Na podlagi
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08 – ZLS-O, 79/09 in 51/10) in 30.
člena
Statuta Občine Rečica ob Savinji
(Uradni list RS, št. 11/07 in 54/10) izdajam |
O D R E D B O |
o uradnih urah in
delovnem času v občinski upravi Občine Rečica ob Savinji |
1. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(Vsebina) |
Ta odredba ureja
uradne ure in delovni čas javnih uslužbencev v občinski upravi Občine
Rečica ob Savinji. |
2. člen |
(Pomen izrazov) |
Izrazi, uporabljeni v
tej odredbi, imajo naslednji pomen: |
– Delovni čas je
efektivni delovni čas, v katerem javni uslužbenec opravlja svojo delovno
obveznost iz delovnega razmerja v občinski upravi Občine Rečica ob
Savinji (v nadaljnjem besedilu: občinska uprava), čas odmora in čas
upravičenih odsotnosti z dela. |
– Dnevna delovna
obveznost traja praviloma 8 ur in je čas, v katerem delavec opravi svojo
dnevno delovno obveznost. Omejujeta ga ura najzgodnejšega dovoljenega
prihoda na delo in kasnejšega dovoljenega odhoda z dela. |
– Obvezna prisotnost
je del delovnega časa, v katerem morajo biti na delu prisotni vsi javni
uslužbenci. |
– Premakljiv delovni
čas je čas, v katerem javni uslužbenec sam odloča o začetku svojega
prihoda na delo in odhoda z dela. |
II.
URADNE URE |
3. člen |
(Uradne ure v
občinski upravi) |
Uradne ure v občinski
upravi: |
– v ponedeljek, torek
in četrtek: med 8.00 in 12.00 ter med 13.00 in 15.00, |
– v sredo: med 8.00
in 12.00 ter med 13.00 in 17.00, |
– v petek: med 8.00
in 13.00. |
III.
DELOVNI ČAS |
4. člen |
(Obseg in
razporeditev polnega delovnega časa) |
Polni delovni čas je
40 ur na teden. |
5. člen |
(Razporeditve polnega
delovnega časa v posebnih okoliščinah) |
(1) Zaradi potreb
delovnega procesa ali zagotovitev boljše organizacije dela ali zaradi
organiziranja uradnih ur za stranke ali zaradi dela v izjemnih
okoliščinah, je polni delovni čas lahko razporejen kot delo v izmeni,
delo v deljenem delovnem času, kot nočno delo ali drugače. |
(2) V občinski upravi
se lahko zaradi dela, ki mora biti opravljeno brez prekinitve ali v
izjemnih okoliščinah, uvede dežurstvo ali drugačno obliko
pripravljenosti za delo. |
(3) V primerih, ko to
narekuje značaj dela, lahko župan javnemu uslužbencu razporedi delovni
čas tudi izven polnega delovnega časa oziroma v dela prostih dneh ali
odredi krajši delovni čas od polnega. |
6. člen |
(Odmor za malico) |
Javni uslužbenci
imajo med delovnim časom pravico do odmora za malico, ki praviloma traja
30 minut. Če odmor traja dlje, se manjko nadoknadi v okviru
premakljivega začetka in konca delovnega časa. Odmor se lahko koristi
med 12.00 in 13.00 in v nobenem primeru ne sme trajati dlje kot eno uro. |
7. člen |
(Premakljiv začetek
in konec delovnega dne in obvezna prisotnost) |
(1) Premakljiv
začetek delovnega časa v občinski upravi je med 6.30 in 8.00.
|
Premakljiv konec
delovnega časa je: |
– v ponedeljek, torek
in četrtek med 14.00 in 16.00, |
– v sredo med 16.00
in 18.00, |
– v petek od med
13.00 in 15.00. |
(2) Župan lahko
zaradi potreb organiziranja uradnih ur za stranke ali drugih razlogov,
ki izhajajo iz narave dela, odredi drugačen premakljiv delovni čas, kot
je določen v prejšnjem odstavku. |
8. člen |
(Presežek oziroma
primanjkljaj ur) |
(1) Presežek oziroma
primanjkljaj ur je razlika med mesečno delovno obveznostjo, določeno na
podlagi 40-urnega polnega delovnega časa v tednu, in dejansko
opravljenimi urami dela v določenem mesecu v okviru premakljivega
začetka in konca delovnega časa. |
(2) Javni uslužbenec
lahko v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa razporeja
polni delovni čas. Presežke oziroma primanjkljaje mora v okviru
premakljivega začetka in konca delovnega časa javni uslužbenec praviloma
izravnati v tekočem mesecu. |
(3) V okviru
premakljivega začetka in konca delovnega časa se javnemu uslužbencu
prenese iz meseca v mesec presežek največ 20 ur ali primanjkljaj največ
10 ur, oziroma sorazmerno manj, če javni uslužbenec opravlja delo s
krajšim delovnim časom. |
(4) Javnemu
uslužbencu, ki preseže dovoljeni mesečni primanjkljaj 10 ur, župan
določi uro začetka in konca delovnega časa do izravnave primanjkljaja. |
9. člen |
(Koriščenje presežka
ur) |
(1) Javni uslužbenec
ima pravico koristiti dovoljeni presežek v obliki prostih ur v času
obvezne prisotnosti na delu ali kot proste dni. |
(2) Dovoljeni
presežek ur se koristi v obliki prostih ur v času obvezne prisotnosti na
delu ali kot proste dni s predhodnim pisnim soglasjem neposredno
nadrejenega, pri čemer ne sme biti oviran delovni proces. |
(3) V primeru
koriščenja presežka ur za celodnevno obveznost se javnemu uslužbencu ne
obračunajo stroški prevoza na delo, obračuna pa se mu malica. |
10. člen |
(Evidenca) |
(1) Javni uslužbenci
evidentirajo prihod in odhod z dela ter odsotnost med delovnim časom z
vpisi v evidenčni knjigi. |
(2) Organ vodi
evidenco prisotnosti in odsotnosti z dela. Javni uslužbenec, ki zbira
podatke o prisotnosti na delu med mesecem, podatke izroči ob koncu
meseca v pregled in podpis županu in nato finančni službi za izračun
plač za tekoči mesec. |
11. člen |
(Odreditev dela preko
polnega delovnega časa) |
(1) Javni uslužbenec
je svoja dela in naloge dolžan opraviti v za to predpisanem polnem
delovnem času. |
(2) Delo preko
polnega delovnega časa (v nadaljevanju: nadurno delo) se sme odrediti
pod pogoji, določenimi z zakonom. |
(3) Nadurno delo
odredi župan s pisnim sklepom praviloma vnaprej. Če zaradi narave dela
oziroma nujnosti naloge to ni možno, se lahko nadurno delo odredi ustno,
pisni sklep pa se izda naknadno, najkasneje do konca delovnega tedna po
opravljenem nadurnem delu. |
(4) V primeru
odrejenega opravljanja nadurnega dela je javni uslužbenec dolžan
izpolniti obrazec »Delo izven rednega delovnega časa«. Javni uslužbenec
je obrazec dolžan posredovati županu takoj po končanem delu oziroma
najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.
Nadurno delo se prizna le na podlagi izpolnjenega obrazca. |
(5) Nadurno delo
lahko traja največ 8 ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 180 ur
na leto. |
(6) Za nadurno delo
na podlagi pisnega sklepa se štejejo opravljene ure pred premakljivim
začetkom in po premakljivem koncu delovnega časa. |
(7) Opravljeno
nadurno delo se javnemu uslužbencu izplača ob mesečni plači. Javni
uslužbenec pa lahko nadure izkoristi tudi v obliki prostih ur oziroma
celodnevne odsotnosti, ali pa jih prenese v presežek oziroma
primanjkljaj ur v okviru premakljivega začetka oziroma konca delovnega
časa, v razmerju ena proti ena. Pri priznavanju nadurnega dela v obliki
presežka ur se te ure vnesejo v evidenco časa. |
12. člen |
(Izhodi med delom) |
(1) Izhodi med delom
(službeni izhod, zasebni izhod) so dovoljeni po podpisu dovolilnice za
izhod. Dovolilnico za izhod podpiše direktor občinske uprave, v času
njegove odsotnosti pa župan. V primeru, da sta odsotna tako direktor
občinske uprave kot tudi župan, pa dovolilnico podpiše podžupan.
Dovolilnica se izda v dveh izvodih, od katerih prejme en izvod javni
uslužbenec, en izvod pa se arhivira. |
(2) Javni uslužbenec
je po vrnitvi iz službenega izhoda dolžan napisati poročilo o
realizaciji službene obveznosti, ki je sestavni del potnega naloga in ga
posreduje računovodji. |
(3) Vse odsotnosti z
dela v času obvezne prisotnosti, razen odmora za malico, morajo biti
dokumentirane z ustreznimi dokazili, ki se arhivirajo. |
(4) Za obračun se
priznavajo le tiste ure, ki so evidentirane skladno z določili te
odredbe. |
13. člen |
(Štetje ur
prisotnosti na delu) |
(1) V delovni čas se
štejejo: |
1. ure prisotnosti na
delu, |
2. čas odmora,
|
3. letni dopust,
|
4. državni prazniki
in drugi z zakonom določeni dela prosti dnevi, |
5. ure odsotnosti z
dela s pravico do nadomestila plače, |
6. ure za čas
usposabljanja in izpopolnjevanja. |
(2) Kot usposabljanje
in izpopolnjevanje se šteje udeležba na seminarjih, konferencah, tečajih
tujih jezikov in drugih oblikah pridobivanja usposobljenosti za delo ter
čas, ko je javni uslužbenec na organiziranem usposabljanju za pripravo
na strokovni izpit. |
(3) Ure
izpopolnjevanja in usposabljanja v zvezi z delom po napotitvi župana, ki
se izvajajo na državni praznik ali na drug z zakonom določen dela prosti
dan ali na dan, ko organ ne posluje, ali ko javni uslužbenec nima redne
delovne obveznosti, se upoštevajo kot ure prisotnosti na delu, ki se ne
upoštevajo pri omejitvah, ki veljajo za tedensko in mesečno delovno
obvezo oziroma število dovoljenega mesečnega presežka ur, razen če
predpisi, ki urejajo delovna razmerja in uslužbenski sistem, ne določajo
drugače. |
(4) Kadar se
izpopolnjevanje in usposabljanje opravljata v obliki službene poti, se
za določanje ur prisotnosti na delu upoštevajo določbe 15. člena te
odredbe. Javnemu uslužbencu se lahko prizna 8 ur prisotnosti na delu v
primerih, ko izpopolnjevanje in usposabljanje trajata manj kot 8 ur,
vendar ni možno, da se javni uslužbenec s službene poti vrne na delovno
mesto, da bi oddelal razliko do dnevne delovne obveznosti. |
14. člen |
(Odsotnost, ki je ni
potrebno nadomestiti) |
(1) Za ure
odsotnosti, ki jih ni potrebno nadomestiti z delom, se ob predložitvi
dokazila šteje odsotnost zaradi: |
1. iskanja nujne
zdravstvene pomoči in spremstva sodelavca v takšnih primerih,
|
2. odsotnosti z dela,
kot jo določa 170. člen zakona, ki ureja delovna razmerja, |
3. drugih primerih,
določenih z zakonom, podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo za
negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji. |
(2) V odsotnost, ki
je ni potrebno nadomestiti, se šteje tudi čas za pripravo na strokovni
izpit in čas za opravljanje strokovnega izpita, in sicer se za strokovni
izpit iz upravnega postopka določi tri dni, za strokovni izpit iz
upravnega poslovanja pa dva dneva. |
(3) V odsotnost, ki
je ni potrebno nadomestiti, se šteje tudi čas za pripravo na strokovni
izpit za imenovanje v naziv, določen s predpisom, ki ureja usposabljanje
pripravnikov za opravljanje strokovnega izpita za imenovanje v naziv,
oziroma čas za pripravo na drug strokovni izpit, v skladu z drugimi
predpisi, ki urejajo čas za pripravo in opravljanje strokovnega izpita,
oziroma določajo druge upravičene odsotnosti za pripravo in opravljanje
strokovnih izpitov. |
15. člen |
(Priznavanje
opravljenih ur za službeno pot) |
(1) V primeru
službene poti se javnemu uslužbencu prizna toliko ur prisotnosti na
delu, kolikor sta trajala pot in dejansko opravljanje dela, vendar ne
več kot 8 ur dnevno, razen v primerih, ko je dejansko opravljanje dela
trajalo več kot 10 ur, o čemer odloča oseba, ki je javnega uslužbenca
napotila na službeno pot. |
(2) Ne glede na
določbo prejšnjega odstavka se javnemu uslužbencu ure prisotnosti na
delu ne priznajo, če je javni uslužbenec v soboto, nedeljo, na državni
praznik ali na drug z zakonom določen dela prost dan na službeni poti in
dela dejansko na ta dan ne opravlja, razen če javni uslužbenec na
službeno pot na drugi dan ne more iti oziroma se ne more vrniti ali je
na ta dan na službeno pot poslan zaradi zagotovitve načela
ekonomičnosti. Načelo ekonomičnosti pomeni presojo vseh stroškov, ki pri
tem nastanejo, in sicer stroški priznanih ur, stroški nočitve, dnevnice,
letalska karta, pristojbine idr. V primeru, ko se javnemu uslužbencu
priznajo ure v okviru delovne obveznosti po tem odstavku, se prizna
toliko ur, kolikor je trajala pot, največ pa 8 ur. |
(3) Če je javnemu
uslužbencu zaradi službene poti onemogočen dnevni ali tedenski počitek
in delo na ta dan dejansko opravlja, se dnevni počitek zagotovi
naslednji dan, tedenski počitek pa najkasneje v naslednjem tednu. |
IV. SANKCIJE |
16. člen |
(Kršitve odredbe in
sankcije) |
(1) Napačno
evidentiranje delovnega časa, zloraba, odklanjanje evidentiranja in
druge namerne nepravilnosti v zvezi z evidentiranjem delovnega časa in
vodenjem evidence o prisotnosti na delu, se štejejo kot hujša kršitev
delovnih obveznosti. |
(2) Za kršitev
delovne obveznosti se šteje neupravičeno zamujanje na delo in odsotnost
v času obvezne prisotnosti brez dovoljenja podpisnika dovolilnice.
Skladno s kolektivno pogodbo in tem aktom se šteje, da za tako zamujeni
čas javni uslužbenec nima pravice do plače. |
(3) V primeru kršitev
določb te odredbe se zoper kršitelja uvedejo sankcije skladno z določili
Kolektivne pogodbe in Zakona o delovnih razmerjih. |
V. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
17. člen |
(Prenehanje
veljavnosti) |
Z dnem, ko začne
veljati ta odredba, preneha veljati Navodilo o delovnem času, št.
077-0002/2007-12. |
18. člen |
(Veljavnost) |
Ta odredba začne
veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati
pa se začne petnajsti dan po objavi. |
Št. 007-0002/2011-13 |
Rečica ob Savinji,
dne 21. decembra 2011 |
Župan |
Občine Rečica ob
Savinji |
Vincenc Jeraj l.r. |