Na podlagi 149. člena
Zakona o varstvu okolja
(ZVO-1-UPB1 – Uradni list RS, št. 39/06, 49/06, 66/06, 112/06, 33/07,
57/08, 70/08), 3., 17., 26., 192. in 202. člena
Zakona o prekrških
(ZP-1-UPB4 – Uradni list RS, št. 3/07, 29/07, 58/07, 16/08, 17/08,
76/08), 7. člena
Statuta Občine Braslovče
(Uradni list RS, št. 37/99, s spremembami), 7. člena Statuta Občine
Polzela (Uradni list RS, št. 90/07, s spremembami), 6. člena Statuta
Občine Prebold (Uradni list RS, št. 81/06, s spremembami), 6. člena
Statuta Občine Tabor (Uradni list RS, št. 44/99, s spremembami), 7.
člena Statuta Občine Vransko (Uradni list RS, št. 17/10, 53/10) in 16.
člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 16/05, s spremembami),
so občinski sveti občin Braslovče, dne 21. 12. 2011, Polzela, dne 1. 12.
2011, Prebold, dne 28. 11. 2011, Tabor, dne 21. 12. 2011, Vransko, dne
13. 12. 2011 in Žalec, dne 22. 12. 2011 kot ustanoviteljice Javnega
komunalnega podjetja Žalec, d.o.o. (JKP Žalec, d.o.o.) sprejeli |
O D L O K |
o oskrbi s pitno vodo
na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(vsebina) |
Ta odlok določa način
izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo
(v nadaljevanju: javna služba), pogoje za zagotavljanje pitne vode,
pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe, vire
financiranja oskrbe s pitno vodo, vrsto in obseg objektov in naprav,
potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo,
upravljanje in gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi s
pitno vodo ter ostale elemente, pomembne za opravljanje javne službe na
območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec (v
nadaljevanju: občine). |
Podrobnejša vsebina o
tehnični izvedbi, uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe
je opredeljena v Pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi objektov in
naprav javnih vodovodov (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik) na območju
občin, ki ga sprejme skupščina JKP Žalec, d.o.o. in objavi v Uradnem
listu RS ter na spletnih straneh občin in izvajalca javne službe. |
2. člen |
(namen) |
Namen tega odloka je:
|
– zagotavljanje varne
in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim izvajanjem javne službe,
|
– uskladitev s
predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne
vode; |
– zagotavljanje
trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora izvajanja
javne službe. |
3. člen |
(pomen izrazov) |
Izrazi, uporabljeni v
tem odloku, imajo naslednji pomen: |
1. Pitna voda je
voda, skladna s predpisom, ki ureja pitno vodo. |
2. Obdelava vode je
filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je
namenjen oskrbi s pitno vodo. |
3. Odjemno mesto je
mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika
pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več
porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona
zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi. |
4. Sistem za oskrbo s
pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov
vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne naprave za
pitno vodo ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del
rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično
ločen od drugih vodovodov. |
5. Sekundarni vodovod
je omrežje cevovodov ter z njimi povezanih tehnoloških objektov, kot so
objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo
vode, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem
poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno
omrežje z zunanjimi hidranti in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih
površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so
občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na
sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture.
|
6. Primarni vodovod
je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so
objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni
transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega
vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so
občinska gospodarska javna infrastruktura. |
7. Transportni
vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih
porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje
od vodnih virov do primarnega vodovoda; transportni vodovod je občinska
gospodarska javna infrastruktura. |
8. Lastna oskrba
prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi
vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje
z vodami na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo.
|
9. Zasebni vodovod je
vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in
namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo. |
10. Javni vodovod je
vodovod, ki ga sestavlja eden ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa
tudi eden ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je kot
občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen opravljanju storitev
javne službe. |
11. Oskrbovalno
območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo
oskrbuje posamezni vodovod. |
12. Hidrantno omrežje
so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za
oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje
požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami
ali prenosne gasilne črpalke. |
13. Vodovodni
priključek je priključna garnitura s spojno cevjo od sekundarnega
vodovodnega omrežja do vključno obračunskega vodomera s pripadajočim
zasunom pred in za vodomerom. |
14. Obračunski
vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz javnega
vodovoda. |
15. Interni vodomer
je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi
za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga upravljavec ne
vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene vode. |
16. Interno vodovodno
omrežje in naprave so v lasti lastnika nepremičnine, ki se oskrbuje s
pitno vodo. |
17. Cena storitve
javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz vodarine, stroškov
vodnih povračil in omrežnine. |
18. Vodarina je del
cene, ki pokriva stroške izvajanja gospodarske javne službe in se
obračunava uporabnikom mesečno glede na dobavljeno količino pitne vode.
|
19. Vodna povračila
se obračunavajo uporabnikom mesečno v skladu s predpisi, ki določajo
vodna povračila. |
20. Števnina je
plačilo storitve za vzdrževanje, overjanje, zamenjavo in posodabljanje
obračunskih vodomerov. |
21. Priključnina je
plačilo storitve za vzdrževanje priključkov stavbe na sekundarni vodovod
ter se uporabnikom zaračuna v dvanajstinah glede na zmogljivost
priključkov in dimenzijo obračunskega vodomera. |
22. Omrežnina je del
cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, ki je namenjena
oskrbi s pitno vodo na območju občine ter se uporabnikom zaračuna v
dvanajstinah glede na zmogljivost priključkov, določenih z močjo
vodomera in pretokom v m3. |
23. Upravljavec
vodovoda je izvajalec javne službe, ki je v skladu s predpisom občine,
ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobil pravico
upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev
javne službe (v nadaljevanju: upravljavec), in oseba, ki so jo
prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno
vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom. |
24. Uporabnik javnega
vodovoda je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega
vodovoda. |
25. Vodovarstveno
območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode,
namenjene oskrbi s pitno vodo. |
26. Obstoječa stavba
je stavba, za katero je postalo izdano gradbeno dovoljenje dokončno
najpozneje ob uveljavitvi Pravilnika. |
27. Kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske
javne infrastrukture. |
28. Zbirni kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih
in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska
uprava Republike Slovenije na podlagi zakona, ki ureja prostor.
|
Vsi ostali izrazi, ki
niso definirani v prejšnjem odstavku in so uporabljeni v tem odloku,
imajo enak pomen, kot je določeno v Pravilniku o oskrbi s pitno vodo (v
nadaljevanju: Pravilnik) (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08, 28/11). |
4. člen |
(uporaba storitev
javne službe) |
S storitvami javne
službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih
objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za
oskrbo živali ter stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se
opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb. |
Za storitve javne
službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v
stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in
gradbenih inženirskih objektov, če: |
– iz vode zaradi
njene rabe nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki
ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in
javno kanalizacijo, |
– je namen rabe vode
proizvodnja pijač, |
– se voda rabi za
tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov,
|
– se voda rabi za
polnjenje bazenskih kopališč ali |
– se voda rabi za
namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine. |
Storitve javne službe
opravlja Javno komunalno podjetje Žalec, d.o.o. (v nadaljevanju:
izvajalec), razen na območju Občine Polzela, kjer je v naselju Andraž
nad Polzelo izvajalec Komunalno podjetje Velenje, d.o.o., v skladu s
predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe, Pravilnikom, Pogodbo o
najemu javne infrastrukture in izvajanju gospodarske javne službe (v
nadaljevanju: Pogodba o najemu) in tem odlokom. |
5. člen |
(območja izvajanja
oskrbe s pitno vodo) |
Občina mora
zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih
območjih na njenem območju, razen na poselitvenih območjih, kjer se
oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim
prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo
manj kot 10 m3 pitne vode na dan. |
Lastna oskrba
prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se
oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je
vodovod v zasebni lasti, ima upravljavca in vodno dovoljenje v skladu s
Pravilnikom, in: |
– vodni vir oskrbuje
poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem,
|
– je letna povprečna
zmogljivost oskrbe s pitno vodo manjša od 10 m3 pitne vode na dan. |
II. UPRAVLJANJE
VODOVODOV |
6. člen |
(določitev
upravljavca vodovoda) |
Območja, kjer se
izvaja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, in območja, kjer
se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so določena v
Programu oskrbe s pitno vodo, ki ga v skladu s Pravilnikom pripravi
izvajalec javne službe, potrdijo občinski sveti občin in se objavi na
spletni strani občin in izvajalca javne službe. |
Upravljavec javne
infrastrukture je Javno komunalno podjetje Žalec, d.o.o. (v
nadaljevanju: upravljavec), razen za območje iz tretjega odstavka 4.
člena, kjer se kot upravljavec določi Komunalno podjetje Velenje d.o.o.
|
Zasebni vodovod mora
imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v
katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s
pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska,
turistična ali živilska dejavnost. Za upravljavca zasebnega vodovoda
občina s sklepom potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki
zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda. Če
med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru
lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o
upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda
določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.
Izvajalec pripravi program potrebnih ukrepov (v skladu s Tehničnim
pravilnikom, zahtevami GURS-a, SRS in z davčnimi predpisi), občina pa
zagotovi sredstva za njihovo izvedbo. |
7. člen |
(vodno dovoljenje za
rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda) |
Za rabo vode iz
vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda je treba
pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode (v
nadaljevanju: vodno dovoljenje). |
Vodno dovoljenje mora
pridobiti občina oziroma več občin, če so objekti in oprema javnega
vodovoda v njeni oziroma njihovi lasti. |
Če javni vodovod
oskrbuje s pitno vodo več občin, pridobijo vodno dovoljenje za rabo vode
iz vodnega vira ali več vodnih virov, ki zagotavljajo vodo javnemu
vodovodu, vse občine, ki jih ta vodovod oskrbuje, pravica rabe količin
pitne vode iz vodnega vira ali več vodnih virov pa se posamezni občini v
vodnem dovoljenju določi glede na količino pitne vode, ki je na območju
posamezne občine dobavljena porabnikom pitne vode v okviru storitev
javne službe. |
8. člen |
(vodno dovoljenje za
rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo) |
Za rabo vode iz
vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo iz
zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh
stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo. |
Če je lastnikov
posamezne stanovanjske stavbe, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno
vodo, več, se vodno dovoljenje glasi na lastnika oziroma lastnike, ki so
kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v vlogi za pridobitev vodnega
dovoljenja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda.
|
Če se namerava na
zasebni vodovod priključiti stavba v lasti osebe, ki ni imetnik vodnega
dovoljenja za rabo vode zaradi oskrbe s pitno vodo iz zasebnega
vodovoda, mora takšen lastnik oziroma takšni lastniki stavbe pridobiti
vodno dovoljenje za rabo vode iz tega zasebnega vodovoda. |
Če je stavba, ki se
namerava priključiti na zasebni vodovod, šesta stanovanjska stavba ali
stavba, v kateri se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost,
ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljevanju: ministrstvo),
izda vodno dovoljenje iz prejšnjega odstavka, če je občina predhodno
določila ali potrdila upravljavca zasebnega vodovoda. |
Če se namerava na
vodni vir, ki napaja zasebni vodovod, ali neposredno na zasebni vodovod
priključiti nestanovanjska stavba ali gradbeni inženirski objekt, za
katerega se oskrba s pitno vodo v skladu z drugim odstavkom 4. člena
tega odloka ne šteje za storitev javne službe, mora upravljavec take
stavbe ali gradbenega inženirskega objekta pridobiti posebno vodno
dovoljenje za rabo vode za namene izvajanja svoje dejavnosti.
|
Ne glede na določbe
od prvega do petega odstavka tega člena ministrstvo izda vodno
dovoljenje občini, če se mora zaradi novega priklopa stavbe na zasebni
vodovod v skladu z določbami pravilnika oskrba s pitno vodo izvajati v
obliki storitev javne službe, ker je število s pitno vodo oskrbovanih
prebivalcev s stalnim prebivališčem preseglo 50 ali ker je letna
povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presegla 10 m3 pitne vode na
dan. |
V primeru iz
prejšnjega odstavka mora občina za upravljavca vodovoda določiti osebo,
ki opravlja na vodovodu storitve javne službe, objekti in oprema do
tedaj zasebnega vodovoda pa pridobijo status objektov in opreme javnega
vodovoda. |
9. člen |
(evidenca
upravljavcev) |
Občine morajo zaradi
vodenja evidenc o upravljavcih javnih in zasebnih vodovodov ter o
spremembah poročati pristojnemu ministrstvu. Upravljavci vodovodov
morajo zaradi vodenja evidenc o vodovodih poročati občini. |
Upravljavci občini
zaradi poročanja ministrstvu posredujejo podatke o: |
– firmi oziroma imenu
in sedežu upravljavca vodovoda, |
– občinskih aktih, ki
se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in na izbor oziroma določitev
upravljavcev vodovoda. |
10. člen |
(evidenca vodovodov) |
Upravljavci vodovodov
morajo pristojnemu ministrstvu poročati o: |
– oskrbovalnem
območju in poselitvenih območjih ter številu prebivalcev s stalnim
prebivališčem na oskrbovalnem območju, |
– tehničnih
lastnostih in skupni dolžini cevovodov vodovoda, |
– vodnih virih, ki
napajajo posamezni vodovod ali vodovodni sistem, |
– pravici rabe vode
za oskrbo s pitno vodo na podlagi vodnih dovoljenj, |
– rabi in namenu rabe
pitne vode iz vodovodov, ki se v skladu z drugim odstavkom 4. člena tega
pravilnika ne šteje za rabo v okviru storitev javne službe, |
– letni rabi vode za
oskrbo s pitno vodo ter kazalcih oskrbe s pitno vodo iz poročil o
izvajanju javne službe. |
III. VODOVODNO
OMREŽJE, OBJEKTI IN NAPRAVE |
11. člen |
(delitev vodovodnega
sistema) |
Vodovodno omrežje,
objekti in naprave so v lasti občin ali upravljavcev. Glede na dejstvo,
ali se z vodovodnim omrežjem, objekti ali napravami izvajajo javne
službe, se delijo na javne ali zasebne. Vodovodno omrežje, objekti ali
naprave se delijo tudi na zunanje in interno vodovodno omrežje, pri
čemer je slednje v lasti lastnika nepremičnine. |
Vodovodno omrežje,
objekti in naprave, ki ne morejo pridobiti status grajenega javnega
dobra, so internega značaja, zato jih vzdržujejo uporabniki ali od njih
pooblaščeni pogodbeni izvajalci. |
Javno vodovodno
omrežje, objekti in naprave so: |
– magistralno
vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki oskrbuje več občin (zajetja,
vodnjaki, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča,
vodohrani, transportni vodovodi); |
– primarno vodovodno
omrežje, objekti in naprave, ki oskrbuje eno občino (zajetja, vodnjaki,
črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča,
vodohrani,vodovodi od vodnih virov do sekundarnega omrežja);
|
– sekundarno
vodovodno omrežje, objekti in naprave (sekundarni vodovod za neposredno
priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem
območju, vodovodi in naprave za gašenje požarov, črpališča in naprave za
dvig ali reduciranje tlaka). |
Zasebno vodovodno
omrežje, objekti in naprave so: |
– primarno vodovodno
omrežje, objekti in naprave (zajetja, vodnjaki, črpališča, naprave za
čiščenje in pripravo vode, prečrpališča, vodohrani, vodovodi od vodnih
virov do sekundarnega omrežja); |
– sekundarno
vodovodno omrežje, objekti in naprave (sekundarni vodovod za neposredno
priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem
območju, vodovodi in naprave za gašenje požarov, črpališča in naprave za
dvig ali reduciranje tlaka). |
Interno vodovodno
omrežje in naprave v lasti uporabnika so: |
– vodovodni
priključek s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja vključno z
obračunskim vodomerom ter zasunom pred in za vodomerom, |
– interna instalacija
z obračunskim vodomerom. |
12. člen |
(vzdrževanje in
izvajanje obnov/investicij) |
Za izvedbo
vzdrževalnih del na javnem vodovodu skrbi izvajalec javne službe, lahko
pa določena dela v skladu s predpisi o javnem naročanju pisno naroči pri
tretji osebi, ki je strokovno usposobljena za ta dela. Stroški za
vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe. |
Investitor v obnovo
javnega vodovoda je občina, ki pa izvajalca javne službe s tem odlokom
pooblašča za vodenje in nadzor obnovitvene investicije v višini letne
najemnine, pobrane za infrastrukturo v imenu in za račun občine (v tujem
imenu in za tuj račun). |
Investitor v
novogradnjo javnega vodovoda je občina, ki pa izvajalca javne službe
lahko s pogodbo pooblasti za vodenje in nadzor investicije. |
Če vzdrževalnih ali
investicijskih del ne izvaja izvajalec javne službe, ampak tretja oseba,
mora izvajalec javne službe zagotoviti strokovni nadzor pri posegih v
javno vodovodno omrežje, izvajalec pa mora tak nadzor omogočiti.
|
V primeru
rekonstrukcije javnega vodovoda so priključki v cestnem telesu in
ponovna priključitev na obstoječi priključek strošek obnove vodovoda, ki
se financira iz javnih sredstev. |
Celotno redno in
investicijsko vzdrževanje obstoječih vodovodnih priključkov, ki je
potrebno za normalno funkcioniranje le-tega, izvaja izvajalec javne
službe v okviru storitev javne službe kot posebne storitve javne službe.
Dela lahko odda v podizvajanje, pri čemer sam izvaja nadzor. Vsi stroški
vzdrževanja, neposredni in posredni morajo biti pokriti iz priključnine.
|
Vodovodni priključki
se obnavljajo v skladu s terminskim planom, ki ga v okviru letnega
načrta pripravi izvajalec javne službe, razen: |
– če dejansko stanje
priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne
izgube ali ogroža varnost oskrbe z vodo, |
– če je priključek
zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov, |
– v primeru obnove
javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne
infrastrukture, |
– če obstoječi
priključek tlačno ne ustreza normativom. |
IV. OPREMLJENOST
NASELIJ Z VODOVODOM |
13. člen |
(opremljenost
naselij) |
Poselitveno območje z
gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5 prebivalcev na ha
površine mora biti opremljeno z enim, funkcionalno zaokroženim javnim
vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno prebivajo na tem
območju, večje od 50 ali če je letna povprečna zmogljivost oskrbe s
pitno vodo večja od 10 m3 pitne vode na dan. |
Poselitveno območje z
gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj kot 5 prebivalcev na
ha površine mora biti opremljeno z enim ali več vodovodi, ki jih
upravljajo: |
– izvajalci javne
službe, če na oskrbovalnemu območju posameznega vodovoda stalno prebiva
več kot 50 prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno
vodo presega 10 m3 pitne vode na dan, ali |
– upravljavci
zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, če niso
izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje. |
Na poselitvenem
območju iz prvega in drugega odstavka tega člena je treba zagotoviti
vgradnjo hidrantov na sekundarnem vodovodu ali izjemoma na primarnem
vodovodu v skladu s predpisi, ki na področju varstva pred požari urejajo
obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij. |
14. člen |
(prepoved lastne
oskrbe s pitno vodo) |
Na oskrbovalnem
območju, kjer občine zagotavljajo oskrbo s pitno vodo s storitvami javne
službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo.
Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme
uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. |
15. člen |
(obveznost
priključitve na javni vodovod) |
Če se v stavbi
oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se
zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna
voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi
oskrbe s pitno vodo pridobiti soglasje upravljavca za priključitev in
zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod. Upravljavec
javnega vodovoda ne sme dopustiti priključitve uporabnika na javni
vodovod, če uporabnik za priključitev ni pridobil soglasja za
priključitev. |
Če se v stavbi
oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se
oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna
voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega
vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden
od naslednjih pogojev: |
– oddaljenost stavbe
oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od
200 m ali |
– je izvedba
priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni
vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški. |
Občina v svojem
programu komunalnega opremljanja naselij opredeli poselitvena območja
oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne
bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov
priključitve. |
16. člen |
(priključitev stavb
na javni vodovod) |
Predvideno
poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali
gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov, opremljeno z javnim vodovodom skladno z določbami Pravilnika
in tega odloka. |
Na predvidenem
poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti
stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju
ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode. Upravljavec
lahko investitorju, ki je izpolnil vse pogoje za priključitev na javno
infrastrukturo, s posebno pogodbo omogoči izvedbo gradbiščnega
priključka za dobo največ 24 mesecev in uporabo vode za gradnjo objekta
kot posebno storitev. Voda se v tem primeru ne sme uporabljati kot pitna
voda za oskrbo prebivalcev in živali. Cena za uporabo vode (voda za
gradbišče) se določi kot štirikratnik veljavne cene vodarine v okviru
storitev GJS. Gradbiščni priključek se ukine z dnem, ko investitor uredi
odvajanje in čiščenje odpadnih vod skladno z zakonodajo in prične
uporabljati objekt. |
Na obstoječem ali
predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme
priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih
inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ni
pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za
katero je treba pridobiti vodno dovoljenje. |
17. člen |
(priključek stavbe na
javni vodovod) |
Na javni vodovod se
mora priključiti vsako odjemno mesto posebej. Če se priključi na javni
vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči
sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega
vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep
cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest. |
18. člen |
(storitve v zvezi s
priključki stavb na sekundarni vodovod) |
Priključek stavbe na
sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim
vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku
pitne vode. Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge
opreme priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik
stavbe. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe.
|
Upravljavec javnega
vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod,
lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje
cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo
vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v okviru
priključnine. Upravljavec javnega vodovoda mora voditi evidence o
stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod in trasah teh
priključkov. |
19. člen |
(stalen ali začasen
priključek) |
Priključek stavbe na
javni vodovod mora biti izveden v skladu s tem odlokom, Tehničnim
pravilnikom in pogoji soglasja upravljavca. Upravljavec je dolžan
izdelati priključek najkasneje v tridesetih dneh od pisne vloge
uporabnika za izvedbo priključka, s tem da je uporabnik izpolnil vse
pogoje iz prvega odstavka tega člena in poravnal vse obveznosti do
občine in upravljavca. Upravljavec sme priključiti uporabnika, ko je
preveril, da so bila predhodno izvedena vsa gradbena dela na način kot
to določa Tehnični pravilnik (upravljavec in občine ga objavijo na
svojih spletnih straneh). Vodovodni priključek je lahko stalen ali
začasen. Vsaka sprememba dimenzije priključka se obravnava kot nov
priključek. Uporabnik lahko pisno naroči začasni ali stalni odklop
priključka, ki se izvede na stroške uporabnika v skladu s tem odlokom in
Tehničnim pravilnikom. Stalni odklop priključka pomeni fizično izvedena
dela odklopa na priključnem ventilu ali priključni cevi pri sekundarnem
vodovodu. V primeru ponovnega priklopa si je uporabnik dolžan pridobiti
soglasje v skladu s 23. členom tega odloka. |
20. člen |
(lastna oskrba
prebivalcev) |
Če je stavba ali več
stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z merili iz
Pravilnika in tega odloka priključitev na javni vodovod ni obvezna, se
oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če
so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji iz 32. in 34.
člena tega odloka. |
V. VIRI FINANCIRANJA
JAVNE SLUŽBE |
21. člen |
(viri financiranja) |
Javna služba se
financira iz: |
– cene storitev javne
službe, |
– proračunskih
sredstev občine, |
– drugih virov. |
22. člen |
(proračunska sredstva
občine) |
Če cena storitev
javne službe ne zadošča za pokrivanje vseh stroškov javne službe in
predpisanega donosa, občina za ta del na podlagi predračuna izvajalca
javne službe tekoče mesečno izvajalcu zagotavlja subvencijo za
pokrivanje tega nepokritega dela cene in predpisanega donosa. Po poteku
poslovnega leta izvajalec javne službe opravi končni obračun rezultata
javne službe, pri čemer se opravi poračun v obliki vračila ali pa
dodatnega plačila subvencije tako, da je zagotovljeno pokritje vseh
stroškov in predpisanega donosa na ravni te javne službe brez
upoštevanja rezultata tržne dejavnosti, do 31. 3. za preteklo leto. |
VI. NAČRTOVANJE
VODOVODA |
23. člen |
(upravni postopki –
javna pooblastila) |
Upravljavec javnega
vodovoda na podlagi veljavne zakonodaje in javnega pooblastila izdaja
smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem
besedilu: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v
nadaljnjem besedilu: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi,
projektom itd. (v nadaljnjem besedilu: pogoje), soglasja k projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: soglasja) in
soglasja za priključitev na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu:
soglasja za priklop) ter potrdila, pri čemer mora investitor v vlogi
predložiti: |
1. Za smernice in
mnenja: |
– dokumentacijo, ki
jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju. |
2. Za projektne
pogoje: |
– dokumentacijo, ki
jo določa Zakon o graditvi objektov, |
– idejno zasnovo in
situacijo obstoječega stanja, |
– situacijo v merilu
1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki
se ali se bodo nahajali na lokaciji, |
– opis specifičnosti
gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode. |
3. Za soglasje k
projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti,
rekonstrukciji in odstranitvi objektov: |
– projekt za
pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom vodovodnega priključka v
sklopu načrta strojnih inštalacij, |
– situacijo z
vrisanim objektom v merilu 1:500, |
– soglasje lastnikov
ali uporabnikov parcel preko katerih bo potekal vodovodni priključek,
oziroma ustrezen pravno veljaven dokument, ki nadomesti soglasje
lastnika, |
– soglasje za prekop
cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi),
|
– dokumentacijo,
vezano na odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda,
če se objekt gradi na območju, ki ni opremljeno z javnim kanalizacijskim
sistemom, |
– strokovno poročilo
o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi.
|
4. Za soglasje za
priključitev, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev gradbenega
dovoljenja: |
– pravnomočno
gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici graditi v skladu s predpisi,
ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, |
– katastrski načrt
(načrt parcele), |
– situacijo z
vrisanim objektom v merilu 1:500, |
– načrt strojnih
instalacij, |
– dovoljenje občine
oziroma države za prekop cestišča, |
– pri notarju
overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov
parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma sodno
odločbo, ki nadomesti soglasje, |
– pogodbo o
zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, če je to
predpisano. |
5. Za soglasje za
priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov:
|
– gradbeno dovoljenje
ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta,
|
– projekt vodovodnega
priključka, |
– projekt interne
vodovodne inštalacije ali potrdilo upravljavca o pregledu interne
inštalacije, |
– pri notarju
overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov
parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma sodno
odločitev, ki nadomesti soglasje, |
– pogodbo o
zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode. |
6. Za
soglasje/pogodbo za začasni priključek, katero se lahko izda za
gradbiščne priključke, javne prireditve, začasne objekte in podobne
primere, vendar za obdobje največ dveh let: |
– situacijo (po
potrebi z vrisanim objektom) v merilu 1:500, |
– upravno dovoljenje
oziroma drug ustrezen dokument (odločbo ipd.), |
– opis dejavnosti z
navedbo o predvideni porabi vode in času trajanja priključka,
|
– pri notarju
overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov
parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma sodno
odločbo, ki nadomesti soglasje, |
– dokument o
lastništvu in dovoljenje za poseg v prostor, |
– soglasje za prekop
javnih površin in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi),
|
– dokazilo o načinu
zagotavljanja odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, če je to
predpisano. |
7. Za soglasje za
ukinitev priključka: |
– situacijo z vrisano
stavbo ali inženirskim objektom in vodovodnim priključkom v merilu
1:1000 ali 1:500, |
– potrdilo
pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti
stavbe. |
8. Za soglasje k
spremembam: |
– projekte in opise,
ki se nanašajo na spremembe. |
Za pridobitev
soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja 4. točka tega člena,
gradbenega dovoljenja pa ni treba predložiti, če je bil objekt zgrajen
pred letom 1967; lastnik to dokaže z veljavno uradno listino.
|
Upravljavec sodeluje
tudi kot strokovni sodelavec pri tehničnih pregledih objektov oziroma
novozgrajene javne infrastrukture. |
Za potrdila,
strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra, ki jih izda
upravljavec na zahtevo investitorja oziroma projektanta iz prvega
odstavka tega člena, upravljavec zaračuna materialne stroške po merilih
in tarifi storitve javne službe, ki so določene v ceniku upravljavca. |
24. člen |
(določitev pogojev) |
Pri izdaji soglasja
iz prejšnjega člena tega odloka mora upravljavec določiti: |
– minimalni odmik
novogradnje od vodovodnega omrežja; |
– pogoje in navodila
za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivi novogradnje; |
– traso, globino,
dimenzijo priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje;
|
– lokacijo, obliko in
velikost vodomernega jaška; |
– dimenzijo in tip
vodomera, ki mora biti vgrajen v zunanjem vodomernem jašku; |
– tehnične pogoje za
križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodom; |
– pogoje zunanje
ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa vodovodnega
priključka; |
– posebne zaščitne
ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju podtalnice;
zajetij vodnih virov ali na območjih predvidenih za zajem pitne vode;
|
– posebne pogoje v
primeru neustreznega tlaka vode; |
– ostale pogoje, ki
so določeni s Tehničnim pravilnikom za projektiranje, tehnično izvedbo
in uporabo javnega vodovodnega sistema. |
25. člen |
(gradnja novega
vodovoda) |
Pri načrtovanju
komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja je treba
zagotoviti, da se nov javni vodovod priključi na obratujoč javni
vodovod. |
Če priključitev
novega javnega vodovoda ali porabnikov pitne vode na obratujoči javni
vodovod ni možna zaradi nezadostne tehnološke zmogljivosti obratujočega
javnega vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega
vodovoda, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred
zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod. Če
priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod ni
možna zaradi nezadostnih količin pitne vode iz vodnih virov pitne vode
obratujočega javnega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti vodnih virov
obratujočega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi
obratujočimi vodnimi viri prednost pred zagotavljanjem novih vodnih
virov pitne vode za nov javni vodovod. Načrtovalec mora merila iz tega
člena upoštevati pri izboru variante oskrbe s pitno vodo pri izvedbi
prostorskega akta, ki je podlaga za poseg v prostor objektov in opreme
komunalnega opremljanja predvidenega poselitvenega območja. |
26. člen |
(prednostna raba vode
iz vodovoda) |
Pri načrtovanju in
zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov se upošteva, da ima oskrba
prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
|
Če objekti in naprave
javnega vodovoda ne morejo zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z
zagotavljanjem pogojev hidrantnega omrežja v skladu s predpisom, ki na
področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in
hidrantnih omrežij, se za oskrbo hidrantnega omrežja zagotovijo drugi
vodni viri, pri čemer morajo biti viri za oskrbo hidrantnega omrežja
hidravlično ločeni od javnega vodovoda, razen če se s priključkom na
javni vodovod izvede samo napajanje požarnega bazena iz javnega
vodovoda. |
V primeru pomanjkanja
vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi
katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec
vodovoda omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da
ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge
namene. |
27. člen |
(rezervne
zmogljivosti in varno obratovanje vodovoda) |
Javne vodovode je
treba načrtovati tako, da imajo zagotovljene rezervne zmogljivosti virov
pitne vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja
javnega vodovoda, pri čemer je potrebno upoštevati razvojne potrebe
oskrbovalnega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
|
Vsak javni vodovod
mora imeti rezervni vodni vir, iz katerega se lahko v primeru
onesnaženja enega vodnega vira pokriva poraba vode v javnem vodovodu
vsaj v nujnem obsegu porabe, pri čemer se za nujni obseg porabe pitne
vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno
prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na oskrbovalnem
območju. |
Rezervni vodni vir je
lahko drug neodvisen vodni vir, ki napaja isti javni vodovod. Rezervni
vodni vir je lahko tudi sosednji javni vodovod, če je izveden ustrezen
priključek nanj in predviden režim obratovanja obeh javnih vodovodov v
takih primerih. Upravljavec javnega vodovoda lahko izjemoma nadomesti
rezervne vodne vire z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki
oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim
prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti najmanj
10 litrov pitne vode na dan. |
Upravljavec rezervne
zmogljivosti podrobneje opredeli v Programu oskrbe s pitno vodo. |
28. člen |
(zmanjševanje vodnih
izgub vodovoda) |
Upravljavec javnega
vodovoda mora letno spremljati stanje vodnih izgub v vodovodnem omrežju
ter pripraviti program ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub.
|
Za potrebe izdelave
programa ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub mora upravljavec
ugotavljati vodne količine, ki so načrpane, transportirane, porabljene
in izgubljene iz javnega vodovoda in izdelati vodno bilanco. Upravljavec
javnega vodovoda mora zagotoviti, da se pri načrtovanju rekonstrukcije
javnega vodovoda načrtujejo tudi ukrepi za zmanjšanje vodnih izgub
vodnih količin, ki nastajajo pri obratovanju javnega vodovoda.
|
Če upravljavec
javnega vodovoda načrtuje zaradi večje rabe pitne vode gradnjo novih
vodnih virov pitne vode ali povečanje zmogljivosti črpanja obratujočih
vodnih virov pitne vode, mora skupaj z izvedbo teh ukrepov zagotoviti,
da vodne izgube javnega vodovoda ne presegajo v letnem povprečju količin
iz prejšnjega odstavka. |
VII. OSKRBOVALNI
STANDARDI JAVNE SLUŽBE |
29. člen |
(obseg storitev javne
službe) |
V okviru storitev
javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem
območju zagotoviti: |
– oskrbo s pitno vodo
vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s
predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb; |
– pridobivanje
podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna
storitev javne službe; |
– vzdrževanje
objektov in opreme javnega vodovoda; |
– nadzor izvedbe
priključkov stavb na sekundarni vodovod; |
– investicijsko in
redno vzdrževanje priključkov stavb na sekundarni vodovod iz naslova
priključnine v skladu z letnim programom, ki opredeljuje obseg in
stroške izvajanja storitev; izvajalec pripravi program v zvezi s
priključki najkasneje do 30. 11. za naslednje poslovno leto;
|
– redno vzdrževanje
javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s
predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih
vodovodov in hidrantnih omrežij ter v skladu z razpoložljivimi
finančnimi sredstvi, ki jih zagotavlja občina kot lastnik
infrastrukture; |
– vzdrževanje
obračunskih vodomerov in skrb za redne preskuse, skladno z veljavnim
zakonom; |
– izvajanje
notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu
(skladnost in zdravstvena ustreznost pitne vode), ter zagotavljanje
priporočil, ukrepov in obvestil za odpravo neskladnosti hišnega
vodovodnega omrežja v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno
vodo; |
– monitoring
kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo; |
– monitoring količine
iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega
vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih
virov; |
– označevanje
vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne
vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na
vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema
pitno vodo; |
– razvoj vodovodnega
sistema, ki obsega planiranje, načrtovanje in projektiranje za novi in
obstoječi vodovodni sistem v okviru razvojnih programov in strategije
občine; |
– izvajanje in
pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema; |
– občasno hidravlično
modeliranje vodovodih sistemov; |
– občasno modeliranje
kakovosti vode v vodovodnih sistemih; |
– izdelavo programa
ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; |
– redno preverjanje
podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb
z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju; |
– vodenje evidenc v
skladu s Pravilnikom, razen vodenja katastra javnega vodovoda;
|
– vodenje evidenc
opravljanja storitev javne službe v skladu s Pravilnikom; |
– izdelavo Programa
oskrbe s pitno vodo v skladu s Pravilnikom. |
Upravljavec javnega
vodovoda predvidoma enkrat letno organizira izobraževanj upravljavcev
zasebnih vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, pri
čemer naj izobraževanje vsebuje tehnične in zdravstvene vidike oskrbe
prebivalstva s pitno vodo. |
Upravljavec je dolžan
z javnimi vodovodi gospodariti tako, da ohranja oziroma povečuje njihovo
zmogljivost in kvaliteto oskrbe. |
Vso projektno in
tehnično dokumentacijo ter drugo dokumentacijo, ki se nanaša na finančno
in materialno poslovanje, je dolžan hraniti v skladu s predpisi, ki
urejajo področje arhiviranja. |
30. člen |
(obveznost
uporabnikov) |
Uporabniki storitev
javne službe imajo naslednje obveznosti: |
– pridobiti soglasje
upravljavca za priključitev na javni vodovod in na občini pridobiti
odločbo o odmeri komunalnega prispevka; |
– priključiti se na
javni vodovod najkasneje v 6-ih mesecih po njegovi izgradnji in pričetku
uporabe ter za vse posege na objektih in napravah pridobiti soglasje
upravljavca; |
– redno vzdrževati
interno omrežje, vodomerno mesto in interno hidrantno omrežje;
|
– izvajati zaščito
vodomernega mesta in vodomera pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami;
|
– upravljavcu
omogočiti dostop do vodomernega mesta in vodomera; |
– upravljavcu
omogočiti pregled ustreznosti priključka stavbe (in interne vodovodne
inštalacije); |
– skrbeti za
dostopnost in vidnost zasuna (mesta priključitve na javni vodovod) na
svojem vodovodnem priključku; |
– upravljavcu
omogočiti vzorčenje pitne vode na internem delu vodovodnega omrežja;
|
– obveščati
upravljavca o okvarah na javnem vodovodu in priključku stavbe, ter
omogočiti izvedbo odprave okvare ali obnovo javnega vodovoda, če gre za
javni vodovod, ki poteka po zemljišču, ki ni v lasti občine;
|
– dopustiti obnovo
vodovodnega priključka in poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta
skladno z zahtevami upravljavca, s Tehničnim pravilnikom in z odlokom;
|
– ne sme dovoliti
priključitve objektov drugih lastnikov na svoje interno vodovodno
omrežje ali vodovodni priključek brez soglasja upravljavca; |
– povrniti škodo
povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z
njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročil z nenormalnim
odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu;
|
– pisno obveščati
upravljavca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na
stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun
vode; v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je možna po poravnavi vseh
zapadlih obveznosti. V primeru spremembe uporabnika mora poleg obvestila
poskrbeti tudi za izvedbo popisa števca, ki je relevanten trenutek za
določitev novega uporabnika in novega razmerja med izvajalcem javne
službe in uporabnikom. Če se popis ne izvede, se storitve javne službe
zaračunavajo novemu uporabniku enako kot staremu in jih je dolžan novi
uporabnik poravnavati, ter od datuma prejema pisnega obvestila starega
uporabnika; |
– urejanje
medsebojnih delitev stroškov, kadar se storitev obračunava preko
skupnega obračunskega vodomera; osnova za obračun storitev je število
oseb, ki prebivajo v posamezni stanovanjski enoti; |
– priključitev na
javno vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev in soglasja upravljavca
ter izjave o opravljenem upravljavčevem nadzoru izgradnje vodovodnega
priključka; |
– izvrševanje
varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene
prekinitve dobave pitne vode; |
– zagotavljati oskrbo
objekta s pitno vodo na način, ki ne poslabšuje oskrbe s pitno vodo
drugih uporabnikov in na način, ki ne vpliva na kakovost vode v javnem
vodovodnem vodovodu. |
31. člen |
(obveznosti drugih
izvajalcev) |
Izvajalci del morajo
pred začetkom del pri vzdrževanju, rekonstrukciji ali gradnji novih
infrastrukturnih in drugih objektov pridobiti soglasje upravljavca
javnega vodovoda. Po zaključku del morajo vzpostaviti vodovodno omrežje
in naprave v prvotno stanje. |
Upravljavci drugih
omrežij (elektrika, javna razsvetljava, telefon, kabelska TV, optika,
plinovod, toplovod, meteorna kanalizacija …) morajo pri opravljanju del
na svojih objektih in napravah zagotoviti skladnost s tem odlokom in
Tehničnim pravilnikom, tako da ostanejo vodovodne naprave in objekti
nepoškodovani. |
V primeru poškodb iz
prvega in drugega odstavka tega člena izvajalci del oziroma upravljavci
drugih omrežij odgovarjajo za vso povzročeno poslovno in neposlovno
škodo, v prvi vrsti pa morajo poskrbeti sami (ali pa brez nepotrebnega
odlašanja prepustiti upravljavcu) za popravilo javnega vodovodnega
omrežja oziroma priključkov, ki je posledica napake zaradi njihovega
ravnanja oziroma opustitve (vzpostavitev v prejšnje stanje). |
32. člen |
(oskrba s pitno vodo
iz zasebnih vodovodov) |
V okviru lastne
oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega
vodovoda na celotnem njegovem oskrbovalnem območju zagotoviti:
|
– oskrbo s pitno vodo
vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki
urejajo pitno vodo in storitve javnih služb; |
– redno vzdrževanje
objektov in opreme zasebnega vodovoda; |
– vzdrževanje
zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu
s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih
vodovodov in hidrantnih omrežij; |
– nadzor priključkov
stavb na zasebni vodovod; |
– monitoring količine
iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega
vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih
virov; |
– obvezno udeležbo
pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira
izvajalec javne službe; |
– meritve količin
dobavljene vode in obračun storitev. |
Upravljavec zasebnega
vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim
rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov in urejanje prostora. |
33. člen |
(vodenje evidenc
opravljanja storitev javne službe) |
Izvajalec javne
službe mora pri upravljanju javnega vodovoda voditi evidenco o:
|
– oskrbovalnih
območjih, kjer zagotavlja opravljanje storitev javne službe;
|
– naseljih znotraj
oskrbovalnih območij iz prejšnje alineje; |
– tehničnih
lastnostih in skupni dolžini cevovodov vodovoda; |
– stavbah, ki so
priključene na sekundarne vodovode; |
– stavbah in
gradbenih inženirskih objektih, ki jih ne oskrbuje s pitno vodo na
podlagi storitev javne službe; |
– objektih in opremi
sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda; |
– hidrantih in javnem
hidrantnem omrežju, ki je oskrbovano iz javnega vodovoda; |
– vodnih virih pitne
vode, s katerimi upravlja in njihovih vodovarstvenih območjih;
|
– stavbah na širših,
ožjih in najožjih vodovarstvenih območjih, ki so oskrbovane s pitno vodo
iz vodovodnega omrežja vodovoda, stavbe pa niso priključene na javni
kanalizacijski sistem; |
– stroških izvajanja
storitev javne službe; |
– letni količini iz
vodovodnega omrežja odvzete pitne vode zaradi opravljanja storitev javne
službe. |
34. člen |
(vodenje evidence
oskrbe s pitno vodo iz zasebnih vodovodov) |
V okviru javne službe
morajo upravljavci javnega vodovoda za celotno območje občin, kjer
zagotavljajo storitve javne službe, za stavbe, ki so v skladu z
določbami pravilnika oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov,
zagotoviti: |
– vodenje evidenc
zasebnih vodovodov; |
– vodenje evidenc
zasebnih hidrantnih omrežij in hidrantov, priključenih na njih, če so
oskrbovani iz zasebnih vodovodov; |
– vodenje evidenc
vodnih virov in količin, ki se uporabljajo za odvzem vode za oskrbo s
pitno vodo iz zasebnih vodovodov; |
– vodenje evidenc
stavb, ki so oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov. |
Upravljavec zasebnega
vodovoda mora na zahtevo izvajalca javne službe podatke iz prejšnjega
odstavka posredovati v zahtevani obliki v roku 30 dni od prejema
zahteve. |
Stroški priprave
podatkov v digitalni obliki, kot jo zahteva upravljavec javnega vodovoda
za vodenje evidence zasebnih vodovodov, bremenijo uporabnike storitev
zasebnega vodovoda. |
35. člen |
(kataster javnega
vodovoda) |
Vodenje katastra
javnega vodovoda zagotavljajo občine v okviru posebne javne službe in ga
je upravljavec dolžan voditi v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko
načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost ter ga stalno
dopolnjevati. Stroški vodenja katastra se v skladu s predpisi krijejo iz
proračunskih sredstev občine. |
V katastru javnega
vodovoda se vodijo podatki o objektih in napravah sekundarnega,
primarnega in magistralnega vodovoda, hidrantnih omrežjih in hidrantih,
če so oskrbovani iz javnega vodovoda ter priključkih na javni vodovod.
|
Med objekte, naprave
in opremo javnega vodovoda, ki se evidentirajo v katastru javnega
vodovoda, spadajo: vodovodna cev, vodohran, črpališče, razbremenilnik,
jašek, naprave za obdelavo pitne vode, zajetja, objekti za bogatenje ali
aktivno zaščito vodonosnika, drugi objekti, naprave in oprema javnega
vodovoda. |
V katastru javnega
vodovoda morajo biti evidentirana območja objektov javnega vodovoda.
|
Lokacija objektov,
naprav in opreme se v katastru javnega vodovoda vodi v skladu s
predpisom, ki ureja vodenje zbirnega katastra gospodarske javne
infrastrukture. |
Kataster se vodi
usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema
ter Tehničnega pravilnika. Vodi se v obliki elektronske baze podatkov.
|
Upravljavec je dolžan
posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičen
interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa.
|
Skladno z določili
zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je upravljavec
prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih
informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti
posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je
izvajalec dolžan slednjemu posredovati brezplačno, za posredovanje
ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec upravičen zaračunati
stroške skladno z Uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega
značaja. |
36. člen |
(uporaba hidrantov) |
Hidranti na javnem
vodovodnem omrežju so objekti in naprave kolektivne rabe, namenjeni
zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v
brezhibnem stanju. |
Stroške vzdrževanja,
rednih pregledov in meritev, obratovanja hidrantnega omrežja in
porabljene pitne vode upravljavcu javnega vodovoda v skladu s
Pravilnikom, zagotavljajo občine iz proračunskih sredstev. |
Brez predhodnega
soglasja upravljavca javnega vodovoda se smejo hidranti uporabljati samo
za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih in drugih
nesrečah. V tem primeru mora uporabnik naknadno v roku 8 dni obvestiti
upravljavca vodovoda o uporabi, trajanju in količini odvzete vode.
|
Gasilska društva so
dolžna izvajati stalen nadzor nad uporabo hidrantov in upravljavcu
sprotno pisno sporočati vsak odvzem in količino odvzete vode ter
sporočiti morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti pri
uporabi hidrantov. Podatke o hidrantih vodi upravljavec v registru
hidrantov. Povzročitelj odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po
njegovi krivdi. |
V primeru suše se
smejo za odvzem vode izjemoma, po predhodnem dovoljenju upravljavca
uporabljati tudi hidranti. Gasilska društva in enote za zaščito in
reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano
tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne
vode in upravljavcu predhodno javiti mesto in količino odvzema. Mesto
odvzema, pogoje odvzema in način plačila odvzete vode jim predpiše
upravljavec v posebnem soglasju. |
Odvzem vode iz
hidrantov za druge potrebe je dovoljen le s pisnim soglasjem
upravljavca. Za takšen odvzem vode sklene uporabnik dogovor o uporabi in
poravnavi stroškov za porabljeno vodo. |
Interni hidranti so
del internega vodovoda objekta in morajo biti priključeni na vodovodno
omrežje za odjemnim mestom. Vzdržuje jih lastnik objekta – uporabnik
vode. Ob vsaki uporabi vode iz hidranta je uporabnik dolžan nemudoma
poročati upravljavcu vodovoda in sicer o vzroku in času uporabe ter
porabljeni količini vode. |
37. člen |
(varovanje obstoječe
infrastrukture) |
Vsakdo, ki na območju
javnega in zasebnega vodovoda oziroma vodovodnega priključka izvaja
dela, ki lahko škodno vplivajo na vodovodne objekte in naprave, je
dolžan pred začetkom del pri upravljavcu na svoje stroške naročiti
podatke o poteku vodovoda s pogoji za izvedbo del. |
V primeru nastalih
poškodb je povzročitelj škode dolžan nemudoma obvestiti upravljavca o
kraju, času in vrsti poškodbe, ter upravljavcu naročiti popravilo in
poravnati stroške popravila nastale poškodbe in stroške odtečene vode.
|
Na vodovodnih
napravah se ne sme graditi, postavljati objektov ali nasipati materiala,
saditi trajnih nasadov, ki lahko povzročijo poškodbe na vodovodu ali
ovirajo njegovo delovanje in vzdrževanje. Sprememba nivelete terena nad
vodovodom je možna le s soglasjem upravljavca vodovoda in pod pogoji, ki
jih določi upravljavec. Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela,
rekonstrukcije in druga dela v območju vodovodnega omrežja, mora pred
opravljanjem teh del pridobiti predhodno pisno soglasje upravljavca. Pri
trajni spremembi okolice mora investitor pri upravljavcu javnega
vodovoda naročiti in poravnati stroške prilagoditve elementov oziroma
globino vodovodnega omrežja novi niveleti in rabi terena. |
38. člen |
(prenos novozgrajenih
vodovodov) |
Kadar je s pogodbo o
opremljanju določeno, da bo novozgrajeno vodovodno omrežje s
pripadajočimi objekti obravnavano kot javni vodovod, je investitor
novozgrajenega vodovodnega omrežja in objektov dolžan po končani gradnji
s pogodbo le-te predati v last občini. |
Za prevzem omrežja
javnega vodovoda in objektov iz prvega odstavka tega člena v upravljanje
izvajalcu javne službe, mora biti predložena naslednja dokumentacija:
|
– gradbeno
dovoljenje, |
– projekt izvedenih
del, |
– elaborat
geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster
gospodarske javne infrastrukture (GJI), |
– zapisnik o
opravljenih preskusih vodovodov, |
– meritve o
ustreznosti hidrantnega omrežja, |
– poročilo o
skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in objektov
ter pitne vode, |
– zapisnik o uspešnem
tehničnem pregledu, |
– uporabno
dovoljenje, |
– garancijske izjave
in dokazila (kvaliteta izvedbe, vgrajeni materiali, odprava napak v
garancijski dobi), |
– vrednost
vodovodnega omrežja in objektov v skladu z slovenskimi računovodskimi
standardi, |
– notarsko overjene
služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov
javnega vodovoda. |
39. člen |
(prenos zasebnih ali
lokalnih vodovodov) |
Obstoječi vodovod
(zasebni, lokalni ali vaški vodovod ipd.), ki ni v lasti posamezne
občine, se lahko prenese v lastništvo posamezne občine z medsebojno
pogodbo med dosedanjim lastnikom ter občino. V pogodbi se določijo vse
njune medsebojne obveznosti. |
Za prenos vodovodnega
sistema v last občine in upravljanje izvajalcu obvezne gospodarske javne
službe, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
– vodovod, ki se
predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (projekt izvedenih del –
če je izdelan, elaborat geodetskega posnetka, popis in načrt omrežja,
objektov in naprav, evidenco priključkov uporabnikov, vodno dovoljenje
in predlog odloka o zaščiti vodnega vira); |
– vodovod, ki se
predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in navodilom o tehnični
izvedbi in uporabi omrežja, objektov in naprav; |
– izdelana mora biti
evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem; |
– pred postopkom o
prevzemu se mora izvršiti terenski pregled obstoječega vodovoda in
narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovodnem sistemu, ki je osnova
za pripravo programa sanacije; |
– sprejet in ocenjen
mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, izdelana
ocena stroškov ter zagotovljena sredstva za potrebno sanacijo vodovoda;
|
– na vseh odjemnih
mestih vodovoda morajo biti v roku 3 mesecev od prevzema vodovoda v
zunanjih vodomernih jaških vgrajeni obračunski vodomeri, ki morajo biti
pregledani in žigosani, skladno z veljavnimi predpisi o meroslovnih
zahtevah za vodomere; tip vodomera mora ustrezati zahtevam izvajalca
javne službe; |
– zunanji vodomerni
jaški morajo biti dostopni in grajeni skladno s Tehničnim pravilnikom;
|
– urejene morajo biti
vse služnostne pogodbe ali lastništvo za zemljišča na katerih se
nahajajo objekti in naprave; |
– urejena morajo biti
vsa lastniška razmerja med dosedanjimi lastniki in občino, povezana z
infrastrukturo, ki je predmet pogodbe; |
– postopek prevzema
vodovoda mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji.
|
Občina prevzete
vodovodne sisteme v skladu s pogodbo preda upravljavcu v upravljanje in
najem. |
VIII. MERITVE IN
OBRAČUN |
40. člen |
(elementi za obračun) |
Uporabnik je fizična
ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe oziroma
inženirskega objekta ali dela stavbe ali inženirskega objekta na območju
občine, priključenega na javno vodovodno omrežje oziroma koristnik
storitve javne službe oskrbe s pitno vodo. Solastniki sporazumno
določijo plačnika storitev. |
Uporabnik je lahko
tudi najemnik stavbe, inženirskega objekta ali dela stavbe oziroma
inženirskega objekta ob pogoju, da se najemodajalec, najemnik in
izvajalec dogovorijo o načinu plačevanja stroškov javne storitve in
poroštvih. |
Upravljavec zaračuna
uporabniku, ki je priključen na javni vodovod: |
– porabljeno količino
pitne vode, izraženo v m3/mesec; |
– omrežnino, izraženo
v EUR/kom; |
– števnino, izraženo
v EUR/kom; |
– priključnino,
izraženo v EUR/kom; |
– vse ostale dajatve,
ki so predpisane z zakonodajo. |
Poraba se za potrebe
določanja količin iz prejšnjega odstavka izračunava v skladu s tem
poglavjem odloka. |
41. člen |
(vzdrževanje
priključka stavbe) |
Priključnina je
plačilo storitve upravljavcu, ki jo mesečno plačujejo uporabniki za
redno in investicijsko vzdrževanje priključka stavbe, uporablja pa se za
preverjanje izgradnje in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe
na sekundarni vodovod, vodenje predpisanih evidenc o opremi priključkov
stavb, trasah teh priključkov ter njihovo redno in investicijsko
vzdrževanje, obnovo, zamenjavo in posodabljanje. |
Mesečni stroški za
vzdrževanje priključka stavbe so določeni glede na zmogljivost
priključka in dimenzijo obračunskega vodomera. Priključnina je sestavni
del cenika storitev upravljavca, ki ga sprejema in potrjuje skupščina
podjetja. |
42. člen |
(vzdrževanje
vodomera) |
Upravljavec skrbi za
vzdrževanje obračunskih vodomerov in redne preskuse skladno z veljavno
zakonodajo na stroške uporabnika. Števnina je plačilo storitve, ki jo
mesečno plačujejo uporabniki, uporablja pa se za vzdrževanje, overjanje,
zamenjavo vodomerov. Števnina je sestavni del cenika storitev
upravljavca, ki ga sprejema in potrjuje skupščina podjetja. |
43. člen |
(uporaba vodomerov) |
Glavni obračunski
vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju
porabe pitne vode. Velikost in mesto vgraditve glavnega obračunskega
vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja za
priključitev na vodovodno omrežje. Vgrajen mora biti v jaških izven
stavbe ali inženirskega objekta v skladu s pogoji, navedenimi v
Tehničnem pravilniku. |
V večstanovanjskih,
poslovnih in proizvodnih objektih so v interni instalaciji lahko
nameščeni tudi interni vodomeri, ki uporabniku, upravitelju služijo za
merjenje porabe vode po posameznih enotah in za nadzor skupne porabe.
Interni vodomeri, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom, služijo le
interni porazdelitvi stroškov. Upravljavec teh vodomerov ne vzdržuje in
tudi ne uporablja za obračun vode. |
Uporabnik je dolžan
vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali
pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje, redne preglede, menjave
in odčitke vodomera. Vodomere namešča, zamenjuje, vzdržuje in odčitava
izključno upravljavec, ki skrbi tudi za pravočasno overjanje vodomerov.
Vsak vodomer mora biti pregledan in overjen po predpisih za
standardizacijo in meroslovje. Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerna
mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred poškodbami in zmrzaljo.
Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti, ki bi kakorkoli
vplivale na pravilnost delovanja vodomera. Uporabnik ne sme
prestavljati, zamenjati ali popravljati vodomera niti odstraniti plombe.
|
Uporabnik lahko od
upravljavca zahteva nadzor točnosti vodomera. Če vodomer deluje v mejah
predpisane točnosti, nosi vse stroške postopka (menjava, servis,
kontrolni preizkus) uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljavec. |
44. člen |
(določanje količin
porabljene vode) |
Količina porabljene
vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m3 po stanju, odčitanem na
obračunskem vodomeru. Upravljavec zaračunava uporabnikom porabljeno vodo
določeno na osnovi povprečne mesečne porabe vode v zadnjem obračunskem
obdobju. Obračunsko obdobje je obdobje med zadnjima odčitkoma. Najmanj
enkrat letno, ob menjavi obračunskega vodomera ali ob odčitku
obračunskega vodomera opravi upravljavec obračun porabljene vode za
posamezno odjemno mesto. |
Upravljavec mesečno
zaračunava porabljeno vodo uporabnikom, ki porabijo več kot 50 m3/mesec
ter stanovalcem v večstanovanjskih stavbah na podlagi dejanske porabe,
zabeležene na obračunskemu vodomeru. Upravljavec lahko določi tudi
drugače. |
V primeru, da je v
objektu več uporabnikov vode iz istega priključka oziroma obračunskega
vodomera, morajo uporabniki z medsebojnim sporazumom določiti pravno ali
fizično osebo, ki prejema ter plačuje račune za porabljeno vodo ter ga
posredovati upravljavcu oziroma ravnati v skladu z veljavno zakonodajo
na stanovanjskem področju. Interna delitev in zaračunavanje vode
posameznemu uporabniku v objektu ni dolžnost upravljavca. Če so v
objektu tudi uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost si morajo v
skladu s pogoji soglasja vgraditi svoje obračunske vodomere.
|
Višino akontacije
praviloma določi upravljavec, uporabnik pa ima pravico zahtevati
spremembo višine akontacije. V primeru, da upravljavec ali uporabnik
ugotovita, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe
vode, se za čas od zadnjega odčitka do ugotovitve okvare vodomera poraba
pitne vode obračuna v višini uporabnikove povprečne porabe v preteklem
obračunskem obdobju. |
Količina porabljene
vode se pri nedovoljenem odvzemu brez vodomera, določi na osnovi
predpisane količine iz uredbe o okoljskih dajatvah. Pri nedovoljenem
odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje
obstoja nedovoljenega priključka oziroma najmanj za obdobje enega leta.
|
Uporabnik brez
predhodnega dogovora z upravljavcem ne sme odvzemati pitne vode iz
javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega
hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane
količine za zagotavljanje požarne varnosti. |
Uporabniki, ki z
lastnimi objekti in opremo izkoriščajo vodne vire na območju občine,
morajo stalno meriti količino načrpane oziroma zajete in porabljene
pitne vode ter poročati občini in izvajalcu javne službe do konca
februarja za preteklo leto. |
45. člen |
(uporabniki, ki
nimajo vodomera) |
V primeru, ko
obstoječi objekt, ki je priključen na javni vodovod ali ko upravljavec
prevzame v upravljanje vodovodni sistem (zasebni, vaški vodovodi ipd.)
in postane to javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo vodomerov, so
uporabniki dolžni naročiti in omogočiti upravljavcu, da na stroške
uporabnikov vgradi obračunske vodomere. |
Uporabniku se do
vgradnje vodomera za obračun upošteva pavšalna poraba vode: |
– 0,15 m3 na
osebo/dan, |
– 0,10 m3 na glavo
živine/dan (govedo, konji …). |
46. člen |
(objava cen) |
Na osnovi porabljene
količine vode in veljavnih cen upravljavec zaračuna uporabniku vodarino.
Upravljavec je dolžan objavljati spremembe cen v sredstvih javnega
obveščanja. |
Če se spremeni cena
vode, upravljavec obračuna porabljeno vodo, vendar ne odčita vodomerov,
temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve cene vode izračuna iz
povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju. |
IX. EVIDENCE
UPORABNIKOV |
47. člen |
(evidence
uporabnikov) |
Za potrebe poslovanja
upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov. |
Osnovna evidenca
uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke: |
– številko plačnika
in odjemnega mesta, |
– številko soglasja
za priključitev na javni vodovod, |
– vrsto storitve,
|
– ime, priimek in
naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica,
kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu), |
– znesek poravnanih
in neporavnanih obveznosti. |
Evidenca uporabnikov
za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:
|
– šifro uporabnika in
plačnika, |
– naziv firme oziroma
samostojnega podjetnika, |
– naslov,
|
– transakcijski
račun, |
– davčno številko,
|
– znesek poravnanih
in neporavnanih obveznosti. |
Poleg navedenih
podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke: |
– podatke o merilnih
napravah in priključku, |
– lastništvo
nepremičnine, |
– podatke o načinu
odvajanja odpadnih vod iz objekta, |
– datum vnosa
podatkov. |
Izvajalec javne
službe upravlja z osebnimi podatki v skladu s predpisi. |
48. člen |
(pridobivanje
evidenc) |
Upravljavec pridobiva
evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih
organov in služb, nastalih na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in
Zakona o GJS. |
49. člen |
(plačilo računov in
ugovor) |
Uporabnik je dolžan
plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti računa. |
Če uporabnik
obveznosti ne poravna v celoti v 15 dneh po prejemu pisnega opomina, s
katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko
upravljavec prekine dobavo vode. |
Če se uporabnik s
prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih dneh od prejema
računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Upravljavec je dolžan na
pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 15 dni od prejema
ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobavo vode. Ugovor na izdan
račun ne zadrži plačila. Kolikor uporabnik računa ne poravna niti v 15
dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin. Če tudi
takrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedem dni po prejemu opomina
prekine dobava vode ter se začne postopek izterjave po sodni poti. |
X. PREKINITEV DOBAVE
VODE |
50. člen |
(prekinitev dobave
uporabniku po uradni dolžnosti ali na zahtevo uporabnika) |
Upravljavec mora
uporabniku prekiniti dobavo pitne vode v naslednjih primerih:
|
– če je bil
priključek na javno vodovodno omrežje izdelan brez soglasja ali v
nasprotju s soglasjem upravljavca ali brez nadzora ter prevzema v
upravljanje s strani upravljavca; |
– če interna hišna
instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna in je zaradi te instalacije
ogrožena kakovost pitne vode v omrežju javnega vodovoda (lasten oskrba z
vodo); |
– če uporabnik brez
soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoje
interno omrežje; |
– če notranje
instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim
uporabnikom in uporabnik tega na zahtevo upravljavca noče odstraniti;
|
– če uporabnik brez
privolitve upravljavca odstrani pečatno plombo (na vodomeru, hidrantu …)
ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka; |
– če uporabnik ne
dopusti upravljavcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem
vodovodu in priključku stavbe; |
– če uporabnik ne
dovoli upravljavcu vgraditve ali zamenjave vodomera; |
– če uporabnik
onemogoča upravljavcu odčitavanje in pregled vodomera ter interne
instalacije in internega hidrantnega omrežja; |
– če uporabnik ne
zagotavlja odvajanja in čiščenja odpadnih voda skladno z zakonodajo;
|
– če uporabnik ne
plača računa za dobavo vode v skladu s pogoji predhodnega člena;
|
– če uporabniku
preneha veljavnost začasnega priključka. |
Dobava vode se
prekine do odprave vzroka prekinitve. Za vnovično vzpostavitev dobave
vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali
poskusa odklopa po ceniku upravljavca. |
Na zahtevo
uporabnika, da se mu začasno prekine dobava vode, je upravljavec po
prejemu pisnega zahtevka uporabnika to tudi dolžan storiti. Stroške
prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po
ceniku upravljavca. |
51. člen |
(prekinitev dobave
uporabnikom zaradi predvidenih ali nepredvidenih del upravljavca) |
Upravljavec ima
pravico prekiniti dobavo vode zaradi načrtovanih vzdrževalnih ali
investicijskih del na omrežju, odprave okvar ali zaradi višje sile. Za
načrtovana vzdrževalna in investicijska dela mora preko lokalnih
sredstev javnega obveščanja, spletne strani podjetja, na krajevno
običajen način ali neposredno obvestiti uporabnike o prekinitvi vode
najmanj 3 dni pred prekinitvijo dobave vode. |
V primeru prekinitve
vode zaradi višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih
virov, izpad energije, okvare na javnih vodovodih, ima upravljavec
pravico in dolžnost izdati navodila za racionalizacijo porabe vode ter
brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode. V primeru
omejitev ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za
druge namene. V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja
pristojnih institucij je upravljavec dolžan obveščati uporabnike o
izvajanju posebnih ukrepov glede uporabe vode. |
XI. NADZOR IN
KAZENSKE DOLOČBE |
52. člen |
(inšpekcijski organ) |
Za inšpekcijski
nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in izrekanje sankcij je
pristojen občinski inšpekcijski organ in občinsko redarstvo. |
53. člen |
Pravna oseba
upravljavec javnega vodovoda se kaznuje z globo 1.000,00 EUR:
|
– če ne izpolnjuje
obveznosti iz prve, druge, sedme, osme, osemnajste in dvajsete alineje
29. člena tega odloka; |
– če dopusti
priključitev uporabnika brez izdanega soglasja za priključitev (15.
člen); |
– če ne dopusti
priključitve, čeprav so izpolnjeni pogoji iz 19. člena tega odloka;
|
– če prekine dobavo
vode v nasprotju z 49. členom tega odloka. |
Odgovorna oseba
pravne osebe se za prekršek iz tega člena kaznuje z globo 250,00 EUR. |
54. člen |
Pravna oseba
uporabnik javnega vodovoda se kaznuje z globo 1.000,00 EUR, če pa se po
zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko
gospodarsko družbo, pa z globo 2.500,00 EUR: |
– če se priključi na
javni vodovod brez soglasja upravljavca (prva alineja 30. člena);
|
– če se ne priključi
in ne uporablja javnega vodovoda, kjer je to obvezno (15. člen);
|
– če ne izpolnjuje
obveznosti iz druge, sedme, desete in enajste alineje 30. člena tega
odloka; |
– če odvzema vodo iz
hidranta v nasprotju s 36. členom tega odloka. |
Odgovorna oseba
pravne osebe, fizična oseba in odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost se za
prekršek iz tega člena kaznujejo z globo 250,00 EUR. |
55. člen |
Upravljavec zasebnega
vodovoda se kaznujejo z globo 250,00 EUR: |
– če ne izpolnjuje
obveznosti iz šeste ali sedme alineje 32. člena, |
– če na zahtevo
izvajalca javne službe v roku 30 dni od prejema zahtevka ne posreduje
evidenc iz 34. člena (vodenje evidenc). |
XII. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
56. člen |
(prehodni roki) |
Izvajanje storitev
javne službe na vseh poselitvenih območjih morajo občine zagotoviti do
31. 12. 2015. Če obstoječa poselitvena območja, kjer mora posamezna
občina zagotavljati opravljanje storitev javne službe, niso opremljena
ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo
iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler posamezna občina ne vzpostavi
pogojev za priključitev stavb na sekundarni vodovod. |
Za rabo vodnih virov
za lastno oskrbo stavb s pitno vodo iz prejšnjega odstavka morajo
lastniki stavb in gradbenih inženirskih objektov pridobiti vodno
dovoljenje v skladu določbami Pravilnika in tega odloka. |
Obratujoče zasebne
vodovodne sisteme na območju občin, ki oskrbujejo več kot 50 prebivalcev
s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s
pitno vodo, večjo od 10 m3 pitne vode na dan, morajo lastniki zasebnega
vodovodnega sistema oziroma imetniki vodnega dovoljenja za lastno oskrbo
s pitno vodo prenesti v last občine in v upravljanje izvajalcu javne
službe najkasneje do 31. 12. 2015. |
Zahteve, ki se
nanašajo na storitve v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod se
morajo prilagoditi v skladu z 18. členom tega odloka v roku 6-ih mesecev
po uveljavitvi tega odloka. |
Občine morajo skladno
s Pravilnikom do uveljavitve predpisa na področju varstva pred požari,
ki ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,
zagotavljati sredstva za vzdrževanje in obratovanje hidrantnega omrežja
iz svojih proračunskih sredstev. |
Do sprejetja uredbe
pristojnega ministrstva o zaščiti vodnih virov, se na območju občin
uporabljajo obstoječi odloki in strokovne podlage o zaščiti vodnih
virov, ki določajo 1., 2. in 3. varstveni pas. |
57. člen |
(prenehanje
veljavnosti) |
Z dnem uveljavitve
tega odloka prenehajo veljati naslednji odloki: |
– Odlok o oskrbi s
pitno vodo (Uradni list SRS, št. 22/88), ki ga je dne 25. 5. 1988
sprejela Skupščina Občine Žalec, |
– Odlok o oskrbi s
pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih ter padavinskih
voda v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 104/05). |
58. člen |
(veljavnost odloka) |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in
Občinskem Informatorju – Uradne objave Občine Vransko. |
Žalec, dne 29.
decembra 2011 |
Župan |
Občine Braslovče
|
Branimir Strojanšek
l.r. |
Župan |
Občine Polzela
|
Ljubo Žnidar l.r.
|
Župan |
Občine Prebold
|
Vinko Debelak l.r.
|
Župan |
Občine Tabor
|
Vilko Jazbinšek l.r.
|
Župan |
Občine Vransko
|
Franc Sušnik l.r.
|
Župan |
Občine Žalec
|
Janko Kos l.r. |