulturnih dobrin, s katerimi se
uresničuje kulturni razvoj Slovenije in slovenskega naroda, za katerega
skrbijo Republika Slovenija in lokalne skupnosti. Javni interes za
kulturo se uresničuje predvsem z zagotavljanjem pogojev za: |
-
ohranjanje kulturne
dediščine, |
-
kulturno
ustvarjalnost, |
-
dostopnost kulturnih
dobrin in izboljšanje pogojev za delovanje kulturnih dejavnosti,
|
-
kulturno raznolikost,
|
- slovensko
kulturno identiteto, |
- skupen slovenski
kulturni prostor. |
|
Naloge občine na področju kulture so
navedene v 66. členu Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo:
»Občina zagotavlja tiste javne kulturne dobrine, katere določa posebni
zakon (knjižničarstvo, varstvo kulturne dediščine, arhivska dejavnost
ipd.), podpira ljubiteljske kulturne dejavnosti, vključno s tistimi, ki
so namenjeni kulturni integraciji manjšinskih skupnosti in priseljencev,
ter pokriva tudi druge kulturne potrebe prebivalcev, ki jih ugotovi s
svojim programom za kulturo.« |
Ne glede na prejšnji odstavek občina
zagotovi tudi javne kulturne dobrine širšega pomena (uprizoritvene
umetnosti, vizualne umetnosti, novi mediji ipd.), če je to mogoče glede
na objektivne okoliščine, kot so število prebivalcev, ekonomska moč,
prostorske in kadrovske kapacitete ipd., oziroma če to izhaja iz
kulturne tradicije občine. |
V skladu z nalogami občine in analizo
obstoječega stanja kulture so za obdobje 2019–2022 oblikovani cilji in
ukrepi na posameznih področjih kulture, ki odražajo splošne prioritete
kulturne politike, obenem pa odgovarjajo na ključne razvojne probleme
posameznih področij. |
8.2 Cilji občine Vodice na področju
kulture |
8.2.1 Zagotavljanje dostopnosti
kulturnih dobrin in pogojev za ustvarjalnost |
Dostopnost kulture ne sme biti bistveno
pogojena s socialnim statusom posameznika, zato je ta cilj ena izmed
prioritet kulturne politike Občine Vodice na vseh področjih kulture.
|
Zato je potrebno: |
-
zagotavljati ustrezno skrb za optimalno
delovanje in razvijanje jav ne kulturne infrastrukture,
|
-
zagotavljati dostopnost javne kulturne
infrastrukture najširšemu krogu izvajalcev s področja kulture,
|
-
zagotavljati ustrezne kadre in programe
ter izvajanje skupnih projektov, |
-
vključevanje in povezovanje z drugimi
gospodarskimi dejavnostmi (turizem, izobraževanje), |
-
izkoriščanje sistemskih virov
financiranja s strani države, |
-
razvoj kulture in ohranjanje kulturne
ter druge dediščine. |
-
zagotavljati kvalitetne in zadostne
programe, tudi z iskanjem sponzorjev in donatorjev. |
8.2.2 Ohranitev obstoječega kulturnega
standarda in njegova postopna nadgraditev |
-
financiranje kulturnih dejavnosti v
okviru obstoječih proračunskih postavk na področju kulture in pomoč v
primeru preseganja zastavljenega plana dela, |
-
ohranitev obsega kulturnih vsebin na
dosedanji ravni in dodajanje novih vsebin, |
-
sodelovanje vseh deležnikov |
-
povečevanje deleža samofinanciranja pri
izvedbi novih vsebin. |
8.2.3 Financiranje kulturnih dejavnosti
skladno z zakonom |
-
priprava finančnih načrtov za področje
kulture z upoštevanjem financiranja javnih služb v višini zakonsko
opredeljenih osnov, ki vključujejo stroške delovanja zavodov, stroške za
plačilo dela v skladu s kadrovskim načrtom in programske materialne
stroške ter stroške za investicijsko vzdrževanje prostorov in nakup
opreme, |
-
izvedba javnih razpisov ter javnih
pozivov za ljubiteljske kulturne dejavnosti, programe in projekte na
podlagi Pravilnika o vrednotenju kulturnih programov v Občini Vodice. |
8.2.4 Zagotavljanje prostorskih pogojev
za izvajanje kulturnih dejavnosti |
-
ohranjanje obstoječe infrastrukture
|
-
za delovanje kulturnih društev in
programov so trenutno na voljo vse tri občinske dvorane in drugi
spremljajoči prostori (Vodice, Skaručna, Utik); Godbeno društvo ima
(čeprav pretesne) zagotovljene prostore v okviru Kulturnega doma.
|
V pododerju iste zgradbe gostuje tudi
Prosvetno društvo Vodice. MePZ Biser ima za redne vaje na razpolago
prostore na Skaručni, za občasno uporabo prav tam tudi Društvo za
ohranitev kulturne dediščine in podeželja Skaručna ter Kulturno
prosvetno društvo Šinkov Turn in Kulturno društvo Matije Koželja občasno
uporabljata prostore v Utiku. |
Za namen izvajanja kulturnih programov
občinske prostore uporabljata tudi društvi upokojencev (Vodice in
Bukovica-Šinkov Turn) |
-
zagotavljanje brezplačne uporabe
(obnovljenih) občinski prostorov za delovanje – vaje, kar pomeni
neovrednoten prispevek občine k delovanju kulturnih društev (ta način se
je izkazal kot dobra praksa in ga v prihodnje kaže nadaljevati);
|
-
z izgradnjo Kopitarjevega kulturnega
centra se obeta zagotovitev ustreznejše dvorane, knjižnice in muzeja ter
društvenih prostorov. |
8.2.5 Zagotavljanje pogojev za razvoj
kulturno-umetniške ustvarjalnosti občanov |
-
spodbujanje ustvarjalnosti preko izvedbe
javnih razpisov in pozivov za financiranje ljubiteljskih kulturnih
dejavnosti, programov in projektov, |
-
sodelovanje pri pripravi in izvajanju
programov Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava
Ljubljana okolica. |
8.2.6 Dvig kulturne ravni in
konkurenčnosti ponudbe |
-
celovit pristop pri vzgoji občanov,
predvsem kulture mladih (multi-medijska podoba kulturnih dogodkov,
plakatiranje, sodelovanje s šolami), |
-
vzgoja in izobraževanje občanov, ki
pripravljajo kulturno ponudbo. |
8.2.7 Predstavljanje naravne in kulturne
dediščine |
Naravna in kulturna dediščina sta ne le
kulturni dobrini, temveč tudi potencial za gospodarski, še posebej
turistični razvoj občine. Zato je potrebno: |
-
zagotavljati sredstva za obnovo kulturne
dediščine, |
-
zagotoviti dostopnost do informacij o
kulturni dediščini, |
-
nadgraditi dosedanji popis in
evidentiranje naravne in kulturne dediščine ter |
-
izdati ustrezno publikacijo v
sodelovanju s knjižnico, osnovno šolo in Občino |
-
popis starih hišnih imen |
8.2.8 Umestitev/uvedba novih projektov v
obstoječo kulturno ponudbo |
-
gostovanje umetnikov, |
-
koncertne izvedbe klasične glasbe
(operne arije in samospevi 1 krat letno), |
-
samostojne slikarske razstave (1-2x
letno), |
-
orgelski koncerti (1x letno), |
-
predstavitev uglednih kulturnih delavcev
rojenih na območju občine Vodice (v okviru Kopitarjevih dnevov),
|
-
pospeševanje izdajateljstva (audio,
video, knjige, monografije, zborniki ipd) |
|
9. JAVNA KULTURNA INFRASTRUKTURA V
OBČINI VODICE |
9.1 Kulturni domovi
|
V občini Vodice so za namen kulturnega
in družabnega udejstvovanja na razpolago tri dvorane, ki so bile
zgrajene v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Imenovali so jih
zadružni domovi in so bili v veliki meri zgrajeni s prostovoljnim delom.
Namenjene so bile raznovrstnim druženjem in prireditvam. V njih so
prirejali igre, plese, kino predstave, veselice, sestanke in
izobraževanja, pa tudi volitve, pevske vaje, praznovanja ipd. Z
dvoranami so do leta 1998 upravljale krajevne skupnosti (KS Vodice in KS
Bukovica-Šinkov Turn). Od ukinitve le-teh z njimi upravlja Občina
Vodice, ki v letnih proračunih zagotavlja ustrezna sredstva za
materialne stroške in tekoče vzdrževanje. |
Lokacija dvoran: |
Kulturni dom Vodice, Kopitarjev trg 1,
1217 Vodice, leži na parceli št. 22/2 k.o. Vodice; |
Dom Utik, Utik 1, 1217 Vodice, leži na
parceli št. 1288/3 k.o. Bukovica; |
Zadružni dom Skaručna, Skaručna 42, 1217
Vodice, leži na parceli št. 167/3 k.o. Skaručna. |
Vse tri dvorane nudijo osnovno opremo
(elektrika, sanitarije, ogrevanje) in se oddajajo v najem na podlagi
Pravilnika o oddajanju nepremičnega premoženja Občine Vodice (Uradno
glasilo Občine Vodice, št. 2/2016). Dvorana v Utiku, ki je v
dopoldanskem času na razpolago kot telovadnica podružnične šole in
dvorana na Skaručni sta vse dni v tednu skoraj redno oddani posameznim
društvom ali skupinam občanov za rekreativne, kulturne ali družabne
namene. Dvorana v Vodicah je manj zasedena. |
V dvorani kulturnega doma Vodice in v
ostalih dveh se priložnostno odvijajo prireditve, katerih organizator je
bodisi Občina, društva ali posamezniki. |
Posebnega programa za prireditve za
enkrat ni, tako da so skoraj vsi dogodki odvisni od iniciativnosti
organizatorja. Kulturna društva, ki s svojimi delovanjem in programi
izpolnjujejo kriterije za sofinanciranje na podlagi letnih razpisov
istočasno opravljajo dejavnosti za uresničevanje namena in ciljev, ki so
v javnem interesu na področju kulture in so s tem upravičene do
zagotavljanja primerne infrastrukture s strani Občine.
|
Občina zagotavlja brezplačno
uporabo občinskih prostorov za izvajanje programov posameznih društev
(vaje, nastopi, druženje…), kar pomeni neovrednoten prispevek Občine k
delovanju kulturnih društev. Ta način se je izkazal kot dobra praksa in
ga v prihodnje kaže nadaljevati. |
Pravilnik o financiranju
kulturnih programov posebej vrednoti najemnino oz. oprostitev najemnine
za dejavnost posameznega društva. Društvo, ki ne izpolnjuje razpisnih
kriterijev za sofinanciranje kulturnih programov ni upravičeno do
brezplačnega najema javne kulturne infrastrukture v občini Vodice.
Organizacije, ki izpolnjujejo razpisne kriterije za sofinanciranje
kulturnih programov se smatra, da izvajajo program v javnem interesu.
|
Po izgradnji načrtovanega Kopitarjevega
kulturnega centra pa se obeta zagotovitev ustreznejše dvorane, knjižnice
in muzeja ter tudi društvenih prostorov. |
|
9.2 Javni interes na področju
dejavnosti kulturnega doma |
Močno izražena, formalno ali neformalno
artikulirana je želja in potreba po novem kulturnem centru v Vodicah, ki
jo že dolga leta prepoznava tudi vodstvo Občine Vodice. V okviru
arhitekturnega in urbanističnega natečaja za ureditev središča Vodic je
poleg upravnega in trgovinskega dela predviden tudi kulturni center, ki
naj bi se poimenoval po jezikoslovcu Jerneju Kopitarju in bi poleg nove
dvorane obsegal še novo knjižnico, muzej in društvene prostore. Za namen
kulture načrti predvidevajo naslednje programe: vstopna avla kulturnega
dela kompleksa se oblikuje kot večnamenski prostor, ki poleg zbiranja in
zadrževanja občinstva ob predstavah, omogoča tudi izvajanje drugih
dejavnosti (razstave, javne razgrnitve, predstavitve. Avla lahko v
navezavi z muzejem Jerneja Kopitarja predstavlja izložbeno okno Vodic,
obenem je direktno povezana z gostinskim lokalom oz. kavarno. V vstopni
avli se nahajajo pult za prodajo vstopnic ter garderoba za obiskovalce.
Osrednji prostor kulturnega dela predstavlja dvorana z 200 sedeži. Oder
bo opremljen s scensko mehanizacijo potrebno za gledališke in glasbene
predstave. Prostori društev so zasnovani za souporabo, za splošne
potrebe njihovega delovanja pa so predvideni štirje pisarniški kabineti.
Samostojne društvene prostore imata društvo upokojencev in godba na
pihala. Sestanki in družabni dogodki se bodo odvijali v klubu ali sejni
sobi, ki bosta v souporabi vseh društev. Glavni prostor godbenikov in
pevskih zborov je amfiteatralna vadbena soba. V sklopu prostorov godbe
se nahajajo tudi pisarna, shramba glasbil in arhiv notnega materiala.
Prostori društev so locirani v kleti, medtem ko je prostor društva
upokojencev, ki se uporablja pogosteje, navezan na parter (opis iz
natečajne naloge za ureditev Centra). |
Knjižnica naj bi imela v vstopnem delu
sprejemni prostor (2 delovni mesti) kombiniran z internetnim kotičkom (6
računalnikov) in oddelkom za neknjižno gradivo. Knjižnica ima oddelka za
odrasle in mladino. Vsak oddelek ima svojo čitalnico.
|
Bistvo poslanstva novega Kulturnega
centra bo zagotavljanje pogojev za razvoj različnih kulturno -
umetniških praks, spodbujanje in razvijanje ustvarjalnosti, bogatenje
kulturnega in širšega duhovnega življenja ter uveljavljanje
humanističnih in socialnih vrednot in raznovrstnega sodelovanja.
Raznolika in odprta programska usmeritev, ki upošteva tudi avtonomno
delovanje drugih kulturnih institucij, bo morala zagotavljati
obiskovalcem Kulturnega centra sprostitev, čustveno bogatenje, socialno
in estetsko občutljivost, nova spoznanja in zavedanje o neprecenljivem
pomenu kulture dediščine in dejavnosti. V tem kontekstu je
najpomembnejša naloga skrb za ohranjanje, negovanje in razvijanje
slovenske in lokalne kulturne dediščine, slovenskega jezika in slovenske
ustvarjalnosti na vseh kulturnih področjih. To bo doseženo s
programiranjem domačega kulturno - umetniškega ustvarjanja,
vključevanjem in povezovanjem lokalnih kulturnih ustvarjalcev,
izvajanjem drugih dejavnosti na trgu, s kulturno umetniškim, znanstvenim
in gospodarskim sodelovanjem znotraj občine, s širšim povezovanjem v
regiji, pa tudi v okviru države in v mednarodnih razsežnostih ter s
spodbujanjem druženja prebivalcev. |
Kulturni center v Vodicah bo izvajal
naloge osrednje kulturne prireditvene in prostorske ustanove v občini
zlasti z: |
-
razvojem temeljnih kulturnih programov
(prireditveni, koncertni, gledališki, filmski) |
-
razvojem novih vsebin in programov
kulturnega in vsebinskega programa |
-
povezovanjem različnih poklicnih in
ljubiteljskih ustvarjalnih skupin in deležnikov |
-
oblikovanjem abonmajskih programov na
posameznih področjih |
-
vključevanjem v povezave kulturnih domov
in drugih povezav posameznih dejavnosti |
-
povečanim deležem kvalitetnih kulturnih
skupin v programski shemi, predvsem dela ljubiteljskih skupin |
-
razvojem in krepitvijo podpornih
programov za društva, nevladne organizacije in kulturne ustvarjalce
(infrastruktura in strokovna podpora) |
-
kvalitetnejšim obveščanjem javnosti,
občanov in občank o kulturnih programih, vsebinah in aktivnostih |
-
posodabljanjem tehnične infrastrukture v
domu |
-
odprtostjo prostorskih kapacitet
deležnikom na področju kulturne dejavnosti |
-
spodbujanjem razvoja kulturne
ozaveščenosti občanov in občank |
-
izvajanjem različnih aktivnosti za
ranljive skupine |
-
povečanjem tržne uspešnosti delovanja
|
Programski cilji |
Kulturni dom v Vodicah bo s svojimi
programi v okviru izvajanja javne službe in z dejavnostjo na trgu
spodbujal in oblikoval pogoje za razvoj kulture in umetnosti, pa tudi
izobraževanja in znanosti ter zagotavljal: |
-
Načrtovanje, organizacijo in izvedbo
raznolikih kulturno-umetniških in lokalnih kulturnih programov; |
-
Podporo in asistenco kulturnim
ustvarjalcem in umetnikom ter izvajalcem javnega interesa na področju
kulture, ljubiteljske kulture in lokalnega kulturnega programa in drugim
izvajalcem ter zagotavljanje dobrih pogojev za njihovo delo; |
-
Raznolik in širok spekter programov in
aktivnosti za preživljanje prostega časa posameznikov in organiziranih
skupin tako s področja kulturne dejavnosti kot tudi drugih področij; |
-
Socialno okolje in prostore za druženje
posameznikov in skupin; |
-
Kulturno vzgojo, izobraževanje in
usposabljanje posameznikov in skupin; |
-
Pretok znanja in novih idej; |
-
Vzpostavljanje strateških in razvojnih
partnerstev za izvajanje inovativnih, trajnostnih in participativnih
projektov na področju kulturne dejavnosti iz izvajanja lokalnega
programa kulture; |
-
Tesno sodelovanje z občino kot
ustanoviteljico in sorodnimi ustanovami ter izvajalci lokalnega programa
kulture v občini Vodice; |
-
Kreiranje, prijavljanje in izvajanje
raznovrstnih projektov s ciljem uresničevanja lokalnega kulturnega
programa v občini Vodice, bogatenja kulturne dejavnosti in pridobivanja
sredstev za izvajanje programov; |
-
Aktivno in razvijajoče se komuniciranje
z različnimi javnostmi; |
-
Vzpostavitev informacijske točke o
dogajanju na področju kulture in kongresne dejavnosti v občini Vodice. |
Kazalniki: |
-
Delež vključenih prebivalcev v
obiskovanje kulturnih prireditev in drugih programov v okviru Kulturnega
doma; |
-
Delež vključenih izvajalcev lokalnega
kulturnega programa občine Vodice v oblikovanje in izvajanje
|
programa Kulturnega doma; |
-
Število novih programov in novih vsebin; |
-
Število izvedenih prireditev; |
-
Število izvedenih podpornih aktivnosti
društvom in drugim izvajalcem ter ustvarjalcem na področju
|
kulturne dejavnosti; |
-
Število obiskov
prireditev. |
|
10. KULTURNI TURIZEM |
Vizija je, da občina Vodice postane
prepoznavna kulturno turistična destinacija s svojimi znamenitostmi ter
zanimivo nepremično kulturno dediščino. Da bi končno dosegli ustrezen
turistični razvoj je potrebno povezovati vse deležnike v občini Vodice
pri tem pa ima kulturna dejavnost pomembno vlogo in mesto. Za ta namen
se izdela strategija kulturnega turizma. Pomembno osnovo in začetek
kulturnega turizma lahko predstavljajo: |
-
Koželjeva pot in obisk sakralne
dediščine (od Lucije do Marije – Skaručna, Šmarna gora, Zapoge, Vodice,
Šinkov Turn) |
-
Obisk ostalin nekdanjega gradu v
Šinkovem Turnu, ogled razstave v vrtnem paviljonu in seznanitev s
plemiškimi rodbinami, lastnicami nekdanjega gradu |
-
Po Prešernovih sledeh (Šmarna gora,
Skaručna |
Vodice) |
-
Udeležba na Kopitarjevih dnevih |
-
Udeležba na kulturnih prireditvah |
-
Seznanitev s knjigo Pustili so sled |
-
Seznanitev s Kopitarjevim življenjepisom
– Kamen nad gladino |
-
Ogled razstave življenje in delo Matije
Koželj, Jakoba Alešovca in Valentina Zarnika |
-
pešpot od Repenj mimo sv. Tilna na
Smledniški grad |
-
romarska ali rekreativna pot na Šmarno
goro |
-
pohodi po mejah občine Vodice |
-
pohodniške poti po Rašici (izhodišče iz
Sela) |
-
seznanitev in ogled z 13 arheoloških
najdišč in številnih objektov stavbne dediščine |
-
vzpostavitev kolesarskih povezav med
posameznimi arheološkimi najdišči tudi v okoliških občinah; |
Programski cilji |
-
oblikovanje strategije razvoja
kulturnega turizma, |
-
oblikovanje vsebine kulturno –
turistične ponudbe, |
-
povezovanje ponudnikov in deležnikov
kulturno – turistične ponudbe, |
-
projektna opredelitev razvoja manjkajoče
ponudbe kulturno – turističnih produktov, |
-
povezovanje kulturnih izvajalcev pri
izvedbi dogodkov s spodbujanjem strokovnega, organizacijskega in
trženjskega sodelovanja med društvi, zavodi, gospodarstvom. |
Kazalniki |
-
število oblikovanih programov kulturno –
turistične ponudbe, |
-
število vključenih partnerjev, |
-
število dogodkov, vključenih v kulturno
– turistično ponudbo, |
-
število dogodkov, ki so organizirani v
sodelovanju različnih organizatorjev. |
11. MEDNARODNO SODELOVANJE |
V prihodnjem obdobju želimo
spodbuditi tudi sodelovanje na mednarodnem področju. Pri tem sodelovanju
je prioriteta širjenje domače kulturne ustvarjalnosti in tradicije ter
razvijanje medkulturnega dialoga. Nekatera društva z območja občine
Vodice so na lastno pobudo že v dosedanjem obdobju samoiniciativno
razvijala mednarodno sodelovanje in nastopanje v zamejstvu in tujini.
Med ta društva sodijo predvsem Godba Vodice, Mešani pevski zbor Biser
ter folklorna skupina društva Narodnih noš in kočijažev Vodice.
Najpomembnejši produkt mednarodnega sodelovanja pa bi bil nedvomno
Jernej Kopitar.Na začetku pobude bi bile lahko Kopitarjeve povezave tako
rekoč s celotno Evropo: |
-
s Češko (J. Dobrowski, katerega je
Kopitar na Dunaju nasledil) |
-
z Nemčijo (J.W.Goethe, ki je bil
Kopitarjev prijatelj in dopisovalec) |
-
s Srbijo (Kopitar je bi učitelj in
prijatelj V.S. Karadžića) |
-
s Francijo (V. Hugo, Kopitarjev sodobnik
in dopisovalec) Kopitar je prejel tudi nagrado francoskega kralja |
-
z Anglijo (G. Byron, Kopitarjev sodobnik
in dopisovalec) |
-
z Italijo (A. Manzoni, Kopitarjev
sodobnik in dopisovalec) |
-
z Avstrijo (Kopitar je deloval na
Dunajskem dvoru in pustil močno sled) |
Ukrepi: |
Pristopi se k zbiranju in prevajanju
dokumentov, ki izkazujejo Kopitarjev vpliv na evropske ustvarjalce, z
namenom vzpostavitve mednarodnih kontaktov. Ugotovi se v katero regijo
oziroma lokalno skupnost le ti spadajo. Izhajajoč iz teh informacij bi
se vzpostavili kontakti in financiranje morebitnih projektov.
|
Programski cilji |
Da bi vzpostavili kvalitetno mednarodno
sodelovanje, je treba zasledovati naslednje programske cilje: |
-
vzpostavitev strategije mednarodnega
sodelovanja in določitev ciljev na področju kulture, |
-
okrepitev mednarodnega sodelovanja na
kulturnem področju pri črpanju EU sredstev, |
-
sofinanciranje projektov kulturnih
izvajalcev, ki bi pridobili tudi sredstva EU, |
-
prenosi znanj od izvajalcev, ki so bili
uspešni pri pridobivanju EU sredstev, na deležnike v kulturi v občini
Vodice, |
-
zvajanje in organiziranje pomoči pri
kandidiranju kulturnih organizacij na razpise EU in druge mednarodne
razpise za financiranje kulturnih organizacij. |
Kazalniki: |
-
število mednarodnih projektov, |
-
število društev vključenih v mednarodne
prireditve, - število obiskovalcev mednarodnih prireditev. |
12. PRORAČUNSKO FINANCIRANJE
KULTURNIH DEJAVNOSTI |
12.1 Načini financiranja |
Zakon o uresničevanju javnega interesa
za kulturo prinaša novosti glede sistema financiranja, ki jih je
potrebno upoštevati tudi na lokalni ravni. Koncept javnih kulturnih
dobrin sicer poskuša obravnavati kulturne izvajalce enotno, vendar pa je
potrebno za različne kategorije kulturnih izvajalcev uveljaviti različne
režime financiranja. |
Javne kulturne dobrine se zagotavljajo s
financiranjem javne službe in financiranjem kulturnih projektov.
Pomembna novost zakona je, da se pri financiranju javne službe v kulturi
upoštevajo enake osnove za izračun sredstev pri izvajalcih, ki so javni
zavodi, kot pri drugih izvajalcih javne službe in javnih kulturnih
programov ter projektov. |
12.2 Sredstva za delovanje in
investicije v kulturno infrastrukturo |
Občinska sredstva namenjena kulturi so
razdeljena na naslednje segmente: |
•
Sredstva za občinske dvorane |
•
Sredstva za obnovo kulturnih spomenikov |
•
Sredstva za kulturne prireditve |
•
Sredstva za izobraževanje glasbenikov
(inštrukcije pri godbi) |
•
Sredstva za delovanje kulturnih društev
in programov (razpisi) |
•
Sredstva za knjižničarstvo
|
Pravni temelj za zagotavljanje javnih
sredstev za vzdrževanje sakralnih objektov daje 11. člen Zakona o
ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o
pravnih vprašanjih (Ur. l. RS, št. 13/04), ki pravi: »Pristojni državni
organi in pristojni organi lokalnih skupnosti ter pristojna cerkvena
oblast sodelujejo pri ohranjanju in vzdrževanju kulturnih spomenikov ter
drugih kulturnih dobrin in arhivov, ki so v cerkveni lasti.« Sredstva se
zagotovijo v proračunu Občine Vodice. |
|
Sredstva v obdobju od
2010-2015 |
|
Leto |
2010 |
2011 |
2012 |
2013 |
2014 |
2015 |
Sredstva za občinske dvorane
(obnova) |
2.000 |
4.800 |
2.500 |
5.000 |
20.000 |
1000 |
Sredstva za obnovo kulturnih
spomenikov |
1.000 |
- |
6.500 |
- |
7.500 |
3000 |
Sredstva za kulturne prireditve |
15.000 |
15.000 |
15.000 |
15.000 |
15.000 |
15.000 |
Sredstva za izobraž. glasbenikov
(glasbena šola in inštrukcije pri godbi) |
42.000 |
42.000 |
16.000 |
340 |
100 |
100 |
Sredstva za delovanje kulturnih
društev in programov (razpisi) +
JSKD |
15.000 |
15.000 |
15.000 |
17.000 |
22.500 |
22.500 |
Sredstva za knjižničarsko
dejavnost |
110.000 |
70.000 |
60.000 |
65.000 |
70.000 |
71.000 |
|
|
Sredstva v obdobju od
2016-2020 |
|
Leto |
2016 |
2017 |
2018 |
2019 |
2020 |
Sredstva za občinske dvorane
(obnova) |
4.800 |
2.500 |
5.000 |
6000 |
6000 |
Sredstva za obnovo kulturnih
spomenikov |
3000 |
3000 |
3000 |
2000 |
2000 |
Sredstva za kulturne prireditve |
15.000 |
15.000 |
15.000 |
21000 |
29.000 |
Sredstva za izobraž. glasbenikov
(glasbena šola in inštrukcije pri godbi) |
100 |
500 |
500 |
300 |
300 |
Sredstva za delovanje kulturnih
društev in programov (razpisi) + JSKD |
22.500 |
23.000 |
24.000 |
24.000 |
24.000 |
Sredstva za knjižničarsko
dejavnost |
71.000 |
72.000 |
72.000 |
75.000 |
75.000 |
|