|
Na
podlagi 52. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), in 14/15 – ZUUJFO) in
15. člena
Statuta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici
(Uradni list RS, št. 45/14) je Občinski svet Občine Sveti Jurij ob
Ščavnici na 6. redni seji dne 20. 5.
2015 sprejel |
|
|
|
O D L
O K |
|
o
Občinskem prostorskem načrtu Občine Sveti Jurij ob Ščavnici |
|
|
|
I.
UVODNE DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
(1) S
tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Sveti Jurij ob
Ščavnici (v nadaljevanju OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del. |
|
(2)
Občinski prostorski načrt Občine Sveti Jurij ob Ščavnici je izdelal ZEU
– družba za načrtovanje in inženiring d.o.o., Staneta Rozmana 5, 9000
Murska Sobota, pod št. projekta OPN 4/08. Sestavni del odloka sta
grafični in tekstualni del OPN. |
|
|
|
2. člen |
|
(vsebina in sestavine prostorskega načrta) |
|
(1) OPN
Občine Sveti Jurij ob Ščavnici vsebuje strateški in izvedbeni del. |
|
(2) Strateški
del OPN določa: |
|
– izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine; |
|
– zasnova prostorskega razvoja občine; |
|
– zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena; |
|
– usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo; |
|
– usmeritve za razvoj v krajini; |
|
– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč; |
|
– usmeritve za razvoj območij za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, območij zaščite in reševanja ter območij za obrambo; |
|
– posebna območja, prepoznavne kvalitete in vrednote; |
|
– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev; |
|
– koncept prostorskega razvoja občinskega središča. |
|
(3) V
izvedbenem delu prostorskega načrta se določijo: |
|
– enote urejanja prostora (EUP); |
|
– območja namenske rabe prostora (NRP); |
|
– območja urejanja gospodarske javne infrastrukture (GJI), |
|
– prostorski izvedbeni pogoji (PIP); |
|
– območja, za katere se pripravi občinski podrobnejši prostorski načrt (OPPN). |
|
(4) OPN
je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja za
posege v prostor na celotnem območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici,
razen na območjih, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi
načrti (OPPN) ali drugimi državnimi in pokrajinskimi izvedbenimi
prostorskimi akti. |
|
(5) Sestavni
deli prostorskega načrta so: |
|
– besedilo prostorskega načrta: uvodne določbe, strateški del, izvedbeni
del, končne določbe; |
|
– grafični del prostorskega načrta: grafični prikazi strateškega dela,
grafični prikazi izvedbenega dela in grafični prikazi posebnega dela. |
|
(6) Vsi
varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora. |
|
|
|
II.
STRATEŠKI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
|
|
3. člen |
|
(izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine) |
|
(1) Občinski
prostorski načrt Občine Sveti Jurij ob Ščavnici temelji na usmeritvah iz
Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda
Slovenije. Dejavnosti v prostoru občine se usmerjajo na način, da
ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in
gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega
in bivalnega okolja. Zagotavlja se racionalna raba prostora in varnost
prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem
sektorjev. Negativna stanja v prostoru se izboljšujejo s prostorskimi in
okoljskimi ukrepi. Zagotavlja se varstvo naravnih vrednot in ohranjanje
biotske pestrosti. |
|
(2) Občina
Sveti Jurij ob Ščavnici je ena od treh novo nastalih občin na območju
bivše Občine Gornja Radgona in zavzema del Ščavniške doline, na severu
južne obronke Kapelskih goric, na jugu pa prehaja v hribovite Slovenske
gorice. Ustanovljena je bila leta 1994. Celotna občina meri 5132 ha in
šteje 2894 prebivalcev (Statistični Urad, leto 2012). Povprečna gostota
naseljenosti je 56 prebivalca na km2. |
|
Občino sestavlja 27 naselij in sicer: Biserjane, Bolehnečici, Blaguš,
Brezje, Čakova, Dragotinci, Gabrc, Galušak, Grabonoš, Grabšinci, Jamna,
Kočki Vrh, Kokolajnščak, Kraljevci, Kupetinci, Kutinci, Mali Moravščak,
Rožički Vrh, Selišči, Slaptinci, Sovjak, Stanetinci, Stara Gora,
Terbegovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Ženik, Žihlava. |
|
Prebivalstvo v Občini Sv. Jurij ob Ščavnici se še v veliki meri ukvarja
s kmetijstvom, ostali so zaposleni v okoliških mestih ali pa so
samozaposleni. |
|
(3) Naselje
Sveti Jurij ob Ščavnici zagotavlja prebivalcem možnost za vsakodnevno
oskrbo, informiranje, izobrazbo in druženje (vrtec in osnovna šola,
pošta, banka, kulturni dom, zdravstveni dom, krajevni urad ipd.), medtem
ko v ostalih naseljih prevladuje stanovanjska in kmetijska funkcija.
Zaradi opremljenosti z družbenimi in servisnimi dejavnostmi v naselju
Sveti Jurij ob Ščavnici in Jamna se spodbuja urbanizacija v občinskem
središču in povezava z ostalimi naselji. |
|
(4) Lokacija
v bližini priključka na avtocesto in oskrbne postaje ter siceršnja dobra
povezanost z zaledjem dveh občin daje možnost za razvoj nekaterih
aktualnih dejavnosti, ki bodo zagotavljale nekaj delovnih mest v bližini
kraja bivanja in pospešeno vplivale na razvoj občine. |
|
(5) Cilji
prostorskega razvoja Občine Sveti Jurij ob Ščavnici so: |
|
– varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske pestrosti, |
|
– ustvariti kvalitetne pogoje bivanja s sanacijo obstoječih in z
zagotovitvijo novih bivalnih površin, |
|
– zagotoviti opremljenost vseh naselij z javno komunalno infrastrukturo, |
|
– usmeriti dejavnosti v prostoru na način, da ustvarjajo največje
pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit
razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja, |
|
– zagotoviti delovna mesta v občini z zagotovitvijo površin za
gospodarske dejavnosti ob avtocestnem priključku in v bližini občinskega
središča, |
|
– v
občinskem središču zagotoviti stavbna zemljišča za nadaljnji razvoj
gospodarskih in centralnih dejavnosti in stanovanjskih območij in
ohraniti kulturno dediščino in identiteto centralnega dela naselja Sveti
Jurij ob Ščavnici, |
|
– ohraniti prostorsko identiteto vseh naselij, |
|
– zagotoviti možnost dopolnilne gradnje v vinogradniških območjih zaradi
ohranjanja poselitve, ohranjanja vinogradniške dejavnosti in razvoja
podeželskega turizma, |
|
– vzpodbujati rabo obnovljivih virov energije, |
|
– vzpodbujati racionalno ravnanje z odpadki, postavitev zbiralnic ločeno
zbranih odpadkov, |
|
– razvijati turistično dejavnost v vinorodnih območjih, v občinskem
središču Sveti Jurij ob Ščavnici, v naselju Stara Gora in ob Blaguškem
jezeru, |
|
– dopolniti mrežo kolesarskih in pohodniških poti kot turistično ponudbo
v sklopu izletniškega turizma, |
|
– varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske pestrosti, |
|
– varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
|
4. člen |
|
(zasnova prostorskega razvoja občine) |
|
Poselitev |
|
(1) Prednostno
območje za razvoj poselitve je občinsko središče, ki ga predstavlja
strnjeni del naselij Sveti Jurij ob Ščavnici, Jamna in Biserjane ter del
naselja Blaguš, v katerih je zagotovljena večina družbenih funkcij, ki
zadovoljujejo potrebe prebivalstva na lokalnem nivoju. Občinsko središče
je opremljeno z vso potrebno gospodarsko infrastrukturo oziroma je ta v
fazi izvedbe in leži na križišču dveh pomembnih regionalnih cest in
sicer ob cesti Ljutomer–Sveti Jurij ob Ščavnici–Radenci in Sveti Jurij
ob Ščavnici–Senarska ter v bližini avtocestnega priključka, zato
predstavlja kvalitetno bivalno območje. |
|
Kot
dopolnilna gradnja in zaokrožitev se razvijajo tudi ostala podeželska
naselja. Gričevnato območje Občine Sveti Jurij ob Ščavnici predstavljajo
razpotegnjena slemenska naselja in razpršena poselitev v dolinah s
posameznimi večjimi in manjšimi zaselki in s posameznimi domačijami ob
komunikacijah. Kot turistično središče je v občini opredeljeno še
naselje Stara Gora. Ostala naselja so podeželska naselja, z ohranjenimi
kmečkimi gospodarstvi. Zaradi ohranjanja lokalnega prebivalstva na
gričevnatem predelu občine se poleg gradnje stanovanjskih dopušča tudi
gradnja vinogradniških objektov in počitniških hiš. Poselitev naj se
usmerja izven območij naravnih vrednot in varovanih habitatnih tipov. |
|
Stanovanja in centralne dejavnosti |
|
(2) Stanovanja
se zagotavljajo kot individualne stanovanjske hiše v vseh naseljih. V
naselju Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer je že nekaj večstanovanjskih
objektov, se novo blokovsko zazidavo umesti v centralni del naselja,
poleg obstoječih večstanovanjskih objektov in odmaknjeno od glavne
ceste. V ostalih naseljih površin za blokovsko zazidavo ne načrtujemo. |
|
Proizvodne in ostale gospodarske dejavnosti |
|
(3) Potrebno
je ohranjati in razvijati dejavnosti z visoko dodano vrednostjo in
okoljsko sprejemljivimi programi. Proizvodne dejavnosti se usmerja v
novo poslovno obrtno cono Grabonoš v bližini avtocestnega priključka in
oskrbne postaje. Manjše širitve poslovno obrtnih dejavnosti so dopustne
še ob rastlinjaku v naselju Sveti Jurij ob Ščavnici, ob
trgovsko-skladiščnem obratu Panvita z bencinsko črpalko v naselju
Žihlava in na območju obstoječe gospodarske cone (bivše državno
kmetijsko gospodarstvo) v naselju Žihlava. V naselju Jamna, ob
regionalni cesti, se načrtuje manjša trgovsko poslovna cona. Manjši
poslovni objekti se nameščajo tudi v ostalih naseljih z namenom
ohranjanja poselitve, vendar ne smejo presegati normativnih vrednosti
negativnih vplivov na okolje. Drugih večjih proizvodnih-gospodarskih
dejavnostih občina ne načrtuje. |
|
Športne, rekreacijske in turistične dejavnosti |
|
(4) Razvoj
športnih in rekreacijskih dejavnosti se usmerja na že določene in nove
površine v in izven naselij. Širitev rekreacijskih površin se nameni
poleg obstoječih športno rekreacijskih površin ob Osnovni šoli. |
|
Razvoj turistične dejavnosti se intenzivno razvija ob Blaguškem jezeru.
Nekatere dejavnosti so ob jezeru že aktivirane. Okolica Blaguškega
jezera ima razgibano konfiguracijo terena, kar omogoča vsebinsko delitev
na dve temeljni interesni coni. Prva se nahaja v JV delu in ima
neposreden dostop na glavno cesto, zato je cilj obiska večine dnevnih
obiskovalcev. Druga se nahaja na nasprotni, ves dan sončni strani in bo
v prihodnosti namenjena pretežno bivalnim vsebinam. |
|
Prav
tako se spodbuja kmetijsko-vinski turizem na vinorodnih območjih, za
katerega je v občini dovolj priložnosti. |
|
Kolesarske poti se načrtujejo predvsem po slemenih vinogradniških
območij, okoli Blaguškega jezera v navezavi na občinsko središče in tudi
v povezavi s sosednjimi občinami. |
|
Kmetijstvo |
|
(5) Povečuje
se število večjih kmetijskih gospodarstev, ljubiteljsko kmetovanje se
zmanjšuje. Tudi povečan trend razvoja ljubiteljskega vinogradništva iz
80-ih in 90-ih let se zmanjšuje. Kmetijska dejavnost postaja čedalje
bolj panoga, enakovredna ostalim dejavnostim, s katero se je možno tudi
preživljati. Poljedelstvo in živinoreja se intenzivno razvijata. |
|
Na
gričevnatem območju občine narašča težnja po dopolnilnih kmetijskih
dejavnostih (turistične kmetije, vinotoči) v povezavi z intenzivnim
vinogradništvom. Na gričevnatem območju je zaznati je tudi povečan trend
razvoja sadjarstva. Kmetijstvo je potrebno ohranjati predvsem z vidika
kulturne krajine. |
|
|
|
5. člen |
|
(zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena) |
|
Prometna infrastruktura |
|
(1) Na
območju občine je prometno omrežje sestavljeno iz cestnega prometnega
sistema ter površin za mirujoči promet. Avtocestni priključek Sv. Jurij
ob Ščavnici v naselju Grabonoš izrazito povečuje promet skozi lokalno
središče, kar predstavlja velike obremenitve cestne infrastrukture ter
posledično obremenjenost okolja z emisijami in hrupom. |
|
(2) Nadaljnji
razvoj prometne infrastrukture je treba usmerjati tako, da se v občini
zagotovi zadovoljivo pretočnost cest, višjo raven opremljenosti prometne
infrastrukture z namenom zagotovitve večje varnosti za vse udeležence v
prometu (kolesarji, pešci) in dvigovanja kvalitete bivanja. Kvaliteten
razvoj prometne infrastrukture, zlasti z rekonstrukcijami regionalnih
cest, se bo odražal v nadaljnjem pozitivnem razvoju poselitve, manjših
negativnih učinkih prometa na bivalno okolje ter pospešenem razvoju
gospodarstva in drugih dejavnosti. |
|
(3) Omrežje
državnih cest sestavljajo avtocesta ter regionalne ceste. |
|
(4) Lokalno
cestno omrežje bo občina vzdrževala, prenavljala ter dopolnjevala s
cestno opremo z namenom zagotovitve dostopnosti ter varnosti. Na
posameznih odsekih lokalnih cest, zlasti pa na poteku skozi naselje, se
občina zavzema za prenovo cestnega omrežja ter izvedbo ukrepov za
umirjanje prometa. Pred novogradnjami, oziroma novimi kategorizacijami
je treba urediti katastrsko (geodetsko in lastniško) stanje obstoječih
kategoriziranih občinskih cestah. |
|
(5) Predvidena
je širitev avtoceste za en prometni pas, to je minimalno 7 m
obojestransko. |
|
(6) Kolesarsko
omrežje naj se uredi tako na državnem (daljinske, regionalne poti), kot
tudi občinskem in medobčinskem nivoju. |
|
(7) Mirujoči
promet je treba urediti z zagotovitvijo predpisanega števila parkirnih
površin v okviru javnih površin, zlasti ob javnih objektih oziroma na
območjih javnih in oskrbnih dejavnosti. Gradnja novih objektov oziroma
spremembe namembnosti objektov, se pogojuje z zagotovitvijo zakonsko
določenega števila parkirnih mest. Najmanjše obvezno število parkirnih
mest se zagotavlja tako za zaposlene kot tudi za obiskovalce v skladu z
določili zakonodaje oziroma izvedbenega dela tega odloka. |
|
(8) Javni
potniški promet je vezan zgolj na avtobusni promet, na relacijah med
posameznimi občinskimi, regionalnimi in ostalimi središči. Prevoz
osnovnošolskih otrok je organiziran. |
|
(9) Temeljne
smeri prometnega povezovanja. |
|
Najpomembnejše cestno omrežje v občini predstavljajo državne ceste: |
|
Avtocesta A5 (Pomurska avtocesta), ki povezuje avtocesto A1 od razcepa
Dragučova z Madžarsko pri Pincah. Avtocesta je preko priključka Sv.
Jurij ob Ščavnici v naselju Grabonoš povezana z omrežjem regionalnih
državnih cest v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici. |
|
Regionalna cesta II. reda 439 (Kobilje–Dobrovnik–Beltinci in
Bratonci–Križevci–Sv. Jurij ob Ščavnici–Senarska), ki v treh odsekih v
skupni dolžini 4,4 km, iz smeri Križevec čez naselje Bolehnečice,
Žihlavo, Jamno Sveti Jurij ob Ščavnici, Blaguš ter Kraljevce naprej
proti Cerkvenjaku pelje čez občino. |
|
Regionalna cesta III. reda 714 (Sv. Jurij ob Ščavnici–Grabonoš–Spodnji
Ivanjci–Gornja Radgona), ki v dveh odsekih v skupni dolžini 4,4 km, z
začetkom v lokalnem središču (križišče z R439) čez naselje Čakova v
smeri AC priključka Sv. Jurij ob Ščavnici v naselju Grabonoš pelje čez
Grabonoš proti Spodnjim Ivanjcem in Gornji Radgoni in predstavlja glavno
povezovalno prometnico z Avtocesto. |
|
Regionalna cesta III. reda – turistična cesta 941
Grabonoš–Kapela–Radenci, ki v delu prvega odseka v skupni dolžini 4,4
km, z začetkom na križišču z regionalno cesto RIII-714) čez reko
Ščavnico pelje čez Kapelo proti Radencem. |
|
Regionalna cesta III. reda 712 Žihlava–Rogoznica (Ptuj), v skupni
dolžini 4,4 km, z začetkom na križišču z regionalno cesto RIII-439 v
naselju Žihlava v smeri Juršinci povezuje občino z Ptujem. |
|
Prioritetno se urejajo državne ceste z večjimi prometnimi obremenitvami
in pomenijo povezavo na avtocestno omrežje. |
|
Križišča državnih cest Sveti Jurij in Grabonoš Žihlava naj se zaradi
varnosti in prometne pretočnosti uredijo s krožišči. |
|
Ob
rekonstrukciji državnih cest naj se v naseljih predvidi gradnja javne
razsvetljave in pločnikov skupaj s kolesarskimi potmi ter kolesarskih
povezav izven naselja. |
|
Pri
urejanju križanja regionalnih cest z lokalnimi se občina zavzema za
uporabniku prijazno ureditev križišč s ciljem zagotovitve prometne
varnosti priključkov oziroma križanj. |
|
Lokalno cestno omrežje omogoča navezavo posameznih naselij na glavnih
poselitvenih in prometnih oseh kot sledi: |
|
Sveti
Jurij ob Ščavnici–Slaptinci–Selišči–Bučečovci |
|
Biserjane–Dragotinci–Rožički vrh |
|
Rožički Vrh–Stanetinci–Murščak |
|
Blaguš–Brezje–Sovjak–Kutinci–Terbegovci |
|
Kutinci–Kokolajnščak |
|
Grabonoš–Grabonoški Vrh |
|
Na
lokalnih cestah se izvedejo tehnične izboljšave kot so rekonstrukcije in
razširitve vozišča, izravnava krivin, prenova podpornih in
premostitvenih objektov, dograditev hodnikov za pešce v naseljih in na
območjih z večjim deležem peš prometa, umik avtobusnih postajališč izven
vozišča in modernizacije, kot so gradnja ter prenova opornih zidov,
sanacija brežin, sprememba prometnih ureditev, izboljšanje prometne
varnosti in odvodnjavanje, ukrepi za umirjanje prometa in podobno. |
|
Vodooskrba |
|
(2) Vodooskrba
se rešuje v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju Občine
Sveti Jurij ob Ščavnici, oziroma veljavnim predpisom, ki ureja to
področje. Na območjih, kjer je predvidena javna vodooskrba, se dograjuje
in obnavlja javni vodovodni sistem. Na ostalih je dovoljena lastna
oskrba s pitno vodo. |
|
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda |
|
(3) Ureditev
odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda se uredi v skladu z
veljavnimi občinskimi predpisi. Kanalizacijsko omrežje je zgrajeno v
naselju Sveti Jurij ob Ščavnici, Jamna, Biserjane ter v delu naselja
Blaguš, vendar še ni v uporabi, saj čistilna naprava še ni zgrajena. Le
ta je načrtovana v naselju Biserjane. |
|
Na
območju ostalih naselij se zaradi pretežno razpršene poselitve načrtuje
individualne ali manjše skupinske sisteme za zbiranje in čiščenje
odpadnih komunalnih vod. |
|
Čiščenje industrijske odpadne vode se rešujejo ločeno za posamezne
proizvodne objekte, oz za posamezna območja gospodarskih con. |
|
Padavinska voda se zbira ločeno. |
|
Elektro omrežje |
|
(4) Zagotavlja
se stabilna oskrba z električno energijo. Znotraj območja naselij se
spodbuja ozemljitev kablov. Ob povečanju obremenitev z električno
energijo in ob potrebah po dodatni moči, bodo na posameznih območjih
zgrajene nove transformatorske postaje s pripadajočim omrežjem. Za
pridobivanje električne energije se prioritetno obnavlja, posodablja,
ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi
in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti. |
|
Telekomunikacijsko omrežje |
|
(5) Spodbuja
se razvoj telekomunikacijskega omrežja za vključitev najširšega kroga
prebivalcev v informacijsko družbo. Spodbuja se povezovanje in
združevanje obstoječih TK omrežij in gradnja novih širokopasovnih
optičnih ali drugih sodobnih omrežij elektronskih komunikacij. |
|
Odvoz, zbiranje in ravnanje z odpadki |
|
(6) Občina
zagotavlja ločeno zbiraje odpadkov na izvoru ter recikliranje in ponovno
uporabo nekaterih ločeno zbranih snovi. Predvsem so to odpadna embalaža,
surovine in odpadki, ki se lahko uporabijo kot biomasa za proizvodnjo
energije iz obnovljivih virov. V naselju Rožički vrh se nahaja deponija
gradbenih materialov in ruševine. Potrebna je sanacija nelegalnih
odlagališč odpadkov, ki jih je v občini 14. |
|
Oskrba s toplotno energijo |
|
(7) Občina
bo pri načrtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti uporabe
obnovljivih virov energije, predvsem energijo biomase. V občinskem
središču se preveri možnost daljinskega ogrevanja. Energija iz biomase
temelji predvsem na uporabi lesne biomase in odpadkov iz kmetijstva. |
|
|
|
6. člen |
|
(usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo) |
|
(1) Razvoj
naselij vključuje notranji razvoj, prenovo in širitev. V Občini Sveti
Jurij ob Ščavnici je razvoj vseh naselij usmerjen predvsem v notranji
razvoj, to pomeni zapolnitev nezazidanih stavbnih zemljišč v vrzelih in
ostalih nezazidanih površinah ter v dodatne širitve tam, kjer je zaradi
socialnih razlogov to interes lastnikov parcel in je širitev skladna s
konceptom razvoja naselja. Pomemben razlog za usmerjanje razvoja naselij
je ohranitev poselitve na celotnem območju občine. |
|
(2) V
Občini Sveti Jurij ob Ščavnici ni degradiranih območij. Prenova naselij
vključuje le sprotno izboljšavo funkcionalnih, tehničnih,
prostorsko-oblikovalskih, bivalnih in ekoloških razmer v naseljih z
namenom ustvariti kvalitetne pogoje za razvoj naselja. |
|
(3) Nove
širitve strnjenih naselij oziroma zaselkov so načrtovane le tam, kjer so
zaradi kmetijske rabe ali neugodnih terenskih razmer za gradnjo sedanja
nezazidana stavbna zemljišča vrnjena v kmetijsko rabo in kjer ni dovolj
prostih površin. |
|
(4) Širijo
se tudi naselja na gričevnatih območjih. Glede na demografsko ogroženost
območja Slovenskih goric se z dopolnilno gradnjo ohranja poseljenost, s
tem se ohranja tudi vinogradništvo in kmetijska dejavnost nasploh.
Vinogradništvo je na tem območju pomembna gospodarska panoga, to območje
pa se z razvojem dopolnilnih dejavnosti razvija tudi v turistično
območje. |
|
(5) Gospodarske
dejavnosti (obrt, servisi) in poslovne dejavnosti se načrtujejo v
občinskem središču Sveti Jurij ob Ščavnici, v naselju Biserjane, v
naselju Jamna, v naselju Žihlava in v naselju Grabonoš ob avtocestnem
priključku. Kot osrednji turistični območji se v občini razvijata
območje ob Blaguškem jezeru in območje naselja Stara Gora, ki sta že
priljubljeni izletniški točki. Ob Blaguškem jezeru se z OPPN načrtuje
turistično območje z nastanitvenimi in gostinskimi kapacitetami in
rekreacijskimi površinami. |
|
(6) Centralne
dejavnosti se razvija le v občinskem središču, kjer se rezervira
površine za morebitne širitve. V ostalih naseljih razvoj centralnih
dejavnosti ni načrtovan. |
|
(7) Stanovanjska
gradnja je usmerjena v vseh naseljih na zemljišča, ki so že rezervirana
za stanovanja. Največ je teh površin v občinskem središču, v ostalih
strnjenih delih naselij je praznih površin manj. Nove širitve so
načrtovane v naselju Jamna, ki se funkcionalno navezujejo na občinsko
središče. Stanovanjska gradnja se razvija tudi v podeželskih naseljih v
vrzelih ob vaških ulicah, kjer se z zapolnitvijo izkoristi gospodarska
javna infrastruktura. |
|
(8) Prenovo
je treba načrtovati tako, da je zagotovljena smotrna raba energije in
materialov. Na strehah objektov se spodbuja namestitev zbiralnikov
sončne energije za pridobivanje električne energije in ogrevanje
sanitarne vode ter izraba padavinske vode v sanitarne namene, razen na
območjih, kjer je to izrecno prepovedano. Prenovo mora spremljati
energetska sanacija stavb. |
|
|
|
7. člen |
|
(usmeritve za razvoj v krajini) |
|
(1) Razvoj
v krajini je usmerjen predvsem v razvoj kmetijstva, to je poljedelstvo,
živinoreja, vinogradništvo in sadjarstvo. Vzpodbuja naj se oblike
kmetovanja, s katerimi se ohranja ali obnovi značilna kulturna kmetijska
krajina. V nižini poljedelstvo in živinoreja, v gričevnatem delu pa
vinogradništvo, sadjarstvo ter tudi živinoreja. Na varovanih območjih
narave naj se ne načrtujejo in izvajajo kmetijske operacije (komasacije,
agromelioracije). |
|
V teh
panogah se izkoristijo naravne danosti ob upoštevanju osnovne namenske
rabe zemljišč in upoštevanju varstvenih režimov. Na celotnem območju se
poljedelstvo usmerja v trajnostno pridelavo. |
|
(2) V
gričevnatem delu ima vinogradništvo pomembno gospodarsko vlogo, zato se
ga ohranja in razvija tudi z ohranitvijo poselitve. Na tem delu občine
se vzpodbuja razvoj dopolnilnih kmetijskih dejavnosti in razvoj turizma. |
|
(3) Posebna
območja so območja režimov, ki so zavarovana s področnimi predpisi. To
so območja varstva narave, območja kulturne dediščine in območja
varstvenih območij vodnih zajetij. Vsa območja se varuje na podlagi
področnih predpisov in na podlagi splošnih izhodišč za varstvo in
ohranjanje kulturne dediščine, varstvo narave in varstvo vodnih virov
pitne vode. |
|
(4) Pri
načrtovanju v prostoru se kot omejitev upošteva naravne procese. Na
poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih
ureditev in vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Na področju
vodnega gospodarstva občina načrtuje čiščenje in ureditev manjših
vodotokov in površinskih odvodnikov, ki niso v pristojnosti države
zaradi zagotovitve poplavne varnosti in možnosti odvoda padavinskih
voda iz naselij. |
|
|
|
8. člen |
|
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč) |
|
(1) Osnova
za določitev namenske rabe je sedanja pretežna raba zemljišč (namenska
in dejanska raba zemljišč) in nove spremembe namenske rabe, ki sledijo
težnjam in ciljem prostorskega razvoja občine. Stavbna zemljišča so vsa
zemljišča v poselitvenih območjih, to je v strnjenih naseljih, zaselkih
in posamičnih gradnjah ter zelene površine izven naselij (pokopališča,
rekreacijske, prometne, ipd. površine) za katere je v izvedbenem delu
občinskega prostorskega načrta določena podrobna namenska raba glede na
pretežnost rabe. Posamične objekte, ki se jih opredeli kot razpršeno
gradnjo, se v prostorskem načrtu prikaže kot stavbišče (fundus) brez
pripadajočega stavbnega zemljišča. |
|
Osnovna namenska raba zemljišč se deli na stavbna zemljišča, kmetijska
zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga zemljišča. |
|
(2) V
izvedbenem delu prostorskega načrta se območja osnovne namenske rabe
delijo na podrobnejšo namensko rabo glede na pretežnost rabe. Pri tem se
upoštevajo naslednje usmeritve: |
|
– naselja se opredelijo kot kmečka naselja z možnostjo ohranitve
kmetijske dejavnosti; |
|
– območja s pretežno individualnimi stanovanjskimi objekti znotraj
občinskega središča (Sveti Jurij ob Ščavnici, Jamna in Biserjane) se
opredelijo kot stanovanjska območja s servisnimi in obrtnimi
dejavnostmi; |
|
– v
občinskem središču s pripadajočim območjem se podrobnejša namenska raba
določi z upoštevanjem obstoječe namembnosti površin, |
|
– proizvodne, obrtne, poslovne in druge dejavnosti se usmerjajo ob
regionalni cesti R2-439 in ob priključku na avtocesto. |
|
(3) Kmetijska
zemljišča z visokim in dobrim pridelovalnim potencialom pokrivajo v
Občini Sveti Jurij ob Ščavnici kar 42 % celotnega območja občine, drugih
kmetijskih površin pa je 16 %, skupaj torej 58 %. Občina na kmetijskih
zemljiščih še v nadaljnje načrtuje intenzivno izrabo. |
|
Kmetijska zemljišča se v največji možni meri ohranja, vzpodbuja se
oživitev rabe površin v zaraščanju. Del stavbnih zemljišč je predviden
za izvzem in spremembo namembnosti v primarno rabo – predvsem v
kmetijsko rabo – saj so zaradi reliefa ali drugih pogojev manj primerna
za gradnjo. |
|
(4) Gozdna
zemljišča so zemljišča porasla z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali
drugim gozdnim rastjem s katerokoli gozdno funkcijo. Gozdovi so povzeti
po prostorskih sestavinah planov Občine Sveti Jurij ob Ščavnici ter
usklajena z dejansko rabo prostora in jih je približno 32 %. Veliko
površin je tudi v zaraščanju. V osrednjem delu so gozdne površine
pretežno ostanki gozdov v kmetijski krajini, zato je značilna
prepletajoča dejavnost. V gozdovih se ohranjajo ekološka, socialna in
proizvodna funkcija, ohranjajo se vse gozdne površine: zaplate, obmejki,
biokoridorji v kmetijski krajini. Gozdna zemljišča se ohranja v največji
možni meri. Kljub temu pa se v primerih potreb po novih stavbnih ali
drugih zemljiščih prednostno posega na gozdna zemljišča ali zaraščajoče
se površine, saj površine gozdov naraščajo, kmetijska zemljišča pa se
krčijo. |
|
(5) Vodna
zemljišča so zemljišča vodotokov in priobalna zemljišča ob njih ter
zemljišča ostalih vodnih površin (akumulacijsko Blaguško jezero,
ribniki …). Vseh vodnih površin v občini je 0,76 %. Vodna zemljišča se
izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri
čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve
kmetijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. |
|
(6) Na
območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici trenutno ni raziskovalnega ali
pridobivalnega prostora niti ni nobeno območje z osnovno namensko rabo
prostora opredeljeno kot območje mineralnih surovin. V primeru
izkazanega interesa za raziskovanje ali izkoriščanje mineralnih surovin
bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko
rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih vsebin. Za namen
raziskovanja in izkoriščanja mineralnih vsebin je potrebno sprejeti
občinski podrobni prostorski načrt. |
|
(7) Zemljišča
prometne infrastrukture so zemljišča državnih cest, to je avtocesta in
regionalne ceste ter zemljišča občinskih cest, ki so lokalne ceste in
javne poti, nekategorizirane občinske ceste, gozdne ceste, parkirišča,
pločniki in kolesarske poti. |
|
|
|
9. člen |
|
(usmeritve za razvoj območij za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, območij zaščite in reševanja ter območij za obrambo) |
|
(1) Kot
območja, kjer je potrebno zagotavljati varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami so opredeljena območja, ki so kakorkoli ogrožena z vidika
naravnih in antropogenih procesov. To so poplavna, erozijska, plazljiva
in požarna območja. |
|
(2) Poplavna
območja so ob reki Ščavnici, ki je vodotok 1. reda. Akumulacija Blaguško
jezero je zajezena z nasipom. |
|
(3) Območje
Občine Sv. Jurij ob Ščavnici se nahaja na območju VII. stopnje potresne
varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z najnižjim projektnim
pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. |
|
(4) Posamezni
deli občine so evidentirani kot erozijsko območje, kjer se upošteva
varstvene ukrepe oziroma se v teh območjih ne načrtuje ureditev, ki
lahko povzročijo ali pospešijo erozijo in plazenje. Pri poseganju na
erozijska območja je potrebno predhodno zagotoviti ustrezne
protierozijske ukrepe oziroma upoštevati predpise. |
|
(5) V
Občini Sv. Jurij ob Ščavnici ni posebnih požarno ogroženih območij. V
območja požarne ogroženosti naravnega okolja štejemo gozdne površine,
vendar je požarna ogroženost običajna. Za dejavnosti, ki so opredeljene
v predpisu o požarni varnosti, se preveri požarna ogroženost, kar se kot
pogoj opredeli v izvedbenem delu prostorskega načrta. Na območju vseh
naselij delujejo prostovoljna gasilska društva z običajno opremo za
interventno gašenje lokalnih požarov. |
|
(7) Ob
obstoječem pokopališču v naselju Sveti Jurij se načrtuje območje za
množične pokope. |
|
Območij za pokop kadavrov v občini ni. V primeru večjega pomora živali
je določeno zbirno mesto za gospodarsko cono v Žihlavi, od koder se jih
odvaža k pooblaščenemu izvajalcu za ravnanje in uničenje kadavrov. |
|
Občina ima v načrtu zaščite in reševanja definirano območje za ruševine
in sicer na območju opuščenega peskokopa v naselju Kutinci. |
|
(8) Območje
za zbiranje in nastanitev prebivalstva ob naravnih in drugih nesrečah se
načrtuje v obstoječi Osnovni šoli Sveti Jurij ob Ščavnici. |
|
(9) V
Občini Sv. Jurij ob Ščavnici ni objektov za potrebe obrambe in se jih ne
načrtuje. |
|
|
|
10. člen |
|
(posebna območja, prepoznavne kvalitete in vrednote) |
|
(1) Posebna
območja so območja režimov, ki so že zavarovana s področnimi predpisi.
To so območja varstva narave, območja kulturne dediščine območja
varstvenih območij vodnih zajetij ter poplavna območja ob vodotokih, ki
se jih v OPN upošteva kot obvezna izhodišča. |
|
Območja varstva narave |
|
(2) Kot
posebna območja z vidika krajinskih značilnosti so območja naravnih
vrednot, območja Nature 2000, ekološko pomembna območja in elementi
krajine, pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
|
Severni del občine, ki sega v vinorodne gorice, je predlagan za
zavarovanje kot Krajinski park Radenska Kapela. Območje še ni zavarovano
in je v spremembah in dopolnitvah planskih aktov občine predlagano za
zavarovanje kot obvezno republiško izhodišče. |
|
V
območju občine sta tudi dela posebnega varstvenega območja Natura 2000.
To je gozdna površina južno od Grabonoša in območje ob Stanetinskem in
Kupetinskem potoku. |
|
(3) V
območju občine sta z Uredbo o ekološko pomembnih območjih (Uradni list
RS, št. 48/04), razglašeni ekološko pomembno območje Grabonoš in
ekološko pomembno območje Stanetinski in Kupetinski potok in z Uredbo o
zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 52/02, 67/03) naslednje
naravne vrednote: Slugova gledičija (Id. št. 7085), Zlume – gorski brest
(Id. št. 7007), Belečov hrast (Id. št. 877), Vrbnjakov bor (Id. št.
7091), Korošakova hruška (Id. št. 6990), Mariničova murva (Id. št.
7087), Sovjak – bukev (Id. št. 6984), Ščavnica -stara struga (Id. št.
6950) in Zamudove smreke (Id. št.7017). V območju občine je tudi nova
predlagana naravna vrednota Ščavnica – koridor vidre in območje
pričakovanih naravnih vrednot Slovenske Gorice, ki pa še nista določeni. |
|
Območja kulturne dediščine |
|
(4) Območja
kulturne dediščina so območja in objekti iz registra kulturne dediščine.
Kulturni spomeniki so zavarovani tudi z Odlokom o razglasitvi
nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine
Gornja Radgona in Ljutomer (za območje Občine Sveti Jurij ob Ščavnici)
ter na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine. |
|
|
|
11. člen |
|
(koncept prostorskega razvoja občinskega središča) |
|
(1) Cilji
prostorskega razvoja naselja občinskega središča Občine Sveti Jurij ob
Ščavnici so ustvariti kvalitetne pogoje bivanja v naselju z
zagotovitvijo dodatnih, bolj ugodnih površin za stanovanjsko gradnjo in
območij za rekreacijo, zagotoviti opremljenost naselij z javno komunalno
infrastrukturo, ohraniti prostorsko identiteto naselja, vzpostaviti
urbani center naselja, ohraniti staro jedro naselja in zagotoviti
aktivno prenovo varovanih, kvalitetnih in degradiranih delov stavb in
naselbinske dediščine, zagotoviti celostno varstvo kulturnih vrednot v
prostoru, zagotoviti delovna mesta v občini, za katere je treba
rezervirati nove površine. |
|
(2) Urbanistični
načrt je podlaga za celovito načrtovanje urbanih središč. Izdela se za
mesta in naselja mestnega značaja. V Občini Sveti Jurij ob Ščavnici ni
mest. Občinsko središče, ki je opredeljeno kot lokalno središče z
urbanim značajem je predstavlja strnjeni obcestni del naselij Sveti
Jurij ob Ščavnici, Jamna in Biserjane ter del naselja Blaguš, kjer so
zagotovljene družbene, servisne in nekatere upravne funkcije. Območje
urbanističnega načrta je definirano z mejo poselitvenega območja
naselja, ki so mu priključene površine načrtovanih širitev za
stanovanjsko gradnjo in trgovsko dejavnost. |
|
(3) Prostorski
razvoj občinskega središča je usmerjen v izboljšavo obstoječih in
urejanje novih poselitvenih območij, v ureditev urbanega centra naselja,
rekreacijskih in zelenih površin in v razvoj trgovske cone med naseljema
Sveti Jurij ob Ščavnici in Jamna. Zemljišča rezervirana za družbene
dejavnosti se rezervirajo poleg obstoječih družbenih objektov. |
|
(4) Osnovne
usmeritve za urbanistično in arhitekturno oblikovanje so: |
|
– razviti in ohraniti oblikovno podobo naselja, |
|
– urediti center naselja Sv. Jurij, |
|
– vzpostaviti zeleni sistem naselja, |
|
– ohraniti razpoznavnost v kmečkih poslopij oziroma posestev, |
|
– nove stanovanjske površine nameniti za individualno stanovanjsko
gradnjo, |
|
– blokovsko gradnjo locirati v centralni del naselja, |
|
– proizvodne in poslovne cone oblikovati v manjših, sestavljenih
gabaritih in jih v največji možni meri ozeleniti. |
|
Na
križišču cest, v samem centru naselja Sveti Jurij ob Ščavnici so objekti
višji gabaritov, visoko pritlične enonadstropne stavbe, zato so tu
dovoljene gradnje novih objektov višjih gabaritov, možna je tudi
blokovska gradnja. Stanovanjske objekte se tu kombinira z javnimi
funkcijami (lokali). |
|
(5) V
koncept prometnega omrežja v občinskem središču se vključuje predvsem
naslednje usmeritve: |
|
– rekonstruira se obstoječe ceste in ulice, ki so navezane na lokalne
ceste, |
|
– uredijo se pločniki ob glavnih cestah, kjer jih še ni, |
|
– ob
javnih objektih se zagotovi ustrezno število parkirišč, |
|
– uredijo se kolesarske steze v občinskem središču, kjer ji še ni in
proti Blaguškem jezeru, |
|
– uredi se prometna infrastruktura na območjih, ki se na novo urejajo. |
|
(6) Ohranja
in prenovi se vse urejene zelene površine ob cerkvi in javnih objektih. |
|
Ozelenjena bodo tudi območja, ki so v območje naselja priključena na
novo. Glede na namembnost območij ni možno načrtovati večjih sklenjenih
zelenih površin, zato je predlagana obvezna ozelenitev parkirnih
površin. |
|
(7) Občinsko
središče se v celoti opremlja z gospodarsko javno infrastrukturo. Javni
vodovod je zgrajen. Po potrebi se po posameznih odsekih rekonstruira.
Kanalizacijsko omrežje še ni priključeno na čistilno napravo, ker še ta
ni zgrajena. V bodoče bo potrebna sprotna dograditev in po potrebi
rekonstrukcija na posameznih odsekih ter opremljanje novih območij.
Plinovoda ni, ta se zgradi ob povečanem povpraševanju. |
|
(8) Med
naseljema Sveti Jurij ob Ščavnici in Biserjane se načrtujejo večje
površine za stanovanjsko gradnjo. Med naselji Sveti Jurij ob Ščavnici in
Jamna pa površine za trgovsko dejavnost. Dodatne površine za družbene
objekte se predvidijo ob že obstoječih javnih objektih. |
|
|
|
12. člen |
|
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev) |
|
(1) Prostorski
izvedbeni pogoji določajo dopustne posege in pogoje za njihovo izvedbo
po posameznih enotah urejanja glede na osnovno ali podrobnejšo namensko
rabo. Enote urejanja se določijo glede na značilnosti prostora. |
|
(2) Pri
določanju pogojev za posege v prostor s upoštevajo objekti in območja
kulturne dediščine in naravovarstvena območja. |
|
(3) Pri
gradnji individualnih stanovanjskih objektov v naseljih podeželskega
značaja in delih naselij z ohranjenimi avtohtonimi značilnostmi, se pri
oblikovanju objektov upoštevajo značilnosti slovenjegoriške arhitekturne
tipike, predvsem pri oblikovanju in obdelavi streh in fasad. Pri
parcelaciji zemljišč v naseljih se upošteva značilno obstoječo
parcelacijo in tipologijo zazidave ter lastniško strukturo zemljišč. |
|
(4) V
obcestnih delih naselij se ohranja morfologija nižinskih obcestnih
naselij, to je obcestna pozidava z značilnim zaporedjem gradnje
stanovanjskih objektov ob cesti, v notranjosti parcele so gospodarski
objekti. |
|
III.
IZVEDBENI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
|
|
1. Splošni skupni prostorsko izvedbeni pogoji na stavbnih zemljiščih |
|
|
|
13. člen |
|
(splošne določbe) |
|
(1) Izvedbeni
del OPN deli prostor občine na posamezne enote urejanja prostora (EUP),
za katere določa osnovno namensko rabo, podrobno namensko rabo (PNR),
prostorske izvedbene pogoje (PIP) in območja, za katere se pripravi
občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). |
|
(2) Pogoji
za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v območju
občinskega središča in območjih naselij določajo: |
|
– namembnost in vrsto posegov v prostor, |
|
– lego, velikost in oblikovanje objektov, |
|
– parcelacijo, |
|
– priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, |
|
– celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo
okolja in naravnih dobrin, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
ter obrambne potrebe, |
|
– varovanje zdravja ljudi, |
|
– druge pogoje. |
|
(3) Če
za posamezno enoto urejanja niso posebej navedeni PIP-i, se upoštevajo
splošni oziroma skupni PIP-i. |
|
(4) Občinski
prostorski načrt Občine Sveti Jurij ob Ščavnici je podlaga za pridobitev
gradbenega dovoljenja, razen za območja, kjer veljajo obstoječi ali so
predvideni OPPN-ji. |
|
(5) Minimalno
število parkirnih mest se določa po Tabeli 2 (število zahtevanih PM
glede na vrsto objekta). |
|
|
|
14. člen |
|
(namembnost) |
|
(1) Namembnost
območja enote urejanja je določena z dopustnimi dejavnostmi na
posameznih enotah podrobne namenske rabe. |
|
(2) Osnovna
namenska raba prostora se deli na: |
|
–
območja stavbnih zemljišč, |
|
–
območja kmetijskih zemljišč, |
|
–
območja gozdnih zemljišč, |
|
–
območja vodnih zemljišč, |
|
–
območja drugih zemljišč. |
|
(3) Za
celotno območje občine je za posamezno enoto urejanja prostora glede na
pretežno rabo določena podrobnejša namenska raba prostora v skladu s
Prilogo 1 k Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega
prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene
gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št.
99/07). |
|
|
|
15. člen |
|
(enote urejanja prostora) |
|
(1) Enote
urejanja so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti
prostora in pretežne namenske rabe. Enote urejanja so naselja ter
samostojni zaselki in deli nižinskih strnjenih naselij, strnjena
obcestna vinogradniška naselja ter ostala območja stavbnih zemljišč
(rekreacijska območja, zelene površine). Posebne enote urejanja so
območja krajine s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči z razpršeno
poselitvijo. V prostorski enoti je za posamezne površine določena
osnovna in podrobnejša namenska raba prostora ter prostorski izvedbeni
pogoji. |
|
|
|
(2) Pregled
enot urejanja prostora v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici |
|
|
|
Oznaka enote / podenote |
Ime enote / podenote |
Naselje |
Podrobnejša namenska raba enote / podenote |
Režimi v enoti / podenoti |
Način
urejanja |
PIP
v členu |
SJ 1 |
Sveti Jurij – Center |
Sveti Jurij
ob Ščavnici |
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
SS-stanovanjske površine
PC-površine cest |
– varstvo KD
(Ešd: 945, 957, 962, 1006, 1484, 6690, 24614)
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
22. |
SJ 1/1 |
Sveti Jurij – Cerkev svetega Jurija |
Sveti Jurij
ob Ščavnici |
CD-druga območja centralnih dejavnosti |
– varstvo KD
(Ešd: 945, 962)
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
22. |
SJ 2 |
Sveti Jurij – Blaguš |
Sveti Jurij
ob Ščavnici |
SS-stanovanjske površine
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest |
– varstvo KD
(Ešd: 945)
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
23. |
SJ 3 |
Sveti Jurij – Šola |
Sveti Jurij
ob Ščavnici |
CD-druga območja centralnih dejavnosti
BC-športni centri |
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
24. |
SJ 4 |
Sveti Jurij – Pokopališče |
Sveti Jurij
ob Ščavnici |
ZK-pokopališče
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PO-ostale prometne površine
PC-površine cest |
– varstvo KD
(Ešd: 28117, 945)
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
25. |
SJ 5 |
Sveti Jurij – Jamna |
Sveti Jurij
ob Ščavnici, Jamna in Biserjane |
SS-stanovanjske površine
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
PO-ostale prometne površine
PC-površine cest |
– varstvo KD
(Ešd: 929, 945, 999)
– del v HMO
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
23. |
SJ 6 |
Sveti Jurij – Naselje "Sever" |
Sveti Jurij
ob Ščavnici |
SSm-mešane stanovanjske površine
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest |
– varstvo KD (Ešd: 945)
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
23. |
SJ 7 |
Sveti Jurij – Soseska Center |
Sveti Jurij
ob Ščavnici |
SS-stanovanjske površine |
– varstvo KD
(Ešd: 945)
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
OPPN |
31. |
SJ 8 |
Sveti Jurij – Gospodarska cona |
Sveti Jurij
ob Ščavnici |
IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
- del v HMO
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
29. |
JA 1 |
Naselje Jamna |
Jamna |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
K1-najboljša kmetijska zemljišča |
– varstvo KD
(Ešd: 19918)
– del v HMO
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
26. |
JA 2 |
Soseska Jamna – Jug |
Jamna |
SS-stanovanjske površine |
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
OPPN |
31. |
JA 3 |
Soseska Jamna – Sever |
Jamna |
SS-stanovanjske površine
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest |
– varstvo KD
(Ešd: 19917)
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
23. |
JA 4 |
Trgovski center Jamna |
Jamna |
IG-gospodarska cona |
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
29. |
BI 1 |
Biserjane |
Biserjane |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
– varstvo KD
(Ešd: 1000, 11263)
– del v poplavnem območju
– del v HMO
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
26. |
BL 1 |
Turistično območje Blaguško jezero |
Blaguš |
BT-površine za turizem
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport |
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
Sprejet OPPN
(URL RS,
št. 51/13) |
31. |
BL 2 |
Počitniško-stanovanjsko naselje Blaguš |
Blaguš |
SS-stanovanjske površine |
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
Sprejet OPPN
(URL RS,
št. 51/13) |
31. |
BL 3 |
Gostinski objekt
Blaguš s platojem |
Blaguš |
BT-površine za turizem
SK-površine podeželskega naselja
PO-ostale prometne površine
G-gozdna zemljišča |
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
Sprejet OPPN
(URL RS,
št. 51/13) |
31. |
BL 4 |
Piknik območje
Blaguško jezero |
Blaguš |
BT-površine za turizem
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport,
SK-površine podeželskega naselja
VC-celinske vode
VI-območja vodne infrastrukture
PC-površine cest
K2-druga kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča |
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
Sprejet OPPN
(URL RS,
št. 51/13) |
31. |
BL 5 |
Del naselja Kraljevci ob Blaguškem jezeru |
Kraljevci |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest |
– del v HMO
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
26. |
BL 6 |
Del naselja ob
Blaguškem jezeru |
Sveti Jurij |
SK-površine podeželskega naselja |
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
26. |
KR 1 |
Kraljevci |
Kraljevci |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
27. |
SO 1 |
Sovjak |
Sovjak
Ženik
Brezje |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
ZD-druge urejene zelene površine
O-območja okoljske infrastrukture
T-območja komunikacijske infrastrukture
PC-površine cest
K2-druga kmetijska zemljišča |
– varstvo KD
(Ešd: 675, 676, 955, 972, 992, 993, 994, 998, 1001, 1008, 6735,
17542, 17544, 17545, 17546, 17550, 17551, 23936, 24611)
– erozijsko območje
z običajnimi in zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
27. |
BO 1 |
Naselje Bolehnečici |
Bolehnečici |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
PC-površine cest |
– varstvo narave (NV 7087)
– varstvo KD
(Ešd: 1215, 1216, 1217, 17516, 17517, 17518, 24591, 29188)
– del v HMO
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
26. |
ŽI 1 |
Naselje Žihlava –
Severovzhod |
Žihlava |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
– varstvo KD
(Ešd: 17552)
– neznatni del
v poplavnem območju
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
26. |
ŽI 2 |
Zaselek Žihlava –
Jugozahod |
Žihlava |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
– neznatni del
v poplavnem območju
– del v HMO |
/ |
26. |
ŽI 3 |
Gospodarska cona Severovzhod |
Žihlava |
IG-gospodarska cona
PC-površine cest |
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
|
29. |
ŽI 4 |
Gospodarska cona – Jugozahod |
Žihlava |
IG-gospodarska cona
PC-površine cest |
– del v HMO |
/ |
29. |
SG 1 |
Naselje Stara Gora – Severozahod |
Stara Gora, Terbegovci |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
– varstvo KD
(Ešd: 997)
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
27. |
SG 2 |
Naselje Stara Gora – Center |
Stara Gora |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
BT-površine za turizem
G-gozdna zemljišča
K2-druga kmetijska zemljišča
PC-površine cest |
– varstvo KD
(Ešd: 961, 1009)
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
28. |
SG 4 |
Zaselek Stara Gora – Žihlava |
Stara Gora
(Žihlava) |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
/ |
/ |
27. |
SG 5 |
Naselje Stara Gora – Severovzhod |
Stara Gora |
SK-površine podeželskega naselja |
– varstvo KD
(Ešd: 961) |
/ |
27. |
SG 6 |
Naselje Stara Gora |
Stara Gora |
SK-površine podeželskega naselja |
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
26. |
GB 1 |
Naselje Grabšinci |
Grabšinci |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
– erozijsko območje
z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
27. |
MM 1 |
Naselje Mali
Moravščak |
Mali
Moravščak |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
– erozijsko območje
z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
27. |
KO 1 |
Naselje Kokolajnščak – Gabrc |
Kokolajnščak, Gabrc,
(Galušak) |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
– erozijsko območje
z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
27. |
GL 1 |
Zaselek Galušak – Rinkovci |
Galušak |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
– erozijsko območje
z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
27. |
GL 2 |
Zaselek Galušak –
Borošak |
Galušak |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
– erozijsko območje
z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
27. |
GL 3 |
Zaselek Galušak – Gmajne |
Galušak |
SK-površine podeželskega naselja |
– erozijsko območje
z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
27. |
KV 1 |
Naselje Kočki Vrh |
Kočki Vrh |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
27. |
GR 1 |
Zaselek Grabonoš – Pri poslovno obrtni coni |
Grabonoš |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest |
– varstvo narave (EPO)
– varstvo KD
(Ešd: 983, 984, 17523, 17524, 24598, 24600)
– del v HMO
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
26. |
GR 2 |
Grabonoški Vrh |
Grabonoš |
SK-površine podeželskega naselja
IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
PC-površine cest |
– erozijsko območje
z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
27. |
GR 3 |
Naselje Grabonoš - Rigel |
Grabonoš
(Kraljevci) |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
– varstvo KD
(Ešd: 985, 17525, 17526, 17527, 24599)
– erozijsko območje
z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
27. |
GR 4 |
Grabonoš-poslovno obrtna cona |
Grabonoš |
IG-gospodarska cona |
– del v HMO
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
OPPN |
31. |
ČA 1 |
Naselje Čakova |
Čakova |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
– varstvo narave
(NV-točkovna)
– del v HMO
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
26. |
DR 1 |
Zaselek Dragotinci – Severno od AC |
Dragotinci |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
/ |
/ |
27. |
DR 2 |
Zaselek Dragotinci – Južno od AC |
Dragotinci |
SK-površine podeželskega naselja
IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest |
– varstvo KD
(Ešd: 17521, 24776)
– del v poplavnem območju
– del v HMO |
/ |
26. |
RV 1 |
Naselje Rožički Vrh – Jug |
Rožički Vrh |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest |
– erozijsko območje
z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
27. |
RV 2 |
Zaselek Rožički Vrh – Sever |
Rožički Vrh
(Stanetinci) |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
– varstvo KD
(Ešd: 24777)
– erozijsko območje
z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
27. |
ST 1 |
Zaselek Stanetinci – Sever |
Stanetinci |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
– erozijsko območje
z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
27. |
ST 2 |
Zaselek Stanetinci – Jug |
Stanetinci |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
– varstvo narave (EPO, Natura 2000)
– erozijsko območje
z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
27. |
ST 3 |
Deponija za gnoj |
Stanetinci |
IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
– erozijsko območje
z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
27. |
KU 1 |
Naselje Kupetinci |
Kupetinci |
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest |
– del v HMO
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
26. |
SE 1 |
Naselje Selišči |
Selišči |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
PC-površine cest |
– varstvo narave (EPO, Natura 2000)
– varstvo KD
(Ešd: 24609)
– del v HMO
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
26. |
SE 2 |
Parkirišče |
Selišči |
PO-ostale prometne površine |
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
26. |
SL 1 |
Naselje Slaptinci |
Slaptinci |
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
E-območja energetske infrastrukture
PC-površine cest |
– varstvo KD
(Ešd: 971, 17538, 17540)
– del v HMO |
/ |
26. |
SL 2 |
Igrišče Slaptinci |
Slaptinci |
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
BC-športni centri. |
/ |
/ |
30. |
SL 3 |
Kapelica |
Slaptinci |
CD-druga območja centralnih dejavnosti |
/ |
/ |
26. |
TB 1 |
Skedenj |
Terbegovci |
A-površine razpršene poselitve |
– erozijsko območje
z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
27. |
EU 1-DPA |
DLN AC za odsek
Cogetinci–Vučja vas |
SV del občine (Dragotinci, Slaptinci, Selišči, Kupetinci) |
PC-površine cest |
– varstvo narave (EPO; Natura 2000)
– varstvo KD
(Ešd: 932, 15430, 15566)
– del v poplavnem območju
– del v HMO
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
– DPA |
URL RS, št. 93/01-4637 |
34. |
EU 2 |
Odprta krajina – SZ občine |
SZ del občine |
A-površine razpršene poselitve
G-gozdna zemljišča
K1-najboljša kmetijska zemljišča
K2-druga kmetijska zemljišča
PC-površine cest
VC-celinske vode |
– varstvo narave (EPO)
– varstvo KD
(Ešd: 948, 14505)
– del v poplavnem območju
– del v HMO
– erozijsko območje
z običajnimi
in zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
32., 33. |
EU 3 |
Odprta krajina – SV občine |
SV del občine (Dragotinci, Slaptinci, Kupetinci, Selišči,
Dragotinci) |
A-površine razpršene poselitve
G-gozdna zemljišča,
K1-najboljša
kmetijska zemljišča
K2-druga kmetijska zemljišča
O-območja okoljske infrastrukture
T-območja komunikacijske infrastrukture
PC-površine cest
VC-celinske vode |
– varstvo narave (NV 7085);
EPO; Natura 2000)
– varstvo KD
(Ešd: 932, 953, 974, 982, 10416, 14044, 15430, 15566, 17548,
17549)
– del v poplavnem območju
– del v HMO
– erozijsko območje
z običajnimi in zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
32., 33. |
EU 4 |
Odprta krajina –
pretežni del
občine |
osrednji in
južni del
občine |
A-površine razpršene poselitve,
IK-površine z objekti
za kmetijsko proizvodnjo
G-gozdna zemljišča,
K1-najboljša kmetijska zemljišča,
K2-druga kmetijska zemljišča,
O-območja okoljske infrastrukture,
VI-območja vodne infrastrukture
PC-površine cest,
VC-celinske vode. |
– varstvo narave
(NV 7017, 6984, 7091);
EPO; Natura 2000);
– varstvo KD
(Ešd: 929, 930, 932, 939, 942, 944, 945, 961, 992, 994, 1003,
1005, 6735, 9651, 9737, 15566, 17537, 17541, 17545, 17550,
18287, 24601, 24603, 24610, 24778);
– del v poplavnem območju;
– del v HMO;
– VVO-državni nivo (3. režim);
– erozijsko območje
z običajnimi
in zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
32., 33. |
EU 4/1 |
Odprta krajina – čistilna naprava |
Biserjane |
O-območja okoljske infrastrukture |
– v poplavnem območju;
– HMO. |
/ |
32. |
EU 5 |
Stara struga Ščavnice |
Jamna,
Slaptinci, Žihlava |
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport,
K1-najboljša kmetijska zemljišča,
G-gozdna zemljišča,
VC-celinske vode. |
– varstvo narave
(NV 6950);
– v poplavnem območju;
– del v HMO,
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi |
OPPN |
31. |
EU 6-DPA |
DLN AC za odsek Spodnja Senarska–Cogetinci–Vučja vas |
SZ del občine (Grabonoš, Čakova) |
PC-površine cest |
– varstvo narave (EPO; Natura 2000);
– varstvo KD
(Ešd: 15561, 24597);
– del v poplavnem območju;
– del v HMO;
– erozijsko območje
z običajnimi in zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi
– DPA |
Uradni list RS, št. 93/01-4637;
Uradni list RS, št. 37/05-1282 |
34. |
EU 7 |
Odprta krajina – naselje Kokolajnščak |
Kokolajnščak |
K2-druga kmetijska zemljišča |
– erozijsko območje
z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi |
/ |
32., 33. |
|
|
16. člen |
|
(vrste dopustnih objektov glede na namen) |
|
(1) V
enotah urejanja so dopustne gradnje zahtevnih in manj zahtevnih objektov
(stavbe in gradbeno inženirski objekti), ki so navedeni v podrobnejših
prostorsko izvedbenih pogojih za posamezno enoto urejanja. |
|
(2) V
enotah urejanja prostora so dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih
objektov po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in določilih,
ki so za posamezno EUP določena v Prilogi 1 (Preglednica z dovoljenimi
nezahtevnimi objekti in enostavnimi objekti ter začasnimi objekti). |
|
|
|
17. člen |
|
(vrste dopustnih gradenj) |
|
(1) V
vseh enotah urejanja so na območjih stavbnih zemljišč, razen če za
posamezno enoto urejanja ni drugače določeno, dopustne naslednje vrste
posegov oz gradenj in drugih del: |
|
– gradnja novega objekta, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija,
odstranitev objekta ali njegovega dela, |
|
– sprememba namembnosti objekta, če je skladna s PIP za posamezno EUP
ali PNR, |
|
– pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječ objekt (legalizacija), |
|
– vzdrževanje objektov in naprav, |
|
– dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča. |
|
Posegi se nanašajo na vse vrste objektov glede zahtevnosti: zahtevne,
manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte. |
|
(2) Okolico
objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem
robu naselja, ki meji na kmetijska zemljišča, se ozeleni. Možno je delno
nasutje terena na parceli ob pogoju, da se z nadvišavo terena na
katerikoli način ne ogroža sosednjega zemljišča in da je na taki parceli
urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih
zemljišč. |
|
|
|
18. člen |
|
(lega
objektov) |
|
(1) Pri
določanju lege objektov se upoštevajo regulacijske linije, ki se
povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb na območju. Postavitev
stavb mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali
dela naselja. Pri določitvi odmika stavb od sosednjih zemljiških parcel
se upošteva najbolj izpostavljeni del stavbe (npr. rob balkona ali
strehe). |
|
(2) V
zaselkih in območjih razpršene poselitve se objekte locira prosto v
prostor z upoštevanjem terenskih razmer, obstoječih objektov,
osončenosti obstoječih in novih objektov ter dostopa. |
|
(3) Odmiki
novih stavb od cestnega telesa javnih cest morajo slediti regulacijski
liniji in morajo biti v skladu s cestno-prometnimi predpisi. Ne glede na
določbe prejšnjega stavka, odmik novih stavb od cestnega telesa
občinskih cest ne sme biti manjši kot 4 m, razen pri dozidavah in
nadzidavah, pri katerih je odmik lahko manjši od 4 m, vendar ne sme biti
bližje kot obstoječi del stavbe. Enaki pogoji veljajo za rekonstrukcijo
stavb v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca ceste. |
|
(4) Odmiki
od državne ceste so 5 m oziroma manj v skladu s pogoji in soglasjem
upravljavca ceste. |
|
(5) Odmik
vseh vrst ograj, škarp in opornih zidov od cestnega telesa občinskih
prometnih površin mora biti najmanj 1,5 m, v primeru, da ograja služi
kot vrata na cestnem priključku – uvozu, mora na tem mestu znašati njen
odmik od cestnega telesa minimalno toliko, da je pred ograjo lahko
parkiran osebni avtomobil, brez da bi oviral odvijanje prometa na cesti,
oziroma najmanj 4 m. Vrata ograje se odpirajo v notranjost parcele
oziroma lahko so tudi drsna. |
|
(6) Linijski
vodi in jaški morajo potekati izven cestišča občinskih cest v takšnem
minimalnem odmiku od roba vozišča ceste, da pri izvedbi del ne pride do
nikakršnega fizičnega posega v vozišče, razen prečkanj. Izjema so
linijski vodi in jaški lokalnih gospodarskih javnih služb, določenih s
predpisom občine in drugi linijski vodi in jaški, ki jih gradi občina.
Ti se lahko gradijo tudi znotraj cestišča občinskih cest. |
|
(7) Odmiki
od mej sosednjih zemljišč: |
|
– stavbe morajo biti, razen v primeru gradnje v nizu, od meje sosednjih
zemljiških parcel oddaljene najmanj 4,0 m oziroma manj, če je tako
določeno v posamezni enoti urejanja; |
|
– odmiki objektov so lahko manjši, vendar ne manj kot 1,0 m, če
zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča
nedopustnega vpliva na zemljišča v vplivnem območju, omogoča požarno
varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik
sosednjega zemljišča. |
|
– Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od mej sosednjih
zemljiških parcel odmaknjeni najmanj 1,0 m. Pri ograjah, škarpah in
opornih zidovih najmanj 0,5 m Ograje, škarpe in oporni zidovi se lahko
gradijo bližje ali tudi na parcelno mejo, če se o tem sporazumejo vsi
(so)lastniki zemljišč. |
|
– Objekti GJI ter drugi linijski vodi in jaški se lahko gradijo do meje
sosednjih zemljišč. |
|
|
|
19. člen |
|
(velikost in oblikovanje objektov) |
|
(1) Tlorisna
oblika zahtevnih in manj zahtevnih objektov mora biti podolgovata, lahko
je tudi lomljena v črki L, U, ali T. Prepovedani so večkotni ali
okrogli oziroma polkrožni tlorisi. |
|
(2) Strehe:
naklon strehe je določen v PIP za posamično enoto urejanja. Dopustne so
kritine temnih barv (opečne, sive, rjave, črne). Smer slemena mora biti
vzporedna z daljšo stranico objekta. Na strehah je dopustna namestitev
sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih
virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Postavljanje naprav
iz prejšnjega stavka ni dovoljeno direktno na zemljišče. |
|
(3) Fasade
se naj opleska v svetlih barvah. Ni dopustna uporaba signalnih barv, ki
v prostoru delujejo izrazito moteče (npr. živo zelena, vijolična,
turkizno modra ipd.). Fasade se lahko kombinirajo z lesom ali z drugim
materialom (kot npr. vlaknocementne fasadne plošče). |
|
(4) Višina
ograje ob javnih cestah in dovozih ne sme presegati višine 1,20 m, v
notranjosti parcele (za objekti, medsoseske ograje) je lahko visoka do
1,80 m. Žične ograje okrog območij namenjenih varovanju (črpališča, ČN
…) ali omejitvi gibanja (proizvodna cona, rekreacijska cona, otroška
igrišča, šole, vrtci …) so lahko višine do 2,2 m. Ob rekreacijskih
površinah se lahko postavljajo tudi višje zaščitne mreže, ki se z višino
prilagodijo namenu. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih
prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni
oviran promet po javni cesti. |
|
|
|
20. člen |
|
(parcelacija) |
|
(1) Velikost
in lega novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Lega in oblika gradbene parcele mora zagotavljati sanitarne in
požarne odmike med objekti. |
|
(2) Vsaka
samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste.
Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi
o javnih cestah. Širina dovoznih cest mora biti najmanj 3 m za en objekt
in najmanj 5 m za dva ali več objektov. |
|
(3) Posamezna
gradbena parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov navedeno v Prilogi 2
(Število zahtevanih parkirnih mest glede na vrsto objekta). |
|
(4) Na
območju stavbnih zemljišč, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi
prostorskimi načrti (OPPN), se parcelacija izvaja v skladu z določili iz
podrobnega izvedbenega akta. |
|
(5) Posamezna
parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele
ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. |
|
|
|
21. člen |
|
(postavitev in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov) |
|
(1) Nezahtevni
in enostavni objekti morajo ustrezati vsem pogojem, ki so določeni s
predpisi, ki urejajo gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov. Lahko
zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo
skupne konstrukcijske elemente. |
|
(2) Pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti našteti iz skupine nezahtevnih objektov se
lahko postavljajo na kmetijskih in gozdnih zemljiščih pod pogoji: |
|
– če
se poljska pot, gozdna cesta in gozdna vlaka, funkcionalno povezujejo in
če gre na priključevanje na javno cesto ali pot, |
|
– da
se kmečka lopa, silos, skedenj, senik, gnojišče, zbiralnik gnojevke in
gnojnice funkcionalno navezujejo na obstoječe zemljiške parcele kmečkega
gospodarstva ali kmetijsko proizvodnjo (paša živine, vzgoja vrtnin,
ipd.), |
|
– na
območju BT pod pogojem, da so objekti namenjen turistični dejavnosti, |
|
– na
območju ZD pod pogojem, da so objekti namenjeni osnovni dejavnosti, ki
se nahaja na sosednjem stavbnem zemljišču oziroma sosednji namenski rabi
in gre za funkcionalno zaokrožitev dejavnosti. |
|
(3) Objekti
za lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni
stavbi, morajo biti oblikovani skladno z osnovnim objektom. |
|
(4) Na
enostavnih in nezahtevnih objektih so strehe lahko enokapne, ravne ali z
manjšim naklonom. |
|
|
|
2. Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje prostorskih ureditev in
graditev objektov v posameznih enotah urejanja |
|
|
|
22. člen |
|
(SJ 1
– centralni del občinskega središča) |
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V
enoti urejanja SJ 1 so na območju stavbnih zemljišč v centralnem delu
naselja Sveti Jurij ob Ščavnici, ki je namenjeno oskrbnim, storitvenim,
družbenim in kulturnim dejavnostim ter bivanju z oznako podrobnejše
namenske rabe CU, so dopustni posegi iz 17. člena, za naslednje vrste
objektov: |
|
– stanovanjske stavbe: |
|
– eno
stanovanjske stavbe (razen počitniških hišic), pod pogojem, da je del
objekta namenjen za javno funkcijo, |
|
– več
stanovanjske stavbe, |
|
– stavbe za posebne družbene skupine; |
|
– nestanovanjske stavbe: |
|
– gostinske stavbe, |
|
– poslovne in upravne stavbe, |
|
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (razen sejemskih
dvoran in bencinskih servisov), |
|
– stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– stavbe splošnega družbenega pomena (razen športnih dvoran), |
|
– druge nestanovanjske stavbe (vse razen nestanovanjske kmetijske
stavbe); |
|
– gradbeno inženirski objekti: |
|
– objekti prometne infrastrukture, |
|
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
|
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), |
|
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov); |
|
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1. |
|
(2) V
enotah urejanja SJ 1 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjene
bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe
SS dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega posege iz 17.
člena tega odloka za objekte: |
|
– stanovanjske stavbe: |
|
– eno
stanovanjske stavbe (razen počitniških hiš), |
|
– več
stanovanjske stavbe; |
|
– nestanovanjske stavbe (pod pogojem, da njihov delež ne presega deleža
stanovanjske funkcije): |
|
– gostinske in nastanitvene stavbe, |
|
– upravne in pisarniške stavbe, |
|
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (samo stavbe za
druge storitvene dejavnosti), |
|
– druge nestanovanjske stavbe (samo kulturni spomeniki); |
|
– gradbeno inženirski objekti: |
|
– objekti prometne infrastrukture, |
|
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
|
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), |
|
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov); |
|
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1. |
|
(3) V
podenoti urejanja SJ1/1 s podrobno namensko rabo CD je dovoljena gradnja
stavb za opravljanje verskih obredov in kulturne dediščine, ki se ne
uporablja v druge namene. Dovoljenja je tudi gradnja gradbeno
inženirskih objektov kot so lokalni cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter drugi gradbeno inženirski objekti. |
|
(4) V
enoti urejanja se na območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše
namenske rabe PC se upoštevajo splošni prostorski pogoji tega odloka. |
|
b)
Pogoji glede lege objektov |
|
(1) Najmanjši
odmik zahtevnih in manj zahtevnih objektov od sosednje parcelne meje,
razen v primeru gradnje v nizu, je 2,0 m. Odmik je lahko manjši, če je
zagotovljena požarna varnost in vzdrževanje objekta ter soglasje
lastnika sosednjega zemljišča. Odmiki od meja in sosednjih objektov
morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov na gospodarsko
javno infrastrukturo. |
|
(2) Odmiki
od enostavnih in nezahtevnih objektov so določeni v splošnih določbah
tega odloka. |
|
(3) Odmik
od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m, lahko so manjši, če je
gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov
in če s tem soglaša upravljavec ceste. |
|
c)
Pogoji glede velikosti |
|
(1) Velikost
objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in
glede na obvezne odmike od javnih cest. Praviloma morajo biti objekti
podolgovati. Pri stanovanjskih objektih so prepovedani so večkotni,
okrogli ter polkrožni tlorisi in izzidki. |
|
(2) Višina
objektov namenjenih javnim funkcijam se prilagaja obstoječim objektom
znotraj območja centralnih dejavnosti, to je do P+2+M, vendar ne smejo
biti višji od obstoječih objektov. Objekti so lahko podkleteni. |
|
(3) Višina
eno in dvostanovanjskih objektov je lahko do P+1, Višina
večstanovanjskih objektov pa so lahko višine do P+1+M. Višina se lahko
poveča, če se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni
gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb v enoti urejanja. Objekti
so lahko podkleteni. |
|
č)
Pogoji glede oblikovanja objektov |
|
(1) streha:
simetrična dvokapnica z naklonom 35-45°. Sleme mora biti vzporedno z
daljšo stranico fasade in prilagojeno smeri slemen sosednjih objektov.
Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na
pomožnih objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih
(širine več kot 10 m). Pomožni objekti morajo biti oblikovani in
obdelani podobno kot osnovni objekt. Ravne strehe so možne tudi na
stanovanjskih objektih, pod pogojem, da njen delež ne presega deleža
dvokapne strehe in da ne presega slemena dvokapnice. |
|
Kritina mora biti opečna ali v materialu, ki je po obliki in barvi
podoben opeki. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov
ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne
smejo presegati slemena streh. Na ravnih strehah oziroma strehah z
manjšim naklonom so dopustne druge vrste kritine v opečni, rjavi barvi.
Dovoljene so frčade z dvokapno ali ravno strešico in zidcem ob straneh. |
|
(2) fasada:
fasade morajo biti opleskane v svetlih barvah, zemeljskih barvah, lahko
so delno obdelane v drugem materialu kot na primer les, vlaknocementne
plošče ipd. Ni dopustna uporaba signalnih barv, ki v prostoru delujejo
izrazito moteče (npr. citronsko rumena, vijolična, turkizno modra ipd.)
ter risanje okraskov in poševnin. Prepovedani so dodatki k objektom
(večkotni/okrogli/polkrožni izzidki, stolpiči). |
|
(3) Okolica
objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti
ozelenjen. Za zasaditev se uporablja predvsem avtohtona vegetacija.
Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi
brežinami. Oporni zidovi so dopustni le do višine 1,2 m. |
|
(4) Posamezna
parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele
ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje je 1,20 m.
Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah
se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po
javni cesti. Prepovedane so bele plastične ograje, ograje kričečih barv
in okrasne betonske ograje. |
|
(5) Oblikovanje
nadzemnih gradbeno inženirskih objektov je poljubno. |
|
(6) Objekti
na posamezni parceli morajo biti medsebojno usklajeni glede gabaritov,
naklonov in oblikovanja streh in fasad. |
|
f)
pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) Enota
urejanja je v območju naselbinske dediščine – vas Sveti Jurij, kjer se
varuje zgodovinski značaj naselja, njegovo naselbinsko zasnovo, odnose
med grajeno strukturo in odprtim prostorom, prostorsko pomembne naravne
prvine v naselju ter podobo naselja oziroma enote v prostoru. Ohranja se
morfologija enote in prevladujoč stavbni tip. |
|
(2) Ohranja
prostorska identiteta, pričevalnost in dominantnost dediščine.
Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne
posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturnega
spomenika. |
|
(3) Pri
posegih v poti in ceste ni dopustno višanje nivoja terena v odnosu do
stavbne dediščine. Izvedba plinskih, elektro in ostalih omaric na
obcestnih oziroma glavnih fasadah ni dopustna. Upoštevati je potrebno
tudi bravo fasade. Izvedba satelitskih anten in zunanjih klimatskih
naprav na glavnih, obcestnih fasadah ni dopustna. |
|
(4) V
enoti urejanja veljajo še splošni prostorsko izvedbenih pogoji tega
odloka. |
|
|
|
23. člen |
|
(SJ
2, SJ 5, SJ 6, JA 3 – stanovanjska območja v občinskem središču) |
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V
enotah urejanja SJ 2, SJ 5, SJ 6 in JA 3 so na območju s podrobno
namensko rabo SS (stanovanjske površine) in SSm (mešane stanovanjske
površine) dopustne gradnje v skladu z 17. členom za vrste objektov: |
|
– stanovanjske stavbe: |
|
– enostanovanjske stavbe, |
|
– dvostanovanjske stavbe, |
|
– večstanovanjske stavbe samo v enoti urejanja SJ5, v enoti urejanja SJ2
pa le rekonstrukcija in sprememba namembnosti obstoječe večstanovanjske
stavbe, |
|
– stavbe za posebne družbene skupine; |
|
– nestanovanjske stavbe pod pogojem, da njihov delež ne presega deleža
stanovanjske funkcije (izjemoma gostišča in penzioni): |
|
– gostinske stavbe, |
|
– upravne in pisarniške stavbe, |
|
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, |
|
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij:
garažne stavbe, |
|
– stavbe splošnega družbenega pomena, |
|
– druge nestanovanjske stavbe: kulturni spomeniki, druge nestanovanjske
stavbe, ki niso uvrščene nikjer; |
|
– gradbeno inženirski objekti: |
|
– objekti prometne infrastrukture, |
|
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
|
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), |
|
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov); |
|
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1. |
|
(2) Na
območjih stavbnih zemljišč, ki so osrednja območja centralnih
dejavnosti, z oznako podrobne namenske rabe CU so dopustne gradnje v
skladu s 17. členom za vrste objektov: |
|
– stanovanjske stavbe: |
|
– stavbe za posebne družbene skupine; |
|
– nestanovanjske stavbe: |
|
– gostinske stavbe, |
|
– poslovne in upravne stavbe, |
|
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (manjših dimenzij
ali v kombinaciji z drugimi dejavnostmi), |
|
– stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– stavbe splošnega družbenega pomena, |
|
– druge nestanovanjske stavbe (vse razen nestanovanjske kmetijske
stavbe); |
|
– gradbeno inženirski objekti: |
|
– objekti prometne infrastrukture, |
|
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
|
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), |
|
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov); |
|
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1. |
|
(3) Na
območju s podrobno namensko CD ni dovoljena gradnja stanovanjskih
objektov. |
|
(4) Na
območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe PC in PO,
se upoštevajo splošni prostorski pogoji tega odloka. |
|
c)
Pogoji glede velikosti |
|
Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost
parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. |
|
Višina stanovanjskih objektov je do P+M nad urejenim terenom, višina
večstanovanjskih objektov je P+1+M, v primeru ravne streh P+2, pod
pogojem, da ne presegajo višino obstoječih objektov v okolici. Objekti
so lahko podkleteni. |
|
č)
Pogoji glede oblikovanja objektov |
|
(1) Tlorisna
oblika objektov je pravokotna ali kvadratna ali lomljena v obliki črke
L, T ali U. Prepovedani so večkotni, okrogli ter polkrožni tlorisi in
izzidki. |
|
(2) Strehe
so praviloma dvokapnice v naklonu od 30 do 45°, s smerjo slemena po
daljši stranici objekta in prilagojeno smeri slemena sosednjih objektov
v opečni, rjavi in sivi barvi. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z
manjšimi nakloni so možne na pomožnih objektih ter na večjih in širših
nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Ravne strehe so možne
tudi na stanovanjskih objektih, pod pogojem, da njen delež ne presega
deleža dvokapne strehe in da ne presega slemena dvokapnice. Kritine ne
smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Ravni deli streh so lahko
ozelenjeni Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali
drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne
smejo presegati slemena streh. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi
različnimi nakloni, slemeni in kritinami. Dovoljene so frčade z dvokapno
ali ravno strešico in zidcem ob straneh. |
|
(3) Fasade
so opleskane v svetlih barvah, zemeljskih barvah, lahko so delno
obdelane v lesu. Prepovedani so dodatki k objektom
(večkotni/okrogli/polkrožni izzidki, stolpiči), uporaba signalnih barv
ter risanje okraskov in poševnin. |
|
(4) Ograja
mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako
sporazumeta oba soseda. Višina ograje je 1,20 m. Ograje ob cestnih
uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da
je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Prepovedane
so bele plastične ograje, ograje kričečih barv in okrasne betonske
ograje. |
|
(5) Spominska
obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa. Višina
reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti
2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. |
|
(6) Oblikovanje
nadzemnih gradbeno inženirskih objektov je poljubno. |
|
d)
pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) Na
območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v enotI urejanja SJ 5 se pri
posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke, ki se jih
smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri
varuje. |
|
(2) Enoti
urejanja JA 3 in SJ 6, s podrobno namensko rabo SSm, je opredeljena kot
II. stopnja varstva pred hrupom. |
|
(3) V
enoti urejanja veljajo še splošni prostorsko izvedbenih pogoji tega
odloka. |
|
|
|
24. člen |
|
(SJ 3
– osnovna šola) |
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V
enoti urejanja SJ 3, kjer se nahaja osnovna šola, s podrobno namensko
rabo CD, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega posege iz
17. člena tega odloka za objekte: |
|
– nestanovanjske stavbe: |
|
– upravne in pisarniške stavbe, |
|
– stavbe splošnega družbenega pomena (muzeji in knjižnice, stavbe za
izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo), |
|
– druge nestanovanjske stavbe (samo druge nestanovanjske stavbe, ki niso
uvrščene drugje; npr. prevzgojni domovi); |
|
– gradbeno inženirski objekti: |
|
– objekti prometne infrastrukture, |
|
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
|
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), |
|
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov); |
|
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1. |
|
(2) V
enoti urejanja SJ 3, kjer se nahaja šolsko igrišče s podrobno namensko
rabo BC, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega posege iz
17. člena tega odloka za objekte: |
|
– nestanovanjske stavbe: |
|
– stavbe splošnega družbenega pomena (stavbe za kulturo in razvedrilo,
športne dvorane; |
|
– gradbeno inženirski objekti: |
|
– objekti prometne infrastrukture, |
|
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
|
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), |
|
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov); |
|
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1. |
|
b)
Pogoji glede lege objektov |
|
(1) Najmanjši
odmik zahtevnih in manj zahtevnih objektov od sosednje parcelne meje,
razen v primeru gradnje v nizu, je 2,0 m. Odmik je lahko manjši, če je
zagotovljena požarna varnost in vzdrževanje objekta ter soglasje
lastnika sosednjega zemljišča. Odmiki od meja in sosednjih objektov
morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov na gospodarsko
javno infrastrukturo. |
|
c)
Pogoji glede velikosti |
|
(1) Velikost
objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in
glede na obvezne odmike od javnih cest. Objekti so lahko kvadratne,
podolgovate ali lomljene oblike. |
|
(2) Višina
objektov je največ štiri stanovanjske etaže nad urejenim terenom.
Objekti so lahko podkleteni. |
|
č)
Pogoji glede oblikovanja objektov |
|
(1) Streha:
strehe na vseh objektih so lahko v poljubnem naklonu ali ravne s
poljubno kritino. |
|
(2) Fasada:
sodobno oblikovanje fasade (steklo, fasadne plošče …). Možna je
kombinacija različnih materialov ter na poudarkih objektov izrazitejše
fasadne barve. |
|
(3) Okolica
objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti
ozelenjen. Za zasaditev se uporablja predvsem avtohtona vegetacija.
Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatnimi
brežinami. |
|
(4) Dovoljene
so transparentne kovinske ali žične ograje, ki se lahko kombinirajo z
listnato živo mejo. Masivne, zidane in plastične ograje kričečih barv
niso dovoljene. Višina ograje ob parcelni meji je 1,20 m, ob športnih
kompleksih (igriščih) pa do 4,5 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih
in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena
preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Prepovedane so bele
plastične ograje, ograje kričečih barv in okrasne betonske ograje.
Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako
sporazumeta oba soseda. |
|
(5) Objekti
na posamezni parceli morajo biti medsebojno usklajeni glede gabaritov,
naklonov in oblikovanja streh in fasad. |
|
(6) Oblikovanje
nadzemnih gradbeno inženirskih objektov je poljubno. |
|
d)
pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
|
V
enoti urejanja veljajo še splošni prostorsko izvedbenih pogoji tega
odloka, ki se nanašajo na ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb. |
|
|
|
25. člen |
|
(SJ 4
– pokopališče) |
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) Na
območjih pokopališč, ki so namenjena površinam za pokop in spominu za
umrle, v enoti SJ 4, je na zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe ZK
možna postavitev spomenikov, spominskih obeležij, urbane opreme, ograje
dostopne poti, potke ter pomožne infrastrukturne objekte in ostale
gradbeno inženirske objekte, ki služijo dejavnosti na območju. |
|
(2) Na
zemljiščih s podrobnejšo namensko rabo CD je dopustna gradnja,
rekonstrukcija in odstranitev mrliške vežice, gradbeno inženirskih
objektov (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) in
pomožnih objektov (nadstrešek, utrjeno dvorišče, ograja) pomožnih
energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov, spomenikov in
spominskih obeležij in urbane opreme. |
|
(3) Na
zemljiščih s podrobnejšo namensko rabo PO je možna ureditev parkirišča
za osebne avtomobile, ureditev javne razsvetljave in dopolnilna
zasaditev ter gradnja gradbeno inženirskih objektov, razen vojaških
objektov in odlagališč odpadkov. |
|
(4) Na
območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, se
upoštevajo splošni prostorski pogoji tega odloka. |
|
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
|
(1) Mrliško
vežico se locira na mesto obstoječih oziroma na površini s podrobnejšo
namensko rabo CD. Oblika in velikost objekta ter naklon strehe so
poljubni. |
|
(2) Spomenike,
spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo
prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. |
|
(3) Oblikovanje
nadzemnih gradbeno inženirskih objektov je poljubno. |
|
(4) Višina
ograje ne sme presegati višine 2,0 m. |
|
c)
Ureditev parcele |
|
(1) Dopustna
je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev
skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene
površine na območju ZK se izvedejo s tlakovci, lahko so tudi peščene ali
kamnite, območja parkirišč in CD pa s travnimi kockami, tlakovci,
travnimi rešetkami ali v kombinaciji z asfaltom. Pri zasaditvi se
uporabi avtohtona grmovna in drevesna vegetacija. Nadomestna ograja mora
biti ozelenjena, zasaditev se izvede znotraj parcele. |
|
č)
pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
|
V
enoti urejanja veljajo še splošni prostorsko izvedbenih pogoji tega
odloka, ki se nanašajo na ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb. |
|
|
|
26. člen |
|
(BI
1, BO 1, ČA 1, DR 2, GR 1, JA 1, KU 1, SL 1, SL 3, SE 1, SE 2, ŽI 1, ŽI
2, SG 6, BL 5, BL 6 – podeželska naselja) |
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V
enotah urejanja BI 1, BO 1, ČA 1, DR 2, GR 1, JA 1, KU 1, SL 1, SL 3, SE
1, ŽI 1, ŽI 2, BL 5, BL 6 in SG 6, ki so površine podeželskih naselij,
namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z
dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SK, so
dopustne gradnje v skladu z 17. členom za vrste objektov: |
|
– stanovanjske stavbe: |
|
– eno
in dvo stanovanjske stavbe (razen počitniških hišic in vrstnih hiš); |
|
– nestanovanjske stavbe: |
|
– gostinske stavbe (vse razen hotelov in motelov), |
|
– upravne in pisarniške stavbe, |
|
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (do 200 m2), |
|
– industrijske stavbe in skladišča (vse razen tovarn in rezervoarje za
nafto in plin), |
|
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– stavbe splošnega družbenega pomena (samo dvorane za družabne
prireditve), |
|
– druge nestanovanjske stavbe; |
|
– gradbeno inženirski objekti: |
|
– objekti prometne infrastrukture, |
|
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
|
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov), |
|
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov); |
|
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1. |
|
(2) V
enotah urejanja B0 1, BL 5, DR 2, GR 1, SE 1 in SL 1, na območjih
stavbnih zemljišč, ki so namenjena za centralne dejavnosti (gasilski
dom, vaški dom, trgovina, kapelice ipd.) z oznako podrobnejše namenske
rabe CD v enotah urejanja iz 1. točke tega člena, so dopustni posegi za: |
|
– nestanovanjske stavbe: |
|
– gostinske stavbe, |
|
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, |
|
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– stavbe splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo in šport,
zdravstvo, znanost, varstvo starejših, knjižnica, muzej ipd), |
|
– druge nestanovanjske stavbe (razen nestanovanjske kmetijske stavbe); |
|
– gradbeno inženirski objekti: |
|
– objekti prometne infrastrukture, |
|
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
|
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), |
|
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov); |
|
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1. |
|
(3) V
enoti urejanja BO 1 s podrobno namensko rabo CU (druga območja
centralnih dejavnosti) je poleg dopustnih gradenj iz drugega odstavka
tega člena dovoljenja tudi gradnja eno in dvostanovanjskih stavb. |
|
(4) V
enoti urejanja SL 3 s podrobno namensko rabo CD, je dovoljenja gradnja
samo za verske objekte (kapelico) z zunanjo ureditvijo. |
|
(5) Na
območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe IK v
enotah urejanja BO 1, DR 2 in SE 1 so dopustne gradnje v skladu z 17.
členom za vrste objektov: |
|
– nestanovanjske stavbe: |
|
– industrijske stavbe (vse razen tovarn in rezervoarje za nafto in
plin), |
|
– druge nestanovanjske stavbe (samo nestanovanjske kmetijske stavbe); |
|
– gradbeno inženirski objekti: |
|
– objekti prometne infrastrukture, |
|
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
|
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), |
|
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov); |
|
–
nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1. |
|
(6) V
enoti urejanja SE 2, s podrobno namensko rabo PO (ostale prometne
površine), je dovoljena samo gradnja parkirišč za poslovno obrtno
dejavnost. |
|
(7) Na
območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, se
upoštevajo splošni prostorski pogoji tega odloka. |
|
(8) Na
območjih kmetijskih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe K1 v
enoti urejanja JA 1 in na območjih energetske infrastrukture z oznako
podrobnejše namenske rabe E v enoti urejanja SL 1, se upoštevajo splošni
prostorski pogoji tega odloka. |
|
b)
Pogoji glede lege objektov |
|
(1) Pri
umeščanju objektov se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve
objektov na parceli in se upošteva obstoječi koncept zazidave.
Stanovanjske, obrtno/servisne in javne objekte se gradi ob cesti, pri
tem se upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih in
lokalnih cest. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomožne objekte se
gradi v notranjosti parcele. Lahko so pravokotno priključeni na
stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni v
notranjosti parcele V notranjosti parcele se lahko gradi tudi objekte za
spremljajoče in dopolnilne dejavnosti. Stanovanjske objekte se v
notranjosti parcel lahko gradi le, če so v drugi vrsti že stanovanjski
objekti in če je do parcele urejena javna dovozna pot, ki mora biti
odmerjena. |
|
(2) Najmanjši
odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4,0 m, lahko je manjši, če s
tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča, če tako narekuje sistem
zazidave, teren, obstoječi sistem zazidave in če niso v nasprotju s
požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi, vendar ne manjši od 1 m.
Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m,
lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti
bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. |
|
(3) Na
območju s podrobno namensko rabo CD so odmiki objektov lahko manjši
oziroma se objekti lahko stikajo, če zmanjšani odmik ne ruši
vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na
sosednjih zemljiščih, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in
z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča ali objekta. |
|
c)
Pogoji glede velikosti |
|
(1) Velikost
objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in
glede na obvezne odmike od javnih cest. |
|
(2) Višina
stanovanjskih objektov je največ K+P+M, izjemoma K+P+1, če to dopušča
zasnova naselja, kjer so sosednji objekti višjih gabaritov. Na objektih,
ki so višine do P+1, pod streho ne sme biti kolenčnega zidu, strešna
lega mora ležati na strešni plošči. Pri določanju višine objektov je
potrebno upoštevati vertikalni gabarit enote tako, da novi objekti po
višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka. Objekti
so lahko podkleteni, pri tem se upošteva terenske razmere in višino
talne vode. |
|
Kmetijski silosi so lahko visoki do 10 m.
Priporoča se, da so kmetijski silosi visoki do 10 m.Silosi ne smejo biti umeščeni
na slemenih, vrhovih, na robu zaselka, kjer bi bili vidno izpostavljeni.
Umeščajo se v ozadju domačije. |
|
č)
Pogoji glede oblikovanja objektov |
|
(1) Objekti
morajo biti oblikovani v skladu s arhitekturno tipiko območja. Tlorisna
oblika objektov v vseh enotah urejanja iz 1. točke tega člena so
praviloma pritlične hiše izrazito podolgovatega pravokotnega tlorisa.
Oblika je lahko lomljena v obliki črke L, T ali U. Prepovedani dodatki k
vsem vrstam objektov kot so večkotni izzidki, stolpiči, okrogli izzidki
ipd. |
|
(2) Strehe
na vseh objektih morajo biti simetrične dvokapnice z nakloni 30º do 45º,
s smerjo slemena po daljši stranici objekta in prilagojeno smeri slemena
sosednjih objektov v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih
tradicionalne tipologije gradnje pretežno z opečno kritino oziroma opeki
podobnem materialu. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi
nakloni so možne na pomožnih objektih ter na večjih in širših
nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Ravne strehe so možne
tudi na stanovanjskih objektih, pod pogojem, da njen delež ne presega
deleža dvokapne strehe in da ne presega slemena dvokapnice. Kritine ne
smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na strehah je dopustna
namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju
obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh.
Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in
kritinami. Ravni deli streh so lahko ozelenjeni. Dovoljene so frčade z
dvokapno ali ravno strešico in zidcem ob straneh. |
|
(3) Fasade
se opleska v svetle, zemeljske barve, lahko so delno obdelane v lesu.
Signalne (vijolične, turkizne, živo modre, živo rumene in zelene barve
…) so prepovedane, kakor tudi risanje okraskov in poševnin na fasadah. |
|
(4) Okolico
objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem
robu naselja, ki meji na kmetijska zemljišča, se ozeleni. Možno je delno
nasutje terena na parceli ob pogoju, da se z nadvišavo terena na
katerikoli način ne ogroža sosednjega zemljišča in da je na taki parceli
urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih
zemljišč. |
|
(5) Posamezna
parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji,
če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine
1,20 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih
površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran
promet po javni cesti. Prepovedane so bele plastične ograje, ograje
kričečih barv, zidovi in okrasne betonske ograje. |
|
(6) Oblikovanje
nadzemnih gradbeno inženirskih objektov je poljubno. |
|
d)
pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
|
(1) V
vseh enotah urejanja še ni kanalizacije, zato se odvod komunalnih odplak
reši z individualnimi ali skupinskimi biološkimi greznicami ali manjšimi
čistilnimi napravami. |
|
(2) Gnoj
in gnojnica na kmečkih gospodarstvih se zbira v ustreznih neprepustnih
gnojiščih in gnojničnih jamah in se odvaža na kmetijska zemljišča v
skladu s predpisi o vnosu snovi v tla. |
|
(3) Vse
objekte, ki se preurejajo ali gradijo na novo, se priključi na vodovodno
omrežje v skladu s pogoji upravljavca. |
|
(4) Na
vsaki parceli v enotah urejanja, ki so na nagnjenem terenu se uredi
odvod meteornih voda. Odvod se izvede tako, da se prepreči erozija in
plazljivost območja. |
|
e)
pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) V
enoti urejanja BO 1 je naravna vrednota Mariničova črna murva, v enoti
urejanja ČA 1 pa naravna vrednota Bolečov hrast, zato se pri načrtovanju
posegov v prostor v bližini upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za
varstvo naravne vrednote. V območju naravne vrednote ni dopustna gradnja
objektov in odlaganje kakršnega koli materiala. Dopustno je le nujno
vzdrževanje, ki se mora izvajati tako, da se ne zmanjša vitalnost in
zdravstveno stanje drevesa ter da se ne poslabšajo življenjske razmere
na rastišču. |
|
(2) Na
območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v posameznih enotah urejanja se
pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke, ki se
jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni
meri varuje. |
|
(3) Na
delu območja enote urejanja DR 2, BI 1, ŽI 1 in ŽI 2, kjer so poplavna
območja, so dopustne rekonstrukcije, vzdrževalna dela in spremembe
namembnosti na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in vplivajo na
vodni režim in stanje voda. |
|
(4) V
enoti urejanja veljajo še splošni prostorsko izvedbenih pogoji tega
odloka. |
|
|
|
27. člen |
|
(GB
1, GL 1, GL 2, GL 3, GR 2, GR 3, DR 1, KR 1, KV 1, KO 1, MM 1, RV 1, RV
2, ST 1, ST 2, ST 3, SO
1, SG 1, SG 4, SG 5, TB 1 –
slemenska podeželska naselja) |
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V
enotah urejanja GB 1, GL 1, GL 2, GL 3, GR 2, GR 3, DR 1, KR 1, KV 1, KO
1, MM 1, RV 1, RV 2, ST 1, ST 2, SO 1, SG 1, SG 4 in SG 5 je na območjih
stavbnih zemljišč, ki so površine mešane gradnje počitniških hišic,
vinogradniških objektov (vinskih kleti), stanovanjskih hiš in kmetijskih
objektov, ki so namenjene bivanju, gospodarski vinogradniški in
kmetijski dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske rabe SK, dopustne
gradnje v skladu z 17. členom za vrste objektov: |
|
– stanovanjske stavbe: |
|
– eno
in dvostanovanjske stavbe (razen vrstnih hiš); |
|
– nestanovanjske stavbe |
|
– gostinske stavbe (vse razen hotelov in motelov), |
|
– upravne in pisarniške stavbe, |
|
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (vse razen
bencinskih servisev, do 200 m2); |
|
– industrijske stavbe in skladišča (vse razen tovarn in rezervoarje za
nafto in plin), |
|
– druge nestanovanjske stavbe; |
|
– gradbeno inženirski objekti: |
|
– objekti prometne infrastrukture, |
|
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
|
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), |
|
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov); |
|
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1. |
|
(2) V
enotah urejanja RV 1 in SO 1 na območju CD (druga območja centralnih
dejavnosti) je dopustna gradnja vseh objektov navedenih v prvem odstavku
tega člena pod pogojem, da v objektu prevladuje delež nestanovanjske
dejavnosti. |
|
(3) Na
območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe IK v
enoti urejanja GR 2 so dopustne gradnje v skladu s 17. členom za vrste
objektov: |
|
– nestanovanjske stavbe: |
|
– industrijske stavbe (vse razen tovarn in rezervoarje za nafto in
plin), |
|
– druge nestanovanjske stavbe (samo nestanovanjske kmetijske stavbe); |
|
– gradbeno inženirski objekti: |
|
– objekti prometne infrastrukture, |
|
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
|
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), |
|
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov); |
|
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1. |
|
(4) V
enoti urejanja ST3, s podrobnejšo namensko rabo IK, je dovoljena samo
gradnja deponije za gnoj. |
|
(5) Na
območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, se
upoštevajo splošni prostorski pogoji tega odloka. |
|
(6) V
enoti urejanja SO 1 je na območju namenske rabe ZD – druge zelene
površine, dovoljena gradnja objektov prometne infrastrukture, cevovodov,
komunikacijskih in elektroenergetski vodov. Upoštevajo se tudi splošni
prostorski pogoji. |
|
(7) V
enoti urejanja SO 1 so še območja okoljske infrastrukture O, območja
komunikacijske infrastrukture T in območje drugih kmetijskih površin K2.
Za ta območja se upoštevajo splošni prostorski pogoji. |
|
(8) V
enoti urejanja TB 1 s podrobno namensko rabo A (razpršena poselitev) je
dovoljena gradnja samo v kmetijske namene. |
|
(b) Pogoji
glede lege objektov |
|
(1) Pri
umeščanju novih objektov se upošteva tipologija zazidave in
tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli, pogojene z lego
obstoječih objektov ob cesti. V strnjenih obcestnih nizih se bivalne
objekte in vinogradniške objekte locira pravokotno na cestno gradbeno
mejo oziroma pravokotno na višinske plastnice, znotraj gradbene meje, ki
je ob cesti definirana z gradbeno linijo obstoječih objektov. Kmetijske
ter nezahtevne in enostavne objekte se locira v notranjosti parcele. |
|
(2) Najmanjši
odmik objektov od sosednje parcelne meje je 2,0 m, lahko je manjši, če s
tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča, če tako narekuje obstoječi
sistem zazidave, teren, in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi
in drugimi predpisi, vendar ne manjši od 1 m.
Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m, lahko so manjši, če je
gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov
in če s tem soglaša upravljavec ceste. |
|
c)
Pogoji glede velikosti |
|
(1) Velikost
objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in
glede na obvezne odmike od javnih cest. |
|
(2) Višina
objektov je največ K+P+M, izjemoma K+ P+1, če to dopušča zasnova
naselja, kjer so sosednji objekti višjih gabaritov. Pri določanju
višine objektov je potrebno upoštevati vertikalni gabarit enote tako, da
novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma
zaselka. Objekti so lahko podkleteni, pri tem se upošteva terenske
razmere. |
|
č)
Pogoji glede oblikovanja objektov |
|
(1) Tlorisna
oblika zahtevnih in manj zahtevnih objektov je pravokotna, lahko je
lomljena v obliki črke L ali T. Prepovedani so dodatki k vsem vrstam
objektov kot so večkotni izzidki, stolpiči, okrogli izzidki ipd. |
|
(2) Strehe
so enakostranične dvokapnice, v naklonu 30 do 45 stopinj in krite z
opečno kritino ali njej podobno kritino. Smer slemena je vzporedna z
daljšo stranico strešine. Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko so
obdelane z lesom, talni zidec je temen. Ravne strehe so možne tudi na
stanovanjskih objektih, pod pogojem, da njen delež ne presega deleža
dvokapne strehe in da ne presega slemena dvokapnice. Kritine ne smejo
biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Manjši nakloni strešin in ravne
strehe so dopustne pri enostavnih ter nezahtevnih objektih. Ti objekti
morajo biti oblikovani in obdelani podobno kot osnovni objekti. |
|
(3)
Oblikovanje nadzemnih gradbeno inženirskih objektov je poljubno. |
|
(4) Okolica
objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele se ozeleni, pri
turističnih objektih se uredi gramozirano ali tlakovano parkirišče.
Asfalt ni dopusten. |
|
(5) Ograja
mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako
sporazumeta oba soseda. Višina ograje na cestni strani ne sme presegati
višine 1,20 m, znotraj parcelnih mej je lahko do 1,50 m. Ograje ob
cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi
tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.
Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob dovoznih cestah) morajo
biti enake višine in oblikovane enotno. |
|
d)
pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) Na
območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v posameznih enotah urejanja se
pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke, ki se
jih smiselno priključi. |
|
(2) V
enoti urejanja veljajo še splošni prostorsko izvedbenih pogoji tega
odloka. |
|
|
|
28. člen |
|
(SG 2
– centralni del naselja Stara Gora) |
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V
enoti urejanja SG 2, ki so površine podeželskih naselij, namenjene
bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi
dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SK, dopustne gradnje v
skladu s 17. členom
za vrste objektov: |
|
– stanovanjske stavbe: |
|
– eno
in dvo stanovanjske stavbe (razen počitniških hišic in vrstnih hiš); |
|
– nestanovanjske stavbe |
|
– gostinske stavbe (vse razen hotelov in motelov), |
|
– upravne in pisarniške stavbe, |
|
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (vse razen
bencinskih servisev, do 200 m2), |
|
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– stavbe splošnega družbenega pomena (samo dvorane za družabne
prireditve), |
|
– industrijske stavbe in skladišča (vse razen tovarn in rezervoarje za
nafto in plin), |
|
– druge nestanovanjske stavbe; |
|
– gradbeno inženirski objekti: |
|
– objekti prometne infrastrukture, |
|
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
|
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), |
|
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov); |
|
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1. |
|
(2) Na
območju CU je dopustna gradnja: |
|
– stanovanjske stavbe: |
|
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine; |
|
– nestanovanjske stavbe |
|
– gostinske stavbe, |
|
– upravne in pisarniške stavbe, |
|
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, (vse razen
bencinskih servisov), |
|
– stavbe splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo in šport,
zdravstvo, znanost, varstvo starejših, knjižnica, muzej ipd.), |
|
– druge nestanovanjske stavbe (razen nestanovanjske kmetijske stavbe); |
|
– gradbeno inženirski objekti: |
|
– objekti prometne infrastrukture, |
|
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
|
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), |
|
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov); |
|
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1, |
|
(3) Na
območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za centralne dejavnosti
(gasilski dom, vaški dom, trgovina, kapelice ipd.) z oznako podrobnejše
namenske rabe CD v enotah urejanja iz 1. točke tega člena, so dopustni
posegi za: |
|
– nestanovanjske stavbe: |
|
– gostinske stavbe, |
|
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– stavbe splošnega družbenega pomena (vse razen stavb za šport in stavb
za zdravstveno oskrbo), |
|
– druge nestanovanjske stavbe (vse razen nestanovanjske kmetijske
stavbe); |
|
– gradbeno inženirski objekti: |
|
– objekti prometne infrastrukture, |
|
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
|
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov); |
|
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1. |
|
(3) Na
območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe BT, ki so
namenjene površinam za turizem, so dopustne gradnje: |
|
– nestanovanjske stavbe: |
|
– gostinske stavbe, |
|
– upravne in pisarniške stavbe, |
|
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, (vse razen
bencinskih servisev), |
|
– stavbe splošnega družbenega pomena, |
|
– druge nestanovanjske stavbe; |
|
– gradbeno inženirski objekti: |
|
– objekti prometne infrastrukture, |
|
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
|
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov); |
|
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1. |
|
(4) Na
območjih kmetijskih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe K2
(druga kmetijska zemljišča) je dovoljena gradnja nezahtevnih in
enostavnih objektov iz Priloge 1. Upoštevajo se tudi splošni prostorski
pogoji tega odloka. |
|
(5) Na
območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, se
upoštevajo splošni prostorski pogoji tega odloka. |
|
(6) Na
območjih gozdnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe G (gozdna
zemljišča) je dovoljena gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov iz
Priloge 1 ter gradnja peš poti in postavitev urbane opreme. Upoštevajo
se tudi splošni prostorski pogoji tega odloka. |
|
b)
Pogoji glede lege objektov |
|
(1) Pri
umeščanju objektov se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve
objektov na parceli in se upošteva obstoječi koncept zazidave.
Stanovanjske, obrtno/servisne in javne objekte se gradi ob cesti, pri
tem se upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih in
lokalnih cest. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomožne objekte se
gradi v notranjosti parcele. Lahko so pravokotno priključeni na
stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni v
notranjosti parcele. V notranjosti parcele se lahko gradi tudi objekte
za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti. Stanovanjske objekte se v
notranjosti parcel lahko gradi le, če so v drugi vrsti že stanovanjski
objekti in če je do parcele urejena javna dovozna pot, ki mora biti
odmerjena. |
|
(2) Najmanjši
odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4,0 m, lahko je manjši, če s
tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča, če tako narekuje sistem
zazidave, teren, obstoječi sistem zazidave in če niso v nasprotju s
požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi, vendar ne manjši od 1m.
Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m, lahko so manjši, če je
gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov
in če s tem soglaša upravljavec ceste. |
|
c)
Pogoji glede velikosti objektov |
|
Višina stanovanjskih objektov je največ P+M, izjemoma P+1, če to dopušča
zasnova naselja, kjer so sosednji objekti višjih gabaritov. Pri
določanju višine objektov je potrebno upoštevati vertikalni gabarit
enote tako, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe
naselja oziroma zaselka. Objekti so lahko podkleteni, pri tem se
upošteva terenske razmere. |
|
č)
Pogoji glede oblikovanja objektov |
|
(1) Objekti
morajo biti oblikovani v skladu s arhitekturno tipiko območja. Tlorisna
oblika objektov v vseh enotah urejanja iz 1. točke tega člena so
praviloma pritlične hiše izrazito podolgovatega pravokotnega tlorisa.
Oblika je lahko lomljena v obliki črke L, U ali T. Prepovedani dodatki k
vsem vrstam objektov kot so večkotni izzidki, stolpiči, okrogli izzidki
ipd. |
|
(2) Strehe
na vseh objektih morajo biti simetrične dvokapnice z nakloni 30º do 45º,
s smerjo slemena po daljši stranici objekta in prilagojeno smeri slemena
sosednjih objektov v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih
tradicionalne tipologije gradnje pretežno z opečno kritino oziroma opeki
podobnem materialu. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi
nakloni so možne na pomožnih objektih ter na večjih in širših
nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Ravne strehe so možne
tudi na stanovanjskih objektih, pod pogojem, da njen delež ne presega
deleža dvokapne strehe in da ne presega slemena dvokapnice. Kritine ne
smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Prepovedane so strehe z
nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami. Ravni deli
streh so lahko ozelenjeni. Dovoljene so frčade z dvokapno ali ravno
strešico in zidcem ob straneh. |
|
(3) Fasade
se opleska v svetle, zemeljske barve, lahko so delno obdelane v lesu.
Signalne (vijolične, turkizne, živo modre, živo rumene in zelene barve
…) so prepovedane, kakor tudi risanje okraskov in poševnin na fasadah. |
|
(4) Posamezna
parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji,
če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine
1,20 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih
površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran
promet po javni cesti. Prepovedane so bele plastične ograje, ograje
kričečih barv, zidovi in okrasne betonske ograje. |
|
(5) Oblikovanje
nadzemnih gradbeno inženirskih objektov je poljubno. |
|
f)
pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih |
|
(1) Skoraj
cela enota urejanja spada pod vplivno območje cerkve Sv. Duha. Za vsak
poseg v enoto urejanja se mora pridobiti kulturno-varstvene pogoje in
kulturno-varstveno soglasje. |
|
(2) Varuje
se tlorisna in višinska zasnova objektov, gradivo in konstrukcijska
zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno
pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in
infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica
objekta. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno
območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno
soglasje. |
|
(3) Za
enoto urejanja veljajo še splošni pogoji tega odloka. |
|
|
|
29. člen |
|
(SJ
8, JA 4, ŽI 3 in ŽI 4 – območja proizvodnih dejavnosti v naseljih) |
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V
enotah urejanja ŽI 3 in ŽI 4, na območjih gospodarskih površin, z oznako
podrobnejše namenske rabe IG, dopustne gradnje v skladu z 17. členom za
vrste objektov: |
|
– nestanovanjske stavbe: |
|
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, |
|
– gostinske stavbe (samo kot dopolnilna dejavnost), |
|
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– industrijske stavbe in skladišča, |
|
– druge nestanovanjske stavbe; |
|
– gradbeno inženirski objekti: |
|
– objekti prometne infrastrukture, |
|
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
|
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), |
|
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov); |
|
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1. |
|
(2) V
enoti urejanja SJ 8 so na območjih površin z objekti za kmetijsko
proizvodnjo, z oznako podrobnejše namenske rabe IK, dopustne gradnje v
skladu z 17. členom za vrste objektov: |
|
– nestanovanjske stavbe: |
|
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (samo pokrite
tržnice), |
|
– industrijske stavbe in skladišča (samo pokrite skladiščne površine ter
specializirana skladišča), |
|
– druge nestanovanjske stavbe (samo stavbe za rastlinsko predelavo in
stavbe za spravilo pridelka in druge nestanovanjske kmetijske stavbe); |
|
– gradbeno inženirski objekti: |
|
– objekti prometne infrastrukture, |
|
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
|
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), |
|
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov); |
|
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1. |
|
(3) V
enoti urejanje JA 4, na območjih gospodarskih površin z oznako
podrobnejše namenske rabe IG so dopustne gradnje v skladu z 17. členom
za vrste objektov: |
|
– nestanovanjske stavbe: |
|
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, |
|
– gradbeno inženirski objekti: |
|
– objekti prometne infrastrukture, |
|
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
|
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), |
|
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov); |
|
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1. |
|
Objekt se mora postaviti v notranjost parcele. Ob cesti se uredijo
parkirišča in ostale površine za manevriranje. Utrjene površine se
izvedejo s tlakovci, parkirišča s travnimi kockami, travnimi rešetkami
in v kombinaciji z asfaltom (dovozne poti). Pri zasaditvi se uporabi
avtohtono drevnino. Na celotno površino se zagotovi vsaj 20 % zelenih
površin vključno z vegetacijo na parkirišču. Ob pridobitvi gradbenega
dovoljenja je potrebna izdelava krajinskega načrta, ki ga izdela
pooblaščen krajinski arhitekt. |
|
(4) Na
območjih stavbnih zemljišč v enoti urejanja ŽI 3 in ŽI 4 z oznako
podrobnejše namenske rabe PC, se upoštevajo splošni prostorski pogoji
tega odloka. |
|
(5) V
enoti urjenja SJ 8 se obstoječi stanovanjski objekt lahko rekonstruira,
dozida in nadzida po obstoječi obliki in namembnosti. |
|
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
|
(1) Nove
objekte se locira na mestu obstoječih oziroma na ustrezni prosti
površini. Oblika objektov je prilagojena funkciji dejavnosti, strehe v
naklonu ali ravne, kritina je poljubna. |
|
(2) Najmanjši
odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4,0 m. Odmiki med objekti
morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom, da omogočajo
intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in druge
pogoje. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje
parcele. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi
možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na
predmetnem zemljišču. |
|
(3) Okolica
objektov se uredi glede na funkcijo objekta in mora biti ozelenjena
tako, da grmovna in drevesna vegetacija v čim večji zakriva fasade
objektov. |
|
(4) Gradbeno
inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi) se prednostno izvedejo podzemno. |
|
(5) Urbano
opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo
značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in
neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom
oziroma pohodno površino. |
|
(6) Utrjene
površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi kockami, travnimi
rešetkami, in v kombinaciji z asfaltom (dovozne poti). Pri zasaditvi se
uporabi avtohtono drevnino. |
|
c)
pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) Na
območju izvedenih hidromelioracij v enotah SJ 8 in ŽI 4 se pri posegih v
prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke, ki se jih smiselno
priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje. |
|
(2) Za
vse enote urejanja veljajo še splošni pogoji tega odloka. |
|
d)
pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
|
Stanovanjskim objektom v bližini gospodarske cone je treba zagotoviti
protihrupno zaščito, če so mejne vrednosti kazalcev hrupa ob teh
objektih zaradi dejavnosti v gospodarski coni prekomerne. |
|
|
|
30. člen |
|
(SL 2
– rekreacijske površine, igrišča) |
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V
enoti urejanja SL 2, na območju športnih površin, z oznako podrobnejše
namenske rabe BC, so dopustni posegi iz 17. člena tega odloka za
objekte: |
|
– nestanovanjske stavbe: |
|
– športne dvorane (klubski objekti, slačilnica s sanitarijami,
garderobe, skupnimi prostori, shrambe), |
|
– točilnice pod pogojem, da njihov delež ne presega deleža objekta
namenjenega športni dejavnosti; |
|
– gradbeno inženirski objekti: |
|
– objekti prometne infrastrukture, |
|
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
|
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), |
|
– drugi gradbeno inženirski objekti (samo objekti za šport, rekreacijo,
turizem in drugi objekti za prosti čas); |
|
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1. |
|
(2) V
enoti urejanja SL 2, na območjih zelenih površin, z oznako podrobnejše
namenske rabe ZS, je dovoljena dograditev ali novogradnjo objektov iz 1.
odstavka tega člena, če gre za zaokrožitev obstoječega funkcionalnega
zemljišča ali dejavnosti. Dopustni so tudi posegi iz 17. člena za
nezahtevne in enostavne objekte iz priloge 1. |
|
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
|
(1) Nove
objekte se locira na ustrezni prosti površini. Oblika objektov je
poljubna, streha v naklonu ali ravna, kritina poljubna. Objekt naj bo
pritličen oziroma je po potrebi največ P+M in je lahko tudi v montažni
ali tipski izvedbi. |
|
(2) Pri
določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki
določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava pomožnih
objektov je poljubna. |
|
(3) Okolica
objektov se uredi glede na funkcijo objekta in mora biti ozelenjena. Ob
objektu se lahko uredi utrjeno parkirišče. |
|
(4) Gradbeno
inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi) se izvedejo podzemno. Uredi se lahko
razsvetljava območja oziroma igrišča. |
|
(5) Varovalna
ograja je lahko višine do 4,5 m, ograja ob parcelni meji pa do 1,2 m.
Dovoljene so transparentne kovinske ali žične ograje, ki se lahko
kombinirajo z listnatno živo mejo. Masivne, zidane in plastične ograje
kričečih barv niso dovoljene. Ograja mora biti postavljena znotraj
parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. |
|
c)
Pogoji in merila za parcelacijo |
|
Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja ter hortikulturna
ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč.
Pri zasaditvi se uporabi listavce. |
|
|
|
3. Prostorsko izvedbeni pogoji na območjih občinskih podrobnih
prostorskih načrtov |
|
31. člen |
|
(SJ
7, JA 2, BL 1, BL 2, BL 3, BL 4, GR 4, EU 5 – območja občinskih
podrobnih prostorskih načrtov) |
|
(1) V
enotah urejanja SJ 7, JA 2, GR 4 in EU 5 je predvidena izdelava
občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Do uveljavitve le-teh niso
dopustni nobeni posegi razen, če ni s tem odlokom določeno drugače. |
|
(2) Območje
urejanja BL 1, BL 2, BL 3 in BL 4 se ureja z Odlokom o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu za Blaguško jezero, Uradni list RS, št.
51/13. |
|
(3) Če
ni z usmeritvami za posamezni OPPN določeno drugače, so na območjih,
kjer je predvidena izdelava OPPN, do njegove uveljavitve dopustni
naslednji posegi: |
|
– vzdrževanje, rekonstrukcija, nadzidave in dozidave in odstranitev
obstoječih objektov, |
|
– pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječe objekte in naprave
(legalizacija), zgrajene pred sprejetjem tega akta in ki so v skladu s
predvideno namembnostjo OPPN-ja, |
|
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve GJI ter drugih
omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi
gradnjami v OPPN, |
|
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov ob obstoječih objektih iz
Priloge 1 za namensko rabo, ki je predvidena za posamezno območje OPPN, |
|
– sprememba namembnosti obstoječih objektov ali delov objektov, ki so v
skladu s predvideno namembnostjo OPPN-ja, |
|
– gradnja infrastrukture za potrebe priključevanja obstoječih objektov, |
|
– gradnja objektov za izvajanje nalog zaščite reševanja in pomoči in
zaščitnih ukrepov ter za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev, |
|
– parkirne površine (začasna ureditev do sprejetja OPPN), |
|
– dostopne ceste do obstoječih objektov ter objektov ob OPPN, |
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
– naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve,
zbiranje podatkov), |
|
– nujni sanacijski ukrepi. |
|
a)
pogoji glede namembnosti območja: |
|
Pri
izdelavi občinskih podrobnih prostorskih načrtov se po posameznih enotah
urejanja upoštevajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede
namembnosti in oblikovanja območij: |
|
– v
enoti urejanja GR 4, s podrobno namensko rabo proizvodnih dejavnosti z
oznako IG, so zemljišča namenjena gospodarski coni za obrtne,
skladiščne, prometne in poslovne dejavnosti. Agresivne industrijske
dejavnosti, ki bi negativno vplivale na okolje, niso dopustne. Do
izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta je na območju
nezazidanih gradbenih parcelah možna postavitev začasnih objektov. Na
strani proti naselju Grabonoš in na stran avtoceste se mora zagotoviti
zeleni pas. Pri zasaditvi se uporabi avtohtono drevnino. Na celotno
površino se zagotovi 20 % zelenih površin vključno vegetacijo na
parkirišču. Ob pridobitvi gradbenega dovoljenja se izdela tudi krajinski
načrt, ki ga izdela pooblaščen krajinski arhitekt. Investitorji objektov
morajo glede na občutljivost posameznih dejavnostih načrtovati pasivno
protihrupno zaščito v skladu s Pravilnikom o zaščiti pred hrupom v
stavbah. Maksimalna višina objektov je P+2. |
|
– v
enotah urejanja SJ 7 in JA 2 so zemljišča namenjena za individualno
stanovanjsko gradnjo – SS s pripadajočimi servisnimi dejavnostmi.
Parcelacija naj bo pravokotna na dovozno cesto. Oblika objektov je
podolžna, lahko lomljena v črki L ali T. Prepovedani so večkotni,
okrogli ter polkrožni tlorisi in izzidki. Strehe na objektih morajo
imeti enakostranične dvokapnice, v naklonu od 30–45 stopinj, s smerjo
slemena po daljši stranici objekta v opečni, rjavi in sivi barvi. Ravne
strehe so možne tudi na stanovanjskih objektih, pod pogojem, da njen
delež ne presega deleža dvokapne strehe in da ne presega slemena
dvokapnice. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni
so možne na pomožnih objektih. Pomožni objekti morajo biti oblikovani in
obdelani podobno kot osnovni objekt. |
|
Višina objektov je največ P+1. |
|
– v
enoti urejanja EU 5 so površine namenjen za ureditev rekreacijsko
turističnih površin z podrobno namensko rabo ZS. Gradnja objektov ni
dovoljena, vključno z enostavnimi. Prav tako ni dovoljeno zviševanje
nivoja terena. Prepovedano je spreminjanje vegetacije, vodnih razmer
reke Ščavnice ter rekreacijska in športna aktivnost, ki negativno vpliva
na rastline in živali. Dovoljena je gradnja oziroma postavitev urbane
opreme. |
|
b)
pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) V
enoti urejanja GR 4, so bile v sklopu gradnje avtoceste že opravljene
arheološke raziskave. Varujejo se arheološke plasti in morebitne še
ohranjene, a na površini ne več vidne strukture. Območje se mora urejati
tako, da se priobalno zemljišče ohranja tako kot pufrska cona brez
objektov in poti, v strugo potoka se ne sme posegati. |
|
(2) V
enoti urejanja BL 1 in BL 3, kjer je opredeljena podrobna namenska raba
BT, ter v enoti urejanja BL 2, s podrobno namensko rabo SS, se opredeli
II. območja varstva pred hrupom. |
|
(3) Za
enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz tega odloka. |
|
|
|
4. Splošni prostorski izvedbeni pogoji na območjih krajine |
|
|
|
32. člen |
|
(EU
2, EU 3, EU 4, EU 7 – odprta krajina) |
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) Enota
urejanja EU 2, EU 3, EU 4, in EU 7 je območje krajine, namenjeno
kmetijski in gozdni dejavnosti ter razpršeni poselitvi in se deli na
najboljša kmetijska zemljišča, z oznako podrobne namenske rabe K1,
ostala kmetijska zemljišča, z oznako podrobne namenske rabe K2,
na gozdna zemljišča, z oznako podrobne namenske rabe G, na vodna
zemljišča, z oznako podrobne namenske rabe VC, na zemljišča vodne
infrastrukture z oznako podrobne namenske rabe VI, na površine z
objekti za kmetijsko proizvodnjo z oznako podrobne namenske rabe IK, na
površine cest, z oznako podrobne namenske rabe PC, na območja
okoljske infrastrukture, z oznako podrobne namenske rabe O in na
območja komunikacijske infrastrukture, z oznako podrobne namenske rabe
T, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s
področja telekomunikacij. Del krajine je tudi razpršena poselitev, z
oznako podrobnejše namenske rabe A in tudi posamični objekti brez
določene stavbne parcele (razpršena gradnja). Pogoji za posege na
namenski rabi A so določeni v 33. členu tega odloka. |
|
(2) Na
kmetijskih zemljiščih, z oznako podrobne namenske rabe K1 in K2, ki so
namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe, brez
spremembe namenske rabe, dopustni posegi (gradnje, rekonstrukcije,
vzdrževanja in odstranitve): |
|
– na
K1 in K2: |
|
–
agrarne operacije, |
|
–
pomožni kmetijski objekti opredeljeni v Prilogi 1 in opore za mreže
proti toči (le v kmetijske namene), |
|
–
gradbeno inženirski objekti: daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična)
komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi
(iz skupine 221) ter lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski)
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopkovna) komunikacijska omrežja
(iz skupine 222), |
|
–
posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami, |
|
–
rekonstrukcije lokalnih cest; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje
načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste (oporni in podporni zidovi,
nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno) ter objekti
gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba
zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste, |
|
–
pomožna kmetijska-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek,
žična opora, opora za mrežo proti toč, opora za mrežo proti ptičem,
obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade),
poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža, |
|
–
začasni objekti iz Priloge 1. |
|
– ostali posegi: |
|
– rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh ter |
|
– posegi iz Priloge 1 (nezahtevni in enostavni objekti). |
|
(3) Za
oblikovanje pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov se smiselno uporabijo
PIP-i, ki veljajo za območje razpršene poselitve z oznako podrobne
namenske rabe A. |
|
(4) Na
kmetijskih zemljiščih, ki so tudi poplavna območja, so posegi dopustni
ob pogoju, da nimajo škodljivega vpliva na vode, vodna in priobalna
zemljišča in da se s posegi ne povečuje poplavna ogroženost sosednjih
območij. |
|
(5) V
enotah urejanja EU 2, EU 3, EU 4 in EU 7 je dopustno dodatno izvajanje
lokalnih kmetijskih operacij (namakanje, agrooperacije, komasacije) za
izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo. |
|
(6) V
enotah urejanja, kjer so na kmetijskih zemljiščih izvedene kmetijske
operacije za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo, se poleg dopustnih
posegov iz 2. točke tega člena vzdržuje in obnavlja drenažni sistem in
osnovna odvodnja s kmetijskih zemljišč. Na območju izvedenih kmetijskih
operacij se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in
jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v
največji možni meri varuje. |
|
(7) Gradbeno
inženirske in pomožne infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo
ali so predvidene po kmetijskih zemljiščih, se umešča tako, da se
ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka
infrastruktura v skupnih koridorjih, v čim krajšem poteku in po možnosti
izven sklenjenih kmetijskih površin, po robovih parcelnih mej, ob
cestnem svetu, med gozdno mejo in njivo in v času izven rasne sezone ter
se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Linijske
gradbeno inženirske objekte se izvede v zemeljski izvedbi pod enakimi
pogoji iz prejšnjega stavka. Ostale obstoječe objekte in naprave
izvedene na kmetijskih zemljiščih se lahko vzdržuje, rekonstruira in
poruši (kužna znamenja, spomeniki, lovske preže, obvestilne prometne in
neprometne signalizacije …) v skladu z resornimi predpisi. Pomožne
kmetijsko-gozdarske objekte se po opustitvi objekta poruši, zemljišče se
vzpostavi v prvotno stanje. |
|
(8) Na
gozdnih zemljiščih, z oznako podrobne namenske rabe G, ki so namenjena
za gozdarsko dejavnost, je poleg primarne rabe dopustna gradnja
naslednjih vrst objektov v velikosti in pogojih kot so navedeni v
predpisu o vrstah objektov glede na zahtevnost: |
|
– gradbeno inženirski objekti razen objekti iz skupine 230 in zahtevni
objekti iz skupine 2412 ter objekti iz skupine 24203; objekti iz skupine
22232 – čistilne naprave se lahko postavljajo na robu gozdnega
zemljišča, |
|
– ostali posegi (rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh,
vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega
režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih, gradbenih in
drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira
in vzpostavi v prvotno stanje ter športne in rekreacijske površine kot
so paintbol, adrenalinski park, ipd. in začasni objekti, |
|
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1. |
|
(9) Na
območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki
so namenjeni za promet, z oznako podrobnejše namenske rabe PC je
dopustna gradnja, rekonstrukcija in tekoča vzdrževalna dela prometnih
površin, parkirišč, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin
ter gradnja, rekonstrukcija, odstranitev podzemnih in nadzemnih
komunalnih in energetskih objektov in omrežij ter druge gospodarske
javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z
veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma,
če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
|
(10) Na
območjih celinskih vodnih zemljišč, z oznako podrobne namenske rabe VC,
na območjih vodne infrastrukture s podrobno namensko rabo VI in na
priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustni
dejavnosti, vezane na rabo in varstvo površinskih voda, varstvo okolja,
ohranjanje narave, ribištvo, vodni promet, oddih in preživljanje
prostega časa ter dejavnosti, ki niso v neskladju s predpisi o vodah.
Možni so posegi, ki zajemajo gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in
odstranitve: |
|
– objekti gospodarske javne infrastrukture in objekti, potrebni za rabo
in varstvo voda, |
|
– objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem, |
|
– objekti, namenjeni obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
|
Na
vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko
ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost
pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za
varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali
odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov. |
|
(11) Na
območju okoljske infrastrukture, razen v podenoti EU 4/1, namenjene za
izvajanje gospodarske javne službe s področja oskrbe prebivalstva s
pitno vodo in s področja čiščenja odpadnih voda, z oznako podrobne
namenske rabe O, so dopustne gradnje, rekonstrukcije, odstranitev in
vzdrževanje komunalnih čistilnih naprav, vodohranov in drugih objektov,
vključno z vsemi tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se izboljša
delovanje in poveča kapaciteta naprave. Dopustna je gradnja gradbeno
inženirskih objektov: objekti transportne infrastrukture, prenosni in
distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi, drugi gradbeni inženirski objekti. Na območju komunalne čistilne
naprave, vključno z vsemi tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se
poveča ali posodobi kapaciteta naprave. Dopustna je tudi gradnja
pomožnih infrastrukturnih objektov, kot je opredeljeno v Prilogi 1. Pri
določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva predpise, ki določajo
pogoje za gradnjo teh objektov. Na območju okoljske infrastrukture je
dopustna zasaditev drevja, grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih
površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se
uporabijo listavci. Območja se lahko ogradijo z mrežno ali podobno
ograjo višine do 2 m. |
|
(12) V
podenoti EU 4/1, s podrobno namensko rabo O, ki leži v poplavnem
območju, ni dovoljena gradnja objektov. |
|
(13) Na
območjih površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo, z oznako
podrobnejše namenske rabe IK so dopustne gradnje v skladu z 17. členom
za vrste objektov: |
|
– nestanovanjske stavbe: |
|
– industrijske stavbe (vse razen tovarn in rezervoarje za nafto in
plin), |
|
– druge nestanovanjske stavbe (samo nestanovanjske kmetijske stavbe); |
|
– gradbeno inženirski objekti: |
|
– objekti prometne infrastrukture, |
|
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
|
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), |
|
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov); |
|
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1. |
|
b)
pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
|
Gospodarsko javno infrastrukturo se načrtuje ob obstoječih koridorjih in
izven naravovarstveno občutljivih območij, pri gradnji se zagotavlja
varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obstoječo
gospodarsko infrastrukturo, ki negativno vpliva na naravne vrednote in
biotsko raznovrstnost, se sanira. Linijske gradbeno inženirske objekte
(cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode) se
praviloma izvede podzemno. |
|
c)
pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) V
enotah urejanja EU 2, EU 3 in EU 4 je več enot kulturne dediščine. Na
objektih so dopustni posegi v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in
soglasjem. Varuje se tlorisna in višinska zasnova objektov, gradivo in
konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine,
kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova,
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi
širša okolica objekta. |
|
(2) Za
vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se
pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. |
|
(3) Na
območju naravnih vrednot, so dopustne le vodnogospodarske ureditve, ki
se izvajajo sonaravno in tako, da se ne ogrozi obstoj naravne vrednote:
ne spreminjajo se količina vode, hitrost pretoka, prostorska in časovna
razporeditev voda, smer toka, oblika in dno struge vodotoka. Poseg v
obrežno vegetacijo je dopusten le zaradi vzdrževalnih del in čiščenja,
pri čemer se bistveno ne spremenijo vidne in funkcionalne lastnosti
naravne vrednote. Kakršni koli drugi posegi morajo biti usklajeni z
naravovarstveno službo in pridobiti ustrezna soglasja. |
|
(4) V
enoti urejanja EU 2, EU 3 in EU 4 se pri načrtovanju posegov v prostor
upošteva tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot
in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so
navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrta
Občine Sv. Jurij ob Ščavnici (ZRSVN, OE Maribor, marec 2009). |
|
(5) Izvajanje
kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo
naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pri tem se
gnojevka izvaža prednostno na zemljišča izven varovanih območij. Ohranja
se obstoječi obseg ekstenzivnih obdelovalnih travišč. Spodbuja se
ekološko kmetovanje, integrirana pridelava, rabo zaraščajočih se
kmetijskih površin na način, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in
ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na kmetijskih površinah se ohranja in
ponovno vzpostavlja obmejke, živice, gozdne otoke. Pri dopolnilni
zasaditvi se uporabijo avtohtone vrste vegetacije. |
|
(6) Ohranja
se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s
poudarkom na ohranjanju prednostnih habitatnih tipov (EPO, Natura).
Ohranja se gozdne površine v kmetijskih območjih, ki predstavljajo
mozaično kulturno krajino in omogočajo varstvo ohranjanje biotske
raznovrstnosti. |
|
(7) Regulirane
vodotoke se vzdržuje tako, da se omogoči obnovo naravnih procesov in
izboljšuje njihovo hidromorfološko stanje. |
|
(8) Na
delih območja enote urejanja EU 2, EU 3 in EU 4, so tudi poplavna
območja, so dopustne rekonstrukcije, vzdrževalna dela in spremembe
namembnosti na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in vplivajo na
vodni režim in stanje voda. |
|
(9) Na
območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v posameznih enotah urejanja EU
2, EU 3 in EU 4 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne
sisteme ter jarke. |
|
(10) Poleg
navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji tega odloka. |
|
|
|
33. člen |
|
(razpršena poselitev in razpršena gradnja) |
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) Na
območjih stavbnih zemljišč razpršene poselitve, z oznako podrobnejše
namenske rabe A, v enotah urejanja EU 2, EU 3 in EU 4 so dopustni posegi
iz 17. člena tega odloka za objekte: |
|
– stanovanjske stavbe: |
|
– eno
in dvo stanovanjske stavbe (razen počitniških hiš in vrstnih hiš); |
|
– nestanovanjske stavbe: |
|
– gostinske stavbe za dopolnilne kmetijske dejavnosti (vse razen hotelov
in motelov), |
|
– trgovske stavbe (za prodajo izdelkov iz dopolnilne kmetijske
dejavnosti) in druge stavbe za storitvene dejavnosti; oboje do 200 m2, |
|
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij (samo
garaže), |
|
– industrijske stavbe (samo obrtne delavnice kot so mizarske in
avtomehanične, delavnice za namen dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
manjši proizvodni objekti kot so pivovarne, pekarne in podobno ter
silosi, hladilnice in pokrite skladiščne površine), |
|
– druge nestanovanjske stavbe; |
|
– gradbeno inženirski objekti: |
|
– objekti prometne infrastrukture, |
|
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
|
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so
kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov), |
|
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov); |
|
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1. |
|
(2) Za
objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki
so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja, je dopustna
izvedba vzdrževalnih del ter rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave, če
gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa za
dodajanje novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih
dejavnosti in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih dovoljenjih
s področja graditve objektov opredeljena kot gradbena parcela. Za
izvedbo zgoraj naštetih dopustnih posegov se smiselno uporabljajo
prostorsko izvedbeni pogoji glede na namen objekta, ki je določen z
upravnim dovoljenjem oziroma glede na namen objekta, ki mu je določen v
uradnih evidencah. Na gradbenih parcelah k objektom razpršene gradnje je
dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov kot je določeno
za območje razpršene poselitve z oznako podrobne namenske rabe A v
Prilogi 1. |
|
(3) Za
obstoječe objekte razpršene gradnje, zgrajene na podlagi dovoljenj s
področja graditve objektov, ki niso vključeni v naselje in niso
opredeljeni kot razpršena poselitev, se za zgrajene objekte upoštevajo
prostorsko izvedbeni pogoji, kot je določeno za razpršeno poselitev z
oznako podrobne namenske rabe A in sicer glede na namen objekta
razpršene gradnje. Smiselno se za območja razpršene gradnje upoštevajo
tudi skupni prostorsko izvedbeni pogoji. |
|
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
|
(1) Nove
objekte v območjih razpršene poselitve se locira v okviru stavbnega
zemljišča, s podrobno namensko rabo A. Pri tem se upošteva tradicionalna
zasnova razporeditve objektov na parceli in predpisani odmiki od
kategoriziranih cest. Pri oblikovanju, velikosti se upošteva
urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti širšega območja.
Objekti morajo biti oblikovno poenoteni. |
|
(2) Strehe
na vseh objektih so enakostranične dvokapnice v naklonu od 30–45
stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta, z opečno, lahko
tudi s slamnato kritino. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z
manjšimi nakloni so možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega
objekta, na pomožnih objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih
objektih (širine več kot 10 m) s poljubno vrsto kritine. Ti objekti
morajo biti oblikovani in obdelani podobno kot osnovni objekt. Ravne
strehe so možne tudi na stanovanjskih objektih, pod pogojem, da njen
delež ne presega deleža dvokapne strehe in da ne presega slemena
dvokapnice. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico strešine.
Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na strehah je
dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih
zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena
streh. Smer slemena stavb na gričevnatem delu naselja naj bo praviloma
vzporedna s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč
vzorec smer slemena prečno na plastnice. Strehe so lahko tudi
ozelenjene. V kolikor geomehansko poročilo dovoljuje poseg v teren so
objekti lahko tudi delno vkopani v pobočje, lahko so z ozelenjeno streho
in obvezno spojeni z okoliškim reliefom. |
|
(3) Fasade
se opleska v svetlih in zemeljskih barvah. Kričeče in žive barve, kakor
tudi risanje okraskov in poševnin na fasadah je prepovedano. Letve
lesenih oblog morajo biti pravokotne. Prepovedani so večkotni (razen
pravokotni) ali okrogli ter polkrožni tlorisi in izzidki. Okolico
objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem
robu parcele mora biti ozelenjen. Pri zasaditvi se uporablja avtohtono
drevnino in ekstenzivno sadno drevje. |
|
|
|
34. člen |
|
(EU
1-DPA, EU 6-DPA – državni prostorski načrti) |
|
V
območju enote urejanja EU 1- DPA in EU 6 – DPA je na območju avtoceste,
ki so območja prometnih površin, dopustni posegi, ki so določeni v
Uredbi o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Cogetinci–Vučja vas
(Uradni list RS, št. 93/01) in drugi posegi v skladu z veljavno
zakonodajo. |
|
35. člen |
|
(prostorsko izvedbeni pogoji za obstoječe objekte) |
|
(1) Pri
pridobitvi gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt grajenega pred
sprejetjem tega odloka (legalizacija) in rekonstrukciji se lahko ohrani
lega in oblika objekta, če so zagotovljene minimalne tehnične zahteve za
gradnjo določene vrste objektov ter bistvene zahteve glede mehanske
odpornosti in stabilnosti ter varstva pred požarom in bistveno ne
odstopajo od pogojev v odloku. |
|
(2) Pri
obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava v obstoječih odmikih v
soglasju s sosedom. |
|
(3) Vrtne
ute, paviljoni lahko imajo tudi šotorasto ali stožčasto streho s
poljubnim naklonom. Nadstreški za avto imajo lahko tudi usločeno obliko
strehe. Sakralni objekti, antene, opazovalnice, preže, silosi, vodovodni
stolpi in podobni gradbeni inženirski objekti se oblikovno, višinsko
prilagodijo namenu (silosi in antene v skladu s pogoji iz tega odloka),
strehe so poljubnih oblik, naklonov in kritino. |
|
|
|
5. Splošni prostorsko izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
|
|
36. člen |
|
(splošni pogoji za gradnjo in urejanje GJI) |
|
(1) Gradbene
posege v vseh prostorskih enotah naselij se izvede le na opremljenih
zemljiščih z zgrajeno gospodarsko javno infrastrukturo oziroma na
zemljiščih, kjer je gradnja infrastrukture predvidena. Komunalno
opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljeno oskrbo s pitno
vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne
ceste. Če nestanovanjska stavba glede na namen za normalno obratovanje
ne potrebuje oskrbe s pitno vodo, električne energije ali odvajanja
odpadnih voda, se takšna komunalna oprema ne šteje za minimalno
komunalno opremo. |
|
(2) Nova
in nadomestna komunalna in energetska omrežja in omrežja zvez se v
območjih naselij prednostno izvede podzemno, v odprtem prostoru pa
lahko zračno. Vso predvideno gospodarsko javno infrastrukturo se izvede
v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi
infrastrukturnimi vodi in odmiki od ostalih struktur v prostoru. |
|
(3) Na
območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč se gospodarska javna
infrastruktura načrtuje v skupnih koridorjih in tako, da se ohranja
proizvodni potencial kmetijskih zemljišč in da ni potrebna odstranitev
drevja in grmičevja. Linijske infrastrukturne objekte se umesti
vzporedno z obstoječimi strukturami v prostoru (ceste, poti, potoki, rob
naselja). Namenska raba zemljišč pod ali nad koridorji gospodarske javne
infrastrukture ne sme ovirati ali ogrožati delovanja vodov. Prav tako
infrastrukturni vodi ne smejo ovirati rabe namenske rabe zemljišč pod
(ali nad) katerimi potekajo. |
|
(4) Za
gradnjo v varovalnem koridorju GJI je potrebno pridobiti soglasje
pristojne službe. |
|
(5) Oblikovanje
gradbenih inženirskih objektov in naprav se prilagodi namenu. Pri
umeščanju objektov, ki so višji od silhuete naselja ali se pojavijo v
odprti krajini na izpostavljenih legah (vodohran, stolpne antene, silosi
ipd) mora biti presojan vizualni vpliv na krajino, naselje ali na druge
kakovosti v prostoru (kulturna dediščina ipd.) ter umeščeni na tak
način, da so čim manj moteči, kar mora biti strokovno utemeljeno in
prikazano v strokovni podlagi, ki je priloga projektne dokumentacije. |
|
|
|
37. člen |
|
(pogoji priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo) |
|
Oskrba s pitno vodo |
|
(1) Oskrba
objektov s pitno vodo se izvede v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo
na območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, oziroma veljavnim predpisom,
ki ureja to področje. Na območjih, kjer je zagotovljena javna
vodooskrba, je priključitev na javni vodovod obvezna. Na območjih, kjer
je javna vodooskrba predvidena, je obvezna priključitev na javni
vodovod, ko je le ta omogočena. Če priključitev objektov na vododovodno
omrežje zaradi fizičnih ali drugih ovir (kot npr. prevelika razdalja) ni
možna, se lahko na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega omrežja
dopusti začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo kot
so lastno zajetje, kapnica, cisterna. Priključitev objektov, kjer se
pričakuje povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se
izvede le po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega
vodnega vira. |
|
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda |
|
(1) Odvajanje
in čiščenje komunalnih odpadnih voda se izvede v skladu z Operativnim
programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za območje Občine
Sveti Jurij ob Ščavnici, oziroma z drugim veljavnim dokumentom ali
predpisom, ki ureja to področje. Na območjih aglomeracij, kjer je
predvidena izgradnja javne kanalizacije, je priključitev na javno
kanalizacijo, ko je le ta omogočena, obvezna. |
|
(2) V
enotah urejanja, kjer še ni kanalizacije, se odvod komunalnih odplak
reši z individualnimi ali skupinskimi biološkimi greznicami ali manjšimi
čistilnimi napravami. |
|
(3) Odvajanje
in čiščenje industrijskih odpadnih voda se za objekte, ki proizvajajo
tovrstno odpadno vodo se rešuje ločeno s projektom za pridobitev
gradbenega dovoljenja ali z OPPN, tam kjer je izdelava OPPN predvidena. |
|
(4) Pri
gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen
odvod padavinskih odpadnih vod s strešin in utrjenih površin. Padavinske
vode se prioritetno ponika ali odvaja v površinske odvodnike. Padavinske
vode se ponika po lastnih zemljiščih, če to ni mogoče pa po drugih
zemljiščih ob predhodni pridobitvi soglasja lastnika teh zemljišč.
Odvajanje v površinske odvodnike je dovoljeno le pod pogoji in po
predhodni pridobitvi soglasja lastnika, oziroma upravljavca površinskega
odvodnika. Odvajanje se predvidi tako, da se v največji možni meri
zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi
zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik). Z večjih
utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja, se meteorne vode
odvede preko lovilcev olj. Zbiranje in odvod meteornih vod v gričevnatem
delu občine se izvede na način, ki ne povzroča erozije in plazljivosti
območja, v nasprotnem primeru investitor odgovarja za nastalo škodo in
jo je dolžan sanirati. V teh območjih se pred izdelavo projektov za
gradnjo objektov in izvedbo drugih posegov v prostor izdela geološko
geomehansko poročilo in po potrebi ustrezne projekte za sanacijo širšega
območja. |
|
(5) Odvajanje
in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih gospodarstev se
ureja individualno. Gnoj, gnojnica ali gnojevka na kmečkih gospodarstvih
se zbira v ustreznih neprepustnih gnojiščih in zbiralnikih gnojnice ali
gnojevke, brez odtoka, ki morajo biti načrtovani v skladu z veljavnimi
predpisi. Razredčeno vsebino gnojničnih jam se odvaža na kmetijska
zemljišča v skladu s predpisi. |
|
Zbiranje, odstranjevanje, prevoz in predelava odpadkov |
|
(1) Zbiranje,
odstranjevanje, prevoz in predelava odpadkov komunalnih odpadkov se
ureja po veljavnih predpisih in jih izvaja s strani občine izbran
izvajalec. Dovoljeno je kompostiranje lastnih organskih odpadkov na
vrtovih in njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi
zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so
dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno
od ostalih komunalnih odpadkov in ureja v skladu s predpisi. Potrebna je
sanacija nelegalnih odlagališč odpadkov, ki jih je v občini 14. |
|
Oskrba z energijo |
|
(1) Objekte
se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec
v svojem soglasju. Nove in nadomestne električne vode in priključke se
v odprtem prostoru lahko izvede zračno, v naseljih pa tudi zemeljsko. Za
vsako natančnejšo obdelavo se pridobi podatke o poteku tras
elektroenergetskih vodov ter lokacije elektroenergetskih objektov. |
|
(2) Pri
lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z
elektromagnetnim sevanjem se glede na občutljivost posameznega območja
preveri morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu s predpisi. |
|
(3) Nove
transformatorske postaje se bo gradilo kot samostojne objekte, v sklopu
drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini, pri čemer se upošteva
zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa iz področnih predpisov.
Za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči se pridobi
soglasje od upravljavca elektroenergetskih naprav. |
|
(4) Pri
vseh posegih v bližini obstoječih in načrtovanih elektroenergetskih
vodov se upošteva njihov koridor, ki znaša na vsako stran od osi
elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne
transformatorske postaje; |
|
– 40
m za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske
postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV, |
|
– 10
m za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV in 220 kV, |
|
– 15
m za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske
postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV, |
|
– 3 m
za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV, |
|
– 10
m za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do
vključno 20 kV, |
|
– 1 m
za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti do vključno 20 kV, |
|
– 1,5
m za nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1 kV, |
|
– za
razdelilno postajo srednje napetosti in transformatorsko postajo srednje
napetosti. |
|
V
navedenih koridorjih veljajo pogoji omejene rabe, ki jih v projektnih
pogojih poda upravljavec, za posege v koridorjih pa je treba pridobiti
tudi njegovo soglasje. |
|
(5) Pri
načrtovanju v prostoru se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih
virov energije, predvsem toplotne črpalke, energijo biomase in sončno
energijo. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi lesne biomase
in odpadkov iz kmetijstva. |
|
(6) Pri
rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna velikost presega
1000 m2
se v skladu z lokalnim energetskim konceptom izdela študija
izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. |
|
Telekomunikacijsko omrežje |
|
(1) Pri
prostorskem urejanju se upošteva obstoječe trase obstoječega TK omrežja.
V primeru premestitve TK naprav je treba obvestiti operaterja najmanj 30
dni pred posegom. Za območja novih con ali večjih objektov se načrtuje
novo TK omrežje. Pred izgradnjo komunalne infrastrukture na posameznem
območju se obvesti upravljavec TK omrežja. K posameznim gradnjam se
pridobi projektne pogoje in soglasja upravljavca TK omrežja in naprav. |
|
(2) Telekomunikacijske
antene in oddajnike se lahko locira v vseh enotah urejanja. Lahko se jih
namesti na vse objekte, razen na objekte, ki so zavarovana kulturna
dediščina in na objekte, ki so v vplivnem pasu teh objektov razen ob
soglasju kulturnovarstvene službe. |
|
(3) Postavitev
baznih postaj vključno s samostoječimi antenskimi stolpi je dopustna v
enotah urejanja z namensko rabo IG, O, E, PO, PC, K1, K2, G in T v
soglasju z lastnikom parcele. Znotraj stavnih zemljišč z namensko rabo
SS, SK, SP, CD, CU, BT, BC, ZS in A je možna postavitev baznih postaj,
razen antenskih stolpov, v/na nestanovanjskih stavbah prav tako v
soglasju z lastnikom objekta. V vseh enotah urejanja je postavitev možna
pod pogoji zakonodaje, ki ureja to področje ter določili tega odloka.
Bazne postaje je možno umeščati v prostor ob soglasju pristojnih
nosilcev urejanja prostora. |
|
(4) Za
zagotovitev minimalnih vplivov na okolico je treba objekte in naprave
mobilne telefonije načrtovati tako, da je v čim večji meri preprečena
vidna izpostavljenost antenskih objektov in naprav in da je vpliv na
vidne kvalitete prostora čim manjši. Za umestitev bazne postaje na
antenskih stebrih je potrebna okoljska presoja tako, da bo vpliv na
vidne kvalitete prostora čim manjši. Antenski objekti in naprave se pri
umeščanju na druge obstoječe objekte zakrivajo in prilagajajo tako, da
skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto. |
|
(5) Oblikovanje
objektov mobilne telefonije naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči
urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve,
oblika stebrov in anten), okolico objekta pa je treba ozeleniti. Oddajne
sisteme na fasadah stavb je treba ustrezno zakriti, da vizualno ne
izstopajo iz fasade, na ravnih strehah objektov pa odmakniti od roba
strehe tako, da so čim manj vidno izpostavljeni. |
|
(6) Objektov
in naprav mobilne telefonije ni dopustno postavljati na zavarovana
območja, naravne vrednote, varovana območja narave, v varovalne gozdove
in v gozdove s posebnim namenom ter v območja in objekte varovane na
podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine. Izjemoma je
takšna umestitev dopustna, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše
lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih
je območje pridobilo ta status. Poseg je v tem primeru dopusten le na
podlagi soglasja organov, pristojnih za ohranjanje narave, varstvo
kulturne dediščine oziroma organa pristojnega za gozdove. |
|
(7) Objektov
mobilne telefonije ni dovoljeno umeščati na stanovanjske stavbe, objekte
varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov in otroška igrišča.
V čim večji meri se jih umešča v obstoječe ali načrtovane
infrastrukturne koridorje in naprave in njihove varovalne pasove. |
|
(8) Kadar
je v EUP na območju ali objektu, ki je predviden za rušenje, nameščena
obstoječa bazna postaja, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje
ali je izvedena v skladu z predpisi o graditvi, je za čas gradnje
dopustna postavitev nadomestne bazne postaje tudi z antenskim stolpom.
Po dokončanju gradnje se začasno bazno postajo odstrani oziroma njeno
postavitev uskladi z določili tega odloka. |
|
Plinovodno omrežje |
|
(1) Pri
načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega
omrežja je treba zagotoviti varnostne odmike plinovodov in naprav
plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditev
v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
(2) Omrežje
zemeljskega plina se gradi v podzemni izvedbi. Pri prečkanju cest in
vodotokov (mostovi, brvi, nadvozi) je dopustna tudi nadzemna izvedba. |
|
(3) Dopustna
je postavitev rezervoarjev za utekočinjeni naftni plin. Zunanji
rezervoar za utekočinjeni naftni plin za lastne potrebe objekta mora
biti tipski in atestiran. Postavitev mora izvesti za takšna dela
pooblaščeni izvajalec. Rezervoar za utekočinjeni naftni plin mora biti
odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov v skladu
s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu, vendar ne manj kot 1,50 m.
Manjši odmik je mogoč le, če je skladen z navedenim predpisom in če je
bilo pred začetkom gradnje pridobljeno pisno soglasje lastnika
sosednjega zemljišča. |
|
Cestno omrežje |
|
(1) Načrtovanje
in gradnja nove ter vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture morajo
potekati skladno s predpisi s področja prometa. |
|
(2) Površine
cest (PC) so namenjene gradnji in urejanju javnih cest. Gradnja
parkirišč, poti za pešce in kolesarje, cestnih priključkov in urejanje
obcestnega zelenja so dopustni tudi izven površin cest. |
|
(3) Ob
državnih cestah in občinskih cestah je varovalni pas, v katerem je raba
prostora omejena. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter drugi
posegi v prostor znotraj varovalnih pasov javnih državnih in občinskih
cest je dovoljena le s soglasjem pristojnega upravnega organa. |
|
(4) Varovalni
pas (od zunanjega roba cestnega sveta) je na vsako stran državne ceste
širok: |
|
– pri
avtocesti 40 m, |
|
– pri
glavni cesti 25 m, |
|
– pri
regionalni cesti 15 m, |
|
– pri
državni kolesarski poti 5 m. |
|
(5) Varovalni
pas (od zunanjega roba cestnega sveta) je na vsako stran občinske ceste
širok: |
|
– pri
lokalni cesti 8 m, |
|
– pri
javni poti 6 m, |
|
– pri
javni poti za kolesarje 3 m. |
|
(6) Pri
načrtovanju, rekonstrukciji in vzdrževalnih delih se mora zagotoviti: |
|
– varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu, |
|
– opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu
pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa, |
|
– načrtovanje usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in
graditve ceste ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo
upravičenosti njihove graditve, |
|
– da
s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti
interesi varovanja državne ceste in prometna na njej, njene širitve
zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma
moteno redno vzdrževanje državne ceste. |
|
(7) Na
območju avtoceste se upošteva Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto
na odseku Cogetinci–Vučja vas (Uradni list RS, št. 93/01. Avtocesti je
določen varovalni pas, ki meri 40 m od roba cestnega sveta na vsako
stran. Vse posege v varovalni pas, avtoceste je možno izvajati le po
prehodnem soglasju upravljavca avtoceste. Posegi v varovalni pas
avtoceste ne smejo biti v nasprotju z njihovimi koristmi, ne smejo
prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve
zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza. V
varovalnem pasu se ne načrtuje stanovanjskih objektov in takšnih
dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč. V varovalnem pasu
avtoceste za katerokoli dejavnost reklamiranje v kakršni koli obliki ni
dovoljeno. |
|
(8) Upravljavec
avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova
poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora kot
tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo
posledice obratovanja avtoceste, glede na že izvedene oziroma načrtovane
ukrepe zaščite v sklopu izgradnje le-te. |
|
Gradnja in urejanje parkirnih mest |
|
(1) Če
posebni predpis ne določa drugače, se glede na namembnost objekta pri
izračunu parkirnih mest (v nadaljevanju PM) upošteva minimalno število
PM, prikazano v Prilogi 2 (število zahtevanih PM po vrstah objektov). |
|
(2) Kadar
ustreznega števila PM na mestu gradnje (zemljišču namenjenem gradnji)
ni, mora investitor ustrezno število PM zagotoviti v neposredni bližini
– manj kot 200 m od nameravane gradnje, in sicer: |
|
– na
zemljišču, ki je v njegovi lasti in posesti ali |
|
– na
najetem zemljišču, ki izpolnjuje pogoje za izvedbo parkirišča, za
nedoločen čas na podlagi notarsko overjene najemne pogodbe ali |
|
– na
javnem parkirišču, s soglasjem upravljavca parkirišča, ki jamči za
potrebne kapacitete v potrebnem časovnem terminu. PM morajo biti
zagotovljena za čas obstoja objekta h kateremu pripadajo. |
|
(3) Najmanj
1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri objektu, ki je
namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.
Izvedena mora biti ozelenitev parkirišč in sicer eno visokodebelno drevo
na 4 PM. Parkirišča za tovorna vozila so v centralnem delu, turističnem,
rekreacijskem in
stanovanjskem delu izrecno prepovedana. |
|
|
|
6. Splošni prostorsko izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja
kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin
ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
|
|
|
38. člen |
|
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) |
|
(1) Sestavni
del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih
s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja
kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih
spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna
dediščina, vplivna območja dediščine. |
|
V
Občini Sveti Jurij ob Ščavnici je kulturna dediščina zavarovana z
Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov
na območju Občine Gornja Radgona (Uradni objave Pomurskih občin, št.
2/91, Uradni list RS, št. 64/10, 62/11) ter evidentirana v registru
kulturne dediščina na območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. |
|
(2) Objekti
in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki
je veljal ob uveljavitvi prostorskega akta in je njegova obvezna priloga
in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o
razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij
dediščine). |
|
(3) Na
objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem. |
|
(4) Gradnja
novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi
katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija
objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če
so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne
dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so
nosilci teh vrednot. |
|
(5)
Odstranitve
objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine
niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja
varstva kulturne dediščine. |
|
(6) Na
objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih
posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje
kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s
prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
|
(7) Objekte
in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem
ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne
dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti
premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna,
energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati
za deponije viškov materialov ipd. |
|
(8) Za
kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne
elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del
projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in
izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine. S kulturno varstvenim soglasjem se potrdi
konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom. |
|
(9) Za
varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
|
(10)
Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni
varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini
izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno
dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so
navedeni v tem odloku. |
|
Za
registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
|
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
|
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
|
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
|
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
|
– sestavine in pritikline, |
|
– stavbno pohištvo in notranja oprema, |
|
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
|
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih –
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
|
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
|
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
Za
registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot
so: |
|
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov), |
|
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim
prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
|
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa,
vodotoki itd.), |
|
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.), |
|
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, |
|
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin,
kritina), |
|
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz
njega), |
|
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade
itd.), |
|
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, |
|
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
V
primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami je potrebno
upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča. |
|
Za
registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se
varovane vrednote, kot so: |
|
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene
ali oblikovane sestavine), |
|
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter
členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), |
|
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni
krajini), |
|
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva
(kozolci, znamenja, zidanice), |
|
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo
oziroma naseljem, |
|
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, |
|
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture,
gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in |
|
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
Za
registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane
vrednote, kot so: |
|
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze), |
|
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema,
likovni elementi), |
|
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief), |
|
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje
prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), |
|
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj
in obstoj rastlin, in |
|
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med
sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami,
pomembnimi za delovanje celote. |
|
Za
registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v
prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
|
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
|
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer, |
|
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
|
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
|
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z
nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak,
razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo
arheološkega najdišča. |
|
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna
zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob
izpolnitvi naslednjih pogojev: |
|
– če
ni možno najti drugih rešitev in |
|
– če
se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav
izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
|
V
primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke
raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča
opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta. |
|
Za
registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot
so: |
|
– avtentičnost lokacije, |
|
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
|
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
|
Za
drugo dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
|
– materialna substanca, ki je še ohranjena, |
|
– lokacija in prostorska pojavnost, |
|
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
|
(11) Za
poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna
iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o
občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene
pogoje in soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine. |
|
(12) Za
poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela,
dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo,
razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se
štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve
objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na podlagi tega odloga ali drugih predpisov. |
|
(13) Za
izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika,
registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske
dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo
kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih
arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav
določi pristojna javna služba. |
|
(14) Na
območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena
arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba
predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske
plasti. |
|
(15) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/
investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da
najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. |
|
(16) Zaradi
varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer
se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad
posegi. |
|
|
|
39. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) V
območju občine sta z Uredbo o ekološko pomembnih območjih (Uradni list
RS, št. 48/04), razglašeni ekološko pomembno območje Grabonoš in
ekološko pomembno območje Stanetinski in Kupetinski potok in z Uredbo o
zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 52/02, 67/03) naslednje
naravne vrednote: Slugova gledičija, Zlume-gorski brest, Belečov hrast,
Vrbnjakov bor, Korošakova hruška, Mariničova murva, Sovjak-bukev,
Ščavnica-stara struga in Zamudove smreke. V območju občine je tudi novo
predlagana naravna vrednota Ščavnica-koridor vidre in območje
pričakovanih naravnih vrednot Slovenske Gorice, ki pa še nista določeni. |
|
V
območju občine sta tudi dela posebnega varstvenega območja Natura 2000.
To je gozdna površina južno od Grabonoša – posebno ohranitveno območje:
Grabonoš (POO – koda SI3000228) in območje ob Stanetinskem in
Kupetinskem potoku – posebno ohranitveno območje Stanetinski in
Kupetinski potok (POO, pPOO – koda SI3000069), ki sta določena z Uredbo
o posebnih varstvenih območjih – območjih Natura 2000 (Uradni list RS,
št. 33/13). |
|
(2) Severni
del občine, ki sega v vinorodne gorice, je predlagan za zavarovanje kot
Krajinski park Radenska Kapela. Območje še ni zavarovano in je v
spremembah in dopolnitvah planskih aktov občine predlagano za
zavarovanje kot obvezno republiško izhodišče. |
|
|
|
40. člen |
|
(varstvo okolja in naravnih dobrin) |
|
(1) Za
vse posege, ki bodo domnevno povzročali prekomerne obremenitve okolja se
v skladu s predpisi o varstvu okolja, izdela poročilo o vplivih na
okolje in pridobi okoljevarstveno soglasje. |
|
(2) Voda
se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno vodo.
Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire in spodbuja varčno in
smotrno rabo pitne vode. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se
upošteva pogoje iz predpisov, ki varujejo vodne vire v Občini Sveti
Jurij ob Ščavnici. |
|
|
|
41. člen |
|
(varstvo kmetijskih zemljišč) |
|
(1) Načrtovanje
prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor na najboljših
kmetijskih zemljiščih se izvede tako, da: |
|
– ne
bodo dodatno obremenjevala okolja, |
|
– ne
bodo ovirali kmetijske dejavnosti na sosednjih kmetijskih zemljiščih in
dostopa do njih, |
|
– ne
bodo uničili ali poškodovali obstoječe kmetijske proizvodne
infrastrukture, kot so melioracijski jarki in namakalni sistemi, poljske
prometnice ipd., |
|
– uporabniki teh ureditev ne bodo povzročali škode na kmetijskih
kulturah. |
|
(2) Kmetijska
zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe. Sprememba
namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo občinskega
prostorskega načrta ali z drugim veljavnim postopkom, ki ga opredeljuje
področna zakonodaja. |
|
|
|
42. člen |
|
(varstvo gozdov) |
|
(1) V
prostoru z majhnim deležem gozda je treba objekte linijske
infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim
zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. Na območju
naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih površin v
največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s
primernimi oblikami rekreacijske rabe. Za vse posege v gozdna zemljišča
se predhodno pridobi soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. |
|
(2) Krčitev
gozdov za kmetijske namene brez predhodne spremembe planskega akta je
možna le, če površina krčitve ne presega 0,50 ha. Za krčitev gozda za
kmetijske namene je potrebno pridobiti dovoljenje ZGS. |
|
(3) V
večnamenskih gozdovih, ki imajo poudarjeno ekološko funkcijo 1. stopnje,
se posegi v gozd dovolijo le v izjemnih primerih, ko so nujni in zanje
ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjeno socialno funkcijo 1. stopnje,
pa se posegi dovolijo le v primeru, ko gre za objekt, ki dopolnjuje
socialni funkciji skladno rabo gozda. |
|
(4) Drevje
se lahko poseka le po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo. |
|
(5) Gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov na območju gozdov je možna le ob
predhodnem soglasju Zavoda za gozdove. |
|
(6) Za
posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere
divjadi, izda soglasje ZGS, po predhodni pridobitvi mnenja upravljavca
lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom. |
|
(7) Pri
gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za
divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni
prehodi posameznih vrst divjadi. Kraje prehodov ugotovi ZGS v
sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi
ustanovami in lovskimi organizacijami. |
|
(8) Na
kmetijskih zemljiščih v zaraščanju, ki še niso opredeljena kot gozd, kar
pomeni, da niso vključena v Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske
enote, je dovoljeno drevesa posekati in vzpostaviti kmetijsko površino,
brez predhodnega dovoljenja za krčitev gozda. |
|
(9) Ohraniti
je treba vse obstoječe gozdne prometnice, ter priključke teh cest na
ceste višjega reda, ki so predpogoj za gospodarjenje z gozdom. Zato se
na vseh gozdnih prometnicah ne sme načrtovati drugih dejavnosti, ki bi
kakorkoli negativno vplivale na normalno gospodarjenje z gozdom. |
|
(10) Zagotoviti
je treba ustrezno prometno povezavo med gozdom in javnimi cestami. V
primeru postavitve ograj, zaokrožitve njivskih površin in preurejanja
vinogradov, ki bi prekinile dostop do gozda, se lastnikom mora omogoči
dostop do gozda, če dostop ni možen po lastnem zemljišču. |
|
(11) Za
postavitev obore za rejo divjadi je potrebno pridobiti ustrezno gradbeno
dovoljenje. |
|
(12) Pri
novogradnjah naj znaša odmik novo zgrajenih objektov od meje gozdnega
roba najmanj eno drevesno višino. V kolikor to ni možno, investitor nosi
vso materialno in nematerialno odgovornost v primeru pada drevesa,
oziroma njegovih delov na parcelo oziroma zgrajene objekte. |
|
(13) Za
divja odlagališča odpadkov v gozdu, v kolikor ni možno ugotoviti
povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, odgovarja lastnik
zemljišča, na katerem se odlagališče nahaja. |
|
(14) Sečnje
drevja, obžagovanje vej in krčenje zarasti, se lahko izvaja izključno v
času izven gnezdenja ptic, to je od konca meseca septembra do konca
meseca februarja naslednjega leta. |
|
(15) Suha
drevesa in drevesna dupla ohranjamo povsod tam, kjer s puščanjem ostalih
dreves ne povečamo možnosti širjenja škodljivcev in bolezni. Drevesne
vrste, kje je obstaja ta nevarnost so: smreka, kostanj in brest. Prav
tako ohranjamo vse plodonosne drevesne in grmovne vrste. |
|
(16) Ohranjati
gozdne ostanke ob vodotokih, ker vplivajo na zaščito bregov pred
erozijo. Pri poseku je potrebno počistiti struge in korita potokov. Z
gozdovi ob potokih gospodarimo posamično ali skupinsko prebiralno ter
zagotavljamo naravno pestrost. |
|
(17) Skupine
gozdnega drevja izven naselij, grmovno vegetacijo in obvodno vegetacijo,
ki se zaradi rabe izkrčijo na golo, je potrebno tako oziroma še v letu
krčitve sanirati na način, da se osnuje nova drevesna ali grmovna
zarast. |
|
|
|
43. člen |
|
(varstvo površinskih voda) |
|
(1) Zunanja
meja priobalnega zemljišča pri reki Ščavnici, ki je vodotok 1. reda,
sega 15,0 m od meje vodnega zemljišča, pri ostalih vodotokih 2. reda
(Blaguški potok, Lipnica, Dragotinski potok, Grabonoški potok, Turja,
Pinkava in ostali manjši vodotoki) pa 5,0 m. Zunaj območij naselij sega
zunanja meja priobalnega zemljišča 40,0 m od meje vodnega zemljišča. Na
vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen
za izjeme, ki jih določajo predpisi o vodah. |
|
(2) Na
vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko
ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost
pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. |
|
(3) Za
varstvo in izboljšanje stanja površinskih in podzemnih voda je v občini
na območju občinskega središča (Sveti Jurij ob Ščavnici, Jamna,
Biserjane) načrtovano sistematsko odvajanje in čiščenje komunalnih
odpadnih voda. Na območjih kjer ni predvidena izgradnja kanalizacije, se
načrtujejo mali individualni ali skupinski sistemi za zbiranje in
čiščenje komunalnih voda (rastlinske ali biološke čistilne naprave). |
|
Občina zagotavlja ločeno zbiranje odpadkov na izvoru in reciklažo
nekaterih ločeno zbranih snovi. |
|
(4) Na
vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za
izjeme, ki jih določa 37. člen ZV-1. Za obstoječe objekte in naprave,
ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, skladno z 201. členom
ZV-11 velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija in
sprememba namembnosti, če se s tem ne povečuje poplavna in erozijska
ogroženost, se ne poslabšuje stanje voda, je omogočeno izvajanje javnih
služb, se ne ovira obstoječe posebne rabe voda, ni v nasprotju s cilji
upravljanja z vodami in če s z rekonstrukcijo oddaljenost do meje
vodnega zemljišča ne zmanjšuje. |
|
(5) Pri
načrtovanju izgradnje komunalnih čistilnih naprav je potrebno izdelati
hidrološko hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka. |
|
(6) Padavinske
vode je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo,
prioritetno ponikati. Pri tem morajo ponikalnice biti locirane izven
vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj gradbenih parcel. Če
ponikanje ni možno, je potrebno padavinske vode speljati v bližnji
vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora ureditev
odvajanja biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven
plazovitega in erozijsko ogroženega območja. V nasprotnem primeru
investitor odgovarja za nastalo škodo in jo je dolžan sanirati. |
|
|
|
44. člen |
|
(varstvo vodnih virov) |
|
Voda
se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno vodo.
Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire in spodbuja varčno in
smotrno rabo pitne vode. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se
upošteva pogoje iz državnih ali občinskih predpisov. |
|
|
|
45. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Pri
gradnji objektov in drugih posegov v prostor se upošteva ukrepe za
zagotavljanje varnosti na poplavno, erozijsko in požarno ogroženih
območjih. |
|
(2) Na
poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor,
ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna
zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja razen posegov, ki
so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. |
|
Na
poplavnem območju je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba
namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov in naprav. Za vsak poseg
se preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne
ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih
območjih. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna
ogroženost sosednjih območij. Za vsak poseg na poplavnem območju se mora
predhodno pridobiti vodno soglasje. |
|
(3) Na
poplavnih območjih, območjih visoke podtalnice, zemeljskih plazov in
erozij je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč
naravnih procesov in omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost
in pogostosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenjem
njegove materialne dobrine. |
|
(4) Na
gričevnatem delu občine se na plazljivih, plazovitih in erozijskih
območjih ne načrtuje ureditve, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo
naravne nesreče. Pri posegih na teh območjih in v njihovi bližini, ki so
bila že sanirana ali so potencialno plazljiva, se v projektni
dokumentaciji preveri nosilnost tal. Gradnja na pobočjih z naklonom 20
stopinj in več je možna ob predhodnih geoloških raziskavah, na podlagi
katerih se določi način temeljenja ter izvede stabilnostne analize
pobočja. Uredi se odvodnjavanje vseh objektov in okolice ter podtalnih
in zalednih vod. |
|
(5) Pri
vseh posegih se upoštevajo pogoji za spodbujanje razvoja požarno
nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali
preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in
tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov, vplive
obstoječih in novih industrijskih objektov na načrtovanje novih naselij
ter pogoje za prevoz ljudi in živali ter transport v cestnem,
železniškem, cevnem, ladijskem in letalskem prometu. |
|
(6) Pri
gradnji požarno zahtevnih objektov se v projektni dokumentaciji izdela
oceno požarne ogroženosti za objekte, ki jih določa predpis o požarni
ogroženosti. |
|
(7) Zagotoviti
je treba potrebne odmike od meje parcel in med objekti oziroma
načrtovati ustrezne protipožarne ločitve za omejevanje širjenja požara
na sosednje objekte, zadostno količino vode za gašenje ter zagotoviti
ustrezne vire vode za gašenje, površine za neovirane in varne dovoze,
dostope ter delovne površine za intervencijska vozila. |
|
(8) Izpolnjevanje
bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte
se dokazuje v elaboratu “zasnova požarne varnosti”, za požarno zahtevne
objekte pa v elaboratu “študija požarne varnosti”. Požarno manj zahtevni
objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti. |
|
(9) Pri
projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje
občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma
v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. |
|
(10) Objekti
morajo biti protipotresno grajeni v skladu s cono potresne ogroženosti. |
|
|
|
46. člen |
|
(obrambne potrebe) |
|
Na
območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici ni objektov ali naprav za
obrambne zadeve, zato posebni pogoji za obrambo niso definirani. |
|
|
|
7. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja |
|
|
|
47. člen |
|
(varovanje zdravja) |
|
(1) Objekti
morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in objekte, v
katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena celoletna
osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri
dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo
pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na
posamezni parceli in v stanovanjski enoti. |
|
(2) Za
vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste
ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni
ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. Vhodi v objekte z javno
funkcijo, prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi
funkcijami morajo omogočiti dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi
parkiranje vozil invalidnih oseb. |
|
(3) Zaradi
zagotavljanja varstva voda, vodnih in obvodnih ekosistemov je
prepovedano neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode in v
naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki
imajo stalen ali občasen pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda
ter v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi izkoriščanja mineralnih
surovin in so v stiku s podzemno vodo. |
|
|
|
48. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
Pri
vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z
agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo prekomerne emisije v zrak, se
upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka. Dejavnosti, ki
onesnažujejo zrak, je dovoljeno umeščati le v gospodarske ali
industrijske cone, kjer so upravljavci dolžni poskrbeti za meritve
emisij v zrak in po potrebi izvajati ustrezno zaščito in sanacijo. |
|
|
|
49. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Območja
varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju po posamezni osnovni oziroma podrobni namenski
rabi prostora. |
|
(2) Na
mirnih območjih na prostem, ki obsegajo zavarovano območje v skladu s
predpisi s področja ohranjanja narave, se določa I. stopnja varstva pred
hrupom, razen za območja naselij na zavarovanem območju ter območji cest
v širini 1000 m od sredine pomembne ceste, območja prometne
infrastrukture, območja gozdov na površinah za izvajanje gozdarske
dejavnosti, na območjih za potrebe obrambe in izvajanje nalog policije
ter območjih varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
(3) Na
območjih naselij, razpršene poselitve in razpršene gradnje s podrobno
namensko rabo SS, SB, SP in BT, ke v skladu s predpisi o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju določena III. stopnja varstva pred
hrupom. Izjema so enote urejanja BL 1 in BL 2 s podrobno namensko rabo
BT, enota urejanja BL 2 s podrobno namensko rabo SS in enota urejanja JA
3 s podrobno namensko rabo SS, ki so opredeljena kot II. stopnja varstva
pred hrupom. |
|
(4) Na
območjih poselitve, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju in površin podeželskega naselja (SK), mešanih
stanovanjskih območjih (SSm), območju centralnih dejavnosti (C), območju
športnih centrov BC, območju zelenih površin (Z) in na površinah
razpršene poselitve (A) določa III. stopnja varstva pred hrupom. |
|
(5) Na
območjih naselij, razpršene poselitve in razpršene gradnje, se v skladu
s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, za območja
proizvodnih dejavnosti (I) določa IV. stopnja varstva pred
hrupom. |
|
(6) Za
območja prometnih površin (P), območja energetske infrastrukture (E) in
območja okoljske infrastrukture (O) se v skladu s predpisi o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa IV. stopnja varstva
pred hrupom. |
|
(7) Na
območju odprtega prostora, razen na območjih, ki spadajo pod mirna
območja na prostem, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom. |
|
(8) Za
območja voda, se za vse površine, razen površin vodne infrastrukture in
površinah na mirnem območju na prostem, določi III. stopnja varstva pred
hrupom. Za površine vodne infrastrukture se določi IV. stopnja varstva
pred hrupom. |
|
(9) Meje
med III. in IV. stopnjo varstva pred hrupom sovpadajo z mejami
opredeljene namenske rabe posameznih enot in podenot urejanja prostora. |
|
(10) Ne
glede na določila prejšnjega odstavka se na območjih med I. in IV.
območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva
pred hrupom lahko s
tehničnimi ali konstrukcijskimi ukrepi varstva pred hrupom zagotovi, da
vrednosti kazalcev hrupa na objektih z varovanimi prostori oziroma
območjih s I. in
II. stopnjo varstva pred hrupom ne
bodo presežene. |
|
(11) Ne
glede na določila tega člena je za izvajanje nalog varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami hrup lahko večji. |
|
|
|
50. člen |
|
(osončenost in svetlobno onesnaženje) |
|
(1) Omeji
se svetlobno onesnaženje v bivalnih območjih v naselju. Na podlagi
predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja se pri
gradnji nove javne razsvetljave uporabijo svetilke, katerih delež
svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %, razen za razsvetljavo
javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika, kjer se lahko
uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne
presega 5 %, če je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W ali
je povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava
s takimi svetilkami, ne presega 2 lx in je javna površina ulic, ki jo
razsvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem in počasnemu
prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h. Tem zahtevam se morajo
prilagoditi tudi svetilke obstoječe javne razsvetljave (najkasneje do
31. decembra
2016). |
|
(2) Na
celotnem območju Občine Sveti Jurij je potrebno zmanjšati porabo
električne energije za osvetlitev javnih površin ter zmanjšanju
svetlobnega onesnaženja, in sicer z: |
|
– dosledno zamenjavo vseh obstoječih svetilk razsvetljave, da je delež
svetlobnega toka, ki seva navzgor, enak 0 %, |
|
– uvedbo časovnih intervalov osvetlitve (npr. izklop posameznih svetilk
(vsaka druga) na javno manj obremenjenih območij javnih površin in sicer
glede na obremenitev površin), |
|
– zamenjava obstoječih sijalk z varčnimi sijalkami. |
|
(3) Dosledno
upoštevanje načina osvetljevanja, ki jih predpisujejo predpisi za
posamezna območja osvetlitve (razsvetljava proizvodnega objekta,
razsvetljava poslovne stavbe, razsvetljava objektov za oglaševanje ...). |
|
(4) Pri
omejitvah osvetljevanja varovanih prostorov se upoštevajo mejne
vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava na oknih
varovanih prostorov: |
|
|
|
Okoljsko območje |
Osvetljenost
od sončnega zahoda do 24. ure |
Osvetljenost
od 24. ure do sončnega vzhoda |
območje, ki je s predpisom
določeno kot naravna
vrednota |
2 lx |
0 lx
1 lx (samo za osvetljenost
zaradi razsvetljave javne
površine) |
naselje, ki ni mesto |
5 lx |
1 lx |
mesto |
10 lx |
2 lx |
območja visoke nočne
dejavnosti v mestih z več
kot 20 000 prebivalci* |
25 lx |
5 lx |
|
|
*
Območje visoke nočne dejavnosti je območje, na katerem vsaj polovico
časa od sončnega zahoda do sončnega vzhoda potekajo dejavnosti javnega
preživljanja prostega časa (npr. turistična, kulturna, športna dejavnost
…). Območje, ki obsega tlorisno površino, manjšo od 3 000 m2,
se ne obravnava kot območje visoke nočne dejavnosti. |
|
(5) Mejne
vrednosti za osvetljenost se nanašajo na osvetljenost, izmerjeno na
sredini svetle okenske odprtine in v smeri, ki je pravokotna na
zastekljeno površino okna. Oddaljenost okna od osvetljene površine se
izračuna kot razdalja med oknom in najbližjim robom osvetljene nepokrite
površine, izmerjena v vodoravni smeri. |
|
|
|
51. člen |
|
(elektromagnetno sevanje) |
|
(1) V
Občini Sveti Jurij je zgrajeno elektroenergetsko omrežje, ki sodi med
nizko frekvenčne vire EMS. Glede na občutljivost posameznega območja
naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki
jih povzročajo viri sevanja, se upošteva naslednje stopnje varstva pred
sevanjem: |
|
– I.
stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano
varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč,
okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in
izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih
površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno
bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče,
kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske
dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti,
ki so hkrati namenjeni bivanju (v nadaljnjem besedilu: I. območje). |
|
– II.
stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten
poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti
območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi
podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni
dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena
kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na
površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali
železniškemu prometu. |
|
– V
obstoječih objektih, ki bodo v vplivnem pasu EMS, se spremeni namembnost
stanovanjskih objektov v rabo II. območja varstva pred elektromagnetnim
sevanjem, ki izključuje stanovanja in dejavnosti, pri katerih se v
objektu dalj časa zadržujejo ljudje. Na zemljiščih, ki so v vplivnem
pasu EMS ni možna gradnja novih bivalnih objektov iz I. območja varstva
pred elektromagnetnim sevanjem. |
|
(2) Potrebni
minimalni odmiki oziroma koridorji na nivoju tal ob elektroenergetskih
vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti navedeni v
I. območju varstva pred sevanjem od osi elektroenergetskega voda oziroma
od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša: |
|
– za
nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje
nazivne napetosti 400 kV in 220 kV – 40 m; |
|
– za
nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje
nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 15 m. |
|
|
|
52. člen |
|
(tehnični pogoji gradnje objektov) |
|
(1) Pri
gradnji in prenovi objektov in naprav ter pri razmestitvi objektov na
posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S
smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne
gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov in energetsko
sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati
izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije
(zbiralniki sončne energije, izraba padavinske vode, izraba geotermalne
vode, skupni energetsko varčni sistemi). Priporoča se izraba padavinske
vode za sanitarne namene. |
|
(2) Pri
projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje
občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma
v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. V
objektih, ki so določeni v predpisih o tehničnih normativih za
zaklonišča in zaklonilnike, se predvidi ojačano plošča nad pritličjem. |
|
(3) Razporeditev
objektov na parceli, odmiki med njimi in izvedba objektov morajo
zagotavljati požarno varnost objektov. |
|
|
|
53. člen |
|
(neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam) |
|
Vhodi
v javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati
dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah o
projektiranju brez grajenih ovir. Zagotoviti se tudi mora parkiranje za
invalidne osebe. |
|
|
|
8. Omejitve za uporabo zemljišča na podlagi predpisov posameznih
nosilcev urejanja prostora |
|
|
|
54. člen |
|
(pogoji nosilcev urejanja prostora) |
|
Območje občine ni v vplivnem območju katerega od letališč, preko območja
občine pa potekajo zračne poti, zato se pri posegih v prostor, ki bi
zaradi svoje višine vplivali na varnost zračnega prometa, predhodno
pridobi ustrezno soglasje Ministrstva za promet. Med ovire za zračni
promet štejejo: |
|
– objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30 m in ki stojijo na
naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške
pokrajine za več kot 100 m, |
|
– vsi
objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter
daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami po
dolžini več kot 75 m, |
|
– za
ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij,
ki so višji od okoliškega terena najmanj 25 m,
če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških
prog, visokonapetostnih vodov in podobno. |
|
|
|
9. Spremljanje stanja okolja |
|
|
|
55. člen |
|
(spremljanje stanja okolja) |
|
(1) Pri
izvajanju občinskega prostorskega načrta se pri posameznih posegih
spremlja stanje in izvajanje ukrepov iz okoljskega poročila za posamezne
sestavine okolja, in sicer: |
|
– raba naravnih virov |
|
– število gospodinjstev, ki uporabljajo zemeljski plin in OVE, letna
poraba energije in letna poraba vode na prebivalca (izvaja občina), |
|
– površina nezazidanih stavbnih zemljišč, površina kmetijskih zemljišč,
površina gozdnih zemljišč (izvaja občina), |
|
– površinske in podzemne vode |
|
– kakovost podzemnih voda in vodotokov (izvaja MOP-ARSO), |
|
– količina odpadnih komunalnih vod, prepeljanih na ČN (izvaja občina), |
|
– dolžina kanalizacijskega omrežja, delež priključenih gospodinjstev
(izvaja občina), |
|
– delež ločeno zbranih odpadkov (izvaja občina), |
|
– kulturna dediščina |
|
– stanje, ogroženost in raba enot kulturne dediščine (izvaja država), |
|
– zrak in podnebne razmere |
|
– prometne razmere (izvaja upravljavec ceste), |
|
– stanje emisij v zrak zaradi prometa, iz gospodinjstev in podjetij
(izvaja občina), |
|
– stanje porabnikov klasičnih in alternativnih virov energije (izvaja
občina), |
|
– hrup |
|
– stanje hrupa ob pomembnejših cestah (izvaja občina), |
|
– zdravje ljudi |
|
– delež
prebivalcev priključenih na javni vodovod (izvaja občina), |
|
– kakovost pitne vode (izvaja občina), |
|
– kataster javne razsvetljave (izvaja občina), |
|
– splošno spremljanje stanja okolja (izvaja občina, investitorji in
pristojna ministrstva), |
|
– biotska in krajinska pestrost |
|
– delež
in površina stavbnih zemljišč v območjih prednostnih HT in ekstenzivnih
sadovnjakih ter ostalih območjih varstva narave: EPO, KP, Natura 2000,
NV Ščavnica potok (izvaja občina). |
|
|
|
IV.
KONČNE DOLOČBE |
|
|
|
56. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
Z
uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati: |
|
1. Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Gornja Radgona za
obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradne objave, št. 5/86, 1/90, 16/91
in Uradni list RS, št. 7/95), na območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. |
|
2. Prostorske sestavine srednjeročnega plana občine Gornja Radgona za
obdobje od leta 1986–1990 (Uradne objave, št. 10/88, 3/90, 16/91 in
Uradni list RS, št. 7/95), na območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. |
|
3. Prostorske
sestavine dolgoročnega plana občine Ljutomer za obdobje 1986–2000
(Uradni list SRS, št. 7/87, 28/87 in Uradni list RS, št. 24/92), na
območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. |
|
4. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Gornja
Radgona (Uradni list RS, št. 7/95, 35/01 – uskladitev, 30/06, 22/13). |
|
5. Odlok o zazidalnem načrtu Videm ob Ščavnici (Uradne objave 21/86 ter
dopolnitve Uradni list RS, št. 11/98, 48/03, 23/08, 75/12). |
|
6. Sklep o širitvi območja stavbnih zemljišč na parc. št. 1049/1, k.o.
Dragotinci (Uradni list RS, št. 350-4/2013-002). |
|
7. Sklep o širitvi območja stavbnih zemljišč na parc. št.823 in 824,
obe, k.o. Bolehnečiči (Uradni list RS, št. 350-0071/2012-002). |
|
8. Sklep o širitvi območja stavbnih zemljišč na parc. št. 787, k.o.
Bolehnečiči (Uradni list RS, št. 350-0074/2012-002). |
|
9. Sklep o širitvi območja stavbnih zemljišč na parc. št. 939/1, k.o.
Selišči (Uradni list RS, št. 350-0075/2012-002). |
|
10. Odlok o pomožnih objektih, napravah in drugih posegih v prostor za
potrebe občanov na območju Občine Sv. Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS,
št. 35/97). |
|
|
|
57. člen |
|
(dokončanje postopkov) |
|
Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja in druge posege v prostor, ki
so se začeli pred uveljavitvijo tega akta, se končajo po določilih
prostorskih aktov, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega
dovoljenja. |
|
|
|
58. člen |
|
(nadzor) |
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske
službe. |
|
|
|
59. člen |
|
(veljavnost) |
|
Ta
odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
|
Št.
413-00183/2008-015 |
|
Sveti
Jurij ob Ščavnici, dne 20. maja
2015 |
|
|
|
Župan |
Občine Sveti Jurij ob Ščavnici |
Miroslav Petrovič
l.r. |
|
|
Priloga
1: Nezahtevni, enostavni in začasni objekti |
|
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni
list Republike Slovenije, št. 58/2016)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: |
|
|
|
2. člen
V
Prilogi 1Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Sveti Jurij ob
Ščavnici (Uradni list RS, št. 36/15), Priloga 1: NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI
IN ZAČASNI OBJEKTI, se v poglavjuSkupni prostorsko izvedbeni pogoji za
gradnjo nezahtevnih, enostavnih objektov ter začasnih objektov, pod
točko a) Splošno, v prvem odstavku, za drugim doda tretji stavek, ki se
glasi:
»V
skladu z uredbo je ne glede na določbe iz tabele te priloge enostaven
tudi objekt, ki je proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja
tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, če je povezan
s tlemi in ni namenjen prebivanju.«
3. člen
Ta
odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
|
|
|
|