Na podlagi določil
16. in 19. člena
zakona o varstvu okolja,
(Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96 ter 16. člena
statuta Občine Zreče
(Uradni list RS, št. 28/99, 11/01) je Občinski svet občine Zreče na seji
dne 20. 5. 2002 sprejel |
O D L O K |
o varovanju pitne
vode v zajetjih in črpališčih na območju Občine Zreče |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem odlokom se
določa zavarovano območje vodnih virov: |
1. RTC-Rogla, -
Uniorček, Mašinžaga, Jasa |
2. Gorenje
(GO-1,GO-2,GO-3 in GO-4), |
3. Stranice (ST-1,
ST-2 in ST-3), |
4. Resnik R-1,
|
5. Padeški vrh PD-1,
|
6. Zreče (ZR-1, ZR-2,
ZR-3, ZR-4, ZR-5, ZR-6, ZR-7, ZR-8, ZR-9 in ZR-10), |
7. Zlakova (Zl-1Zl-2
in Z l-3) in |
8. Brinjeva gora (BG-1
in BG-2) |
na območju Občine
Zreče ter varstveni pasovi in ukrepi za zavarovanje vodnih virov pred
onesnaženjem. |
2. člen |
Obseg zavarovanega
območja zajetij ter črpališč in varstvenih pasov je grafično prikazan v
kartografski predlogi hidrogeoloških razmer na vodozbirnem območju
zajetja in v strokovnih podlagah za zavarovanje vodnih virov na območju
Občine Zreče, ki jih je izdelalo podjetje GEO-HIDRO, d.o.o. Preserje in
se nahajajo na vpogled na Občini Zreče. |
Kartografska predloga
vsebuje podatke o lokaciji vodnih virov, izdatnosti, mejah prispevnega
območja, litološki sestavi in hidrogeoloških karakteristikah ozemlja,
kakor tudi vrise mej varstvenih pasov v preglednih katastrskih načrtih v
merilu 1:5000. |
II.
VARSTVENI PASOVI |
3. člen |
Zavarovano območje
zajetij ter črpališč pitne vode je razdeljeno v naslednje varstvene
pasove: |
– najožji varstveni
pas (cona 1) z najstrožjim režimom varovanja, |
– ožji varstveni pas
(cona 2) s strogim režimom varovanja, |
– širši varstveni pas
(cona 3) z blagim - sanitarnim režimom varovanja. |
III.
VARSTVENI UKREPI |
4. člen |
Z namenom zavarovanja
posameznih varstvenih pasov zajetjih ter črpališč ta odlok določa, kaj
je na območju posameznega varstvenega pasu: |
– prepovedano
(graditi, izvajati, uporabljati, vgrajevati, opredeljevati in odlagati),
|
– obvezno (graditi,
izvajati in sanirati), |
– dovoljeno
(izvajati, graditi in adaptirati, nadzidati in prizidati), |
– potrebno
preurediti. |
5. člen |
Varstveni ukrepi se
seštevajo. Vsi ukrepi, ki veljajo za širši varstveni pas (cona 3)
veljajo tudi za oba znotraj ležeča pasova (coni 1 in 2) |
6. člen |
Najožji varstveni
pas-cona 1, predstavlja območje z najstrožjim režimom varovanja, v
katerem je dovoljena le dejavnost, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo.
Zemljišče najožjega varstvenega pasu mora biti odkupljeno in
zemljiško-knjižno vpisano na lastnika vodovoda (koncedenta).
|
Območje mora biti
fizično zavarovano-ograjeno in opremljeno z opozorilnimi tablami. Dostop
na območje najožjega varstvenega pasu je dovoljen le pooblaščenim osebam
upravljavca vodovoda, inšpekcijskim službam ter pooblaščenim delavcem
pristojnih zdravstvenih organizacij za kontrolo in spremljanje kvalitete
pitne vode. |
V območju najožjega
varstvenega pasu ni dovoljena uporaba kemičnih sredstev za zaščito in
uravnavanje rasti rastlin, uničevanje podrasti in škodljivcev ter
gnojenje. |
7. člen |
Ožji varstveni
pas-cona 2, predstavlja območje s strogim režimom varovanja pitne vode
in obsega prostor, kjer še obstaja možnost hitrega posrednega ali
neposrednega onesnaženja zajetja pitne vode. |
8. člen |
V ožjem varstvenem
pasu je prepovedano |
1. graditi
|
– proizvodne in
obrtno servisne objekte, |
– energetske objekte,
ki bi s svojo tehnologijo škodljivo vplivali na vodni vir, |
– stanovanjske in
poslovne objekte brez rešene dispozicije odpadnih in površinskih voda
preko kanalskega sistema izven območja varstvenih pasov, |
– pralnice
avtomobilov, |
– kampe, kopališča,
|
– ceste ter
železnice, |
– skladišča nafte,
naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, |
– naftovode,
plinovode, |
– ponikovalnice za
odpadne in padavinske vode iz cestišč, |
– komunalne čistilne
naprave, |
– objekte, ki
bistveno zmanjšujejo količino zajetja pitne vode, |
– odlagališča in
pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov ter začasna skladišča
posebnih odpadkov, |
– pokopališča,
|
– podzemna skladišča,
|
– bencinske servise;
|
2. izvajati
|
– cestni in
železniški promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v
predpisih o prevozu nevarnih snovi, po nezaščitenih cestah in
železnicah, |
– izkop gramoza ob in
iz vodotokov in v novih gramoznicah ter eksploatacijo kamna v kamnolomih
in peskokopih, |
– spremembo
namembnosti in dejavnosti objektov, če se s tem povečuje nevarnost za
vodni vir, |
– namakanje
kmetijskih površin, |
– gnojenje tal z
odplakami in odpadki, |
– ponikanje
padavinskih vod s prometnih in manipulacijskih površin, |
– povečano črpanje
tehnološke vode iz vodnjakov izven vodarne; |
3. uporabljati
|
– rastlinska zaščitna
sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi
približujejo mejni koncentraciji, opredeljeni v predpisih o higienski
neoporečnosti pitne vode, |
– za vodo nevarne in
škodljive snovi pri vzdrževanju železniških tirov in drugih zunanjih
objektov, |
4. vgrajevati
toplotne črpalke-izmenjevalce na podlagi uporabe podtalnice;
|
5. opredeljevati nova
ureditvena območja naselij in širiti obstoječa; |
6. odlagati odpadke. |
9. člen |
V ožjem varstvenem
pasu je obvezno: |
1. graditi
|
– neprepustno javno
in interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte;
neprepustnost mora izvajalec dokazati z atestom, |
– utrjene neprepustne
prometne in manipulacujske površine, |
– lovilne sklede za
obstoječa skladišča za nevarne snovi, kamor je mogoče ujeti tudi
rabljeno požarno vodo; |
2. izvajati
|
– odvajanje fekalne
(komunalne) in tehnološke vode v javno kanalizacijo, |
– odvajanje vode iz
utrjenih prometnih in manipulativnih površin, |
– opremljanje cest z
ustrezno signalizacijo (opozorilne table); |
3. sanirati obstoječa
skladišča nafte, naftnih derivatov,nevarnih in škodljivih snovi, ki niso
zgrajena skladno s predpisi o gradnji le-teh. |
10. člen |
V ožjem varstvenem
pasu je dovoljeno |
1. izvajati
|
– dejavnost, ki služi
oskrbi s pitno vodo, |
– proizvodne in
obrtne dejavnosti v obstoječih objektih, za katere pooblaščena
organizacija iz 26. člena tega odloka ugotovi, da ne predstavljajo
nevarnost za kvaliteto in količino pitne vode, |
– športno
rekreacijske dejavnosti; |
2. graditi
|
– stanovanjske hiše v
vrzelih obstoječih zazidalnih površin, ne da bi se bistveno povečalo
število prebivalcev na tem območju, če je urejeno odvajanje in čiščenje
odplak, |
– nadomestne
stanovanjske hiše za objekte iz tega varstvenega pasu, če je urejeno
odvajanje odplak, |
– objekte družbenega
standarda za osnovno preskrbo prebivalstva, če je urejeno odvajanje
odplak, |
– objekte za potrebe
individualnih kmečkih gospodarstev, če je urejeno odvajanje odplak,
|
– skladišča za
kurilno olje prostornine do 5 m3, če so opremljena z neprepustno lovilno
skledo enakega volumna, |
– športno
rekreacijske objekte z minimalnimi spremljajočimi objekti, če je urejeno
odvajanje odplak; |
3. adaptirati,
nadzidati, prizidati objekte in naprave tako, da ne ogrožajo vira pitne
vode. |
11. člen |
V ožjem varstvenem
pasu je potrebno preurediti |
– greznice in
gnojišča tako, da ni nevarnosti pronicanja v podzemno vodo oziroma
prelivanja na površino, |
– obstoječe ceste in
železniške proge tako, da se z rekonstrukcijo le-teh doseže, da v
primeru incidentov morebitne razlite tekočine ne morejo posredno ali
neposredno pronicati in ponikati do podtalnice. |
12. člen |
Širši varstveni pas
(cona 3), predstavlja območje z blagim - sanitarnim režimom varovanja in
zajema prostor, kjer obstaja možnost, da se padavine iz celotnega
padavinskega območja infiltrirajo oziroma površinsko pritečejo do izvira
vode, oziroma prostor, kjer naj se zagotavlja zaščita pred
nerazpadajočimi ali težko razpadajočimi snovmi, ter nevarnimi kemičnimi
in radiološkimi onesnaženji. |
13. člen |
V širšem varstvenem
pasu je prepovedano |
1. graditi
|
– proizvodne,
energetske, obrtne in servisne objekte, ki pomenijo nevarnost za vir
pitne vode, |
– skladišča nafte,
naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so večja kot 25 m3
za posamezni rezervoar (200 m3 v zaključeni celoti) oziroma ali so
večja, kot jih dopuščajo predpisi o tem, kako morajo biti zgrajena in
opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive
snovi, |
– naftovode,
|
– ponikovalnice za
odpadne vode, |
– nove komunalne
čistilne naprave nad 2.000 EE, |
– objekte, ki
bistveno zmanjšujejo izdatnost vodnega vira, |
– odlagališča in
pretovorne postaje komunalnih posebnih odpadkov, |
– pralnice
avtomobilov, ki nimajo priključka na kanalizacijo, |
– nova pokopališča;
|
2. izvajati
|
– cestni in
železniški tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene
v predpisih o prevozu nevarnih snovi, po nezaščitenih cestah in
železnicah, |
– izkop gramoza ob
vodotokih in iz njih ter v novih gramoznicah, ki pomenijo nevarnost za
vir pitne vode, |
– izkop peska in
kamna (z izjemo kamnolomov, ki so opredeljeni kot kamnolomi posebnega
družbenega pomena), |
– spremembo
namembnosti in dejavnosti objektov, če se s tem povečuje nevarnost za
vodni vir, |
– povečano črpanje
tehnološke vode iz vodnjakov izven vodovodnega sistema, |
– sečnjo in spravilo
lesa v večjem obsegu brez vednosti upravljavca vodovoda, |
– posek lesa na večji
površini, tako da obstoji možnost zmanjšanja izdatnosti vodnega vira,
|
– množično vzrejo
živali, |
– gnojenje tal z
odplakami in odpadki, |
– vrtanje
raziskovalnih vrtin z uporabo pomožnih sredstev, ki so vodi škodljiva;
|
3. uporabljati
rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki
se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji (ogrožajo vodni vir) in
so opredeljena v predpisih o higienski neoporečnosti pitne vode;
|
4. vgrajevati
toplotne črpalke - izmenjevalce na podlagi uporabe podtalnice;
|
5. odlagati odpadke. |
14. člen |
V širšem varstvenem
pasu je dovoljeno |
1. graditi
|
– stanovanjske hiše v
vrzelih obstoječih strjenih naselij, ne da bi se bistveno povečalo
število prebivalcev in če je ustrezno urejeno odvajanje in čiščenje
odplak, |
– nadomestne
stanovanjske hiše za objekte iz tega varstvenega pasu, z urejenim
odvajanjem odplak, |
– objekte družbenega
standarda za osnovno oskrbo prebivalstva, z urejenim odvajanjem odplak,
|
– objekte za potrebe
individualnih kmečkih gospodarstev, z urejenim odvajanjem odplak,
|
– skladišča za
kurilno olje prostornine do 200 m3. Skladišča morajo imeti prvo stopnjo
zaščite (dvoplaščna cisterna); |
2. izvajati
|
– proizvodne in
obrtne dejavnosti v obstoječih objektih, za katere pooblaščena
organizacija iz 26. člena ugotovi, da ne ogrožajo kakovosti pitne vode,
|
– športno-
rekreacijske dejavnosti, |
– ponikanje strešnih
voda, |
– namakanje
kmetijskih površin s čisto vodo, |
– pokop na območju,
kjer je nad podtalnico ugotovljena plast za vodo neprepustne gline;
|
3. adaptirati,
nadzirati in prizidati |
– objekte in naprave
tako, da ne ogrožajo virov pitne vode. |
15. člen |
V širšem varstvenem
pasu je obvezno |
1. graditi
|
– vodotesno javno in
interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte;
vodotesnost mora izvajalec dokazati z atestom, |
– greznice za
individualne stanovanjske objekte, pri katerih ni možno odvajati fekalne
vode v javno kanalizacijo skladno s strokovnim navodilom o urejanju
gnojišč in greznic. Te greznice so začasne, in sicer do zgraditve nove
javne kanalizacije, |
– urejene nepropustne
manipulacijske površine z odvodom meteornih voda v kanalizacijo (ali
prek maščobnika v ponikovalnico), |
– lovilne sklede za
obstoječa skladišča za nevarne snovi, kamor je možno ujeti tudi rabljeno
požarno vodo. |
2. odvajati v
kanalizacijo odpadne (komunalne) in tehnološke vode; |
3. opremiti ceste z
ustrezno signalizacijo (opozorilne table); |
4. sanirati
|
– obstoječa skladišča
nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki niso zgrajena
skladno s predpisi o gradnji le-teh, |
– obstoječe bencinske
servise, tako da imajo največjo skupno prostornino skladišča 200 m3 in
prvo stopnjo zaščite (dvoplaščna cisterna s stalnim merjenjem tekočine
med plašči ali s signalizacijo); |
5. izvajati
|
– rekonstrukcije
obstoječih cest in železniških prog tako, da v primeru nesreč morebitne
razlite tekočine ne morejo ponikati v podtalnico. |
IV. POSEBNI UKREPI |
16. člen |
Vodnogospodarske in
druge posege v vodotoke na območju varstvenih pasov je treba izvajati
tako, da ne bo ogrožen vodni vir. |
17. člen |
Hitrost vozil, ki
prevažajo nafto, naftne derivate, nevarne in škodljive snovi, po cestah
in železnici na območju širšega varstvena pasu, je omejena na 40 km/h. |
18. člen |
Varstveni pasovi
vodnih virov se označijo z opozorilnimi tablami. Table se postavijo na
meji pasu ob cestah in poteh. |
19. člen |
O režimu opravljanja
z zemljišči in gozdovi v posameznih varstvenih pasovih obvestijo njihove
lastnike pristojne službe Občine Zreče. |
20. člen |
Občina Zreče uvede in
vodi kataster skladišč nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih
snovi in drugih nevarnih onesnaževalcev, ki so v območju varstvenih
pasov pitne vode. |
Ta mora biti izdelan
v roku 2 let po sprejemu tega odloka. |
V. NAČIN NADZOROVANJA
NAD IZVAJANJEM UKREPOV NA ZAVAROVANIH OBMOČJIH |
21. člen |
1. Nadzor nad
izvajanjem ukrepov na zavarovanih območjih izvajajo: |
– pooblaščene
institucije za izvajanje kontrole nad kvaliteto pitne vode in stanjem
objektov in naprav za oskrbo pitne vode ter varovanih področij,
|
– inšpekcijski
organi, predvsem vodnogospodarska in zdravstvena inšpekcija z izdajanjem
soglasij in dovoljenj ter neposrednega inšpekcijskega nadzora,
|
– upravni delavci na
področju upravnih postopkov izdajanja lokacijskih in gradbenih dovoljenj
za posege v prostor na območju varovanih področij vodnih virov,
|
– upravljavci javnih
in lokalnih vodovodnih sistemov, |
– uporabniki pitne
vode; |
2. Nadzor se izvaja
nad: |
– stanjem zemljišč,
objektov, prometnic in vodotokov, |
– dokumentacijo za
izvajanje posegov v prostoru zavarovanih območij, |
– predpisanimi
postopki in izvajanjem zaščitnih ukrepov na objektih in manipulativnih
prostorih, |
– izvajanjem omejitev
pri rabi prostora na zavarovanih področjih v prostorskem planu oziroma v
upravnem postopku pridobitve lokacijskega in gradbenega dovoljenja. |
VI. OBSEG SANACIJSKIH
UKREPOV, ROKI IN NOSILCI IZVAJANJA |
22. člen |
Onesnaževalci v
varstvenih pasovih in občina kot nosilec razvoja komunalne
infrastrukture morajo na podlagi predloga sanacijskih ukrepov izdelati
sanacijske programe, ki morajo vsebovati tehnično rešitev sanacije,
koncept financiranja, roke za izvedbo in ostale obveznosti. Sanacijski
programi morajo biti izdelani v roku treh let po uveljavitvi tega
odloka. Sanacijske programe predpišejo pristojne inšpekcijske službe, ki
tudi opravljajo nadzor nad izvajanjem le-teh. |
Sredstva za izdelavo
sanacijskih programov ter njihovo izvedbo zagotavljajo onesnaževalci za
svoje programe in Občina Zreče za sanacijo v smislu ekološke sanacije
nelegalnih odlagališč in izgradnje komunalne in druge potrebne
infrastrukture. Izvajanje sanacijskih programov mora biti vključeno v
letne plane onesnaževalcev in občinski proračun. |
VII. NAČIN
UVELJAVLJANJA VAROVALNEGA REŽIMA |
23. člen |
Uveljavljanje
varovalnega režima na zavarovanih območjih se uresničuje: |
– z izvajanjem
postopkov sanacije objektov, naprav, prometnic in zemljišča na področju
varstvenih pasov vodnih virov, |
– s predpisovanjem
pogojev sanitarne zaščite v lokacijskih postopkih za objekte, ki se
predvidevajo v varstvenem pasu, |
– z nadzorom in
inšpekcijo nad izvajanjem zaščitnih in drugih ukrepov v zavarovanem
območju vodnega vira, |
– z omejevanjem
izkoriščanja kmetijskih površin in drugih naravnih virov (gramoz, vodne
količine). |
Uveljavljanje
varovalnega režima se prične v roku 8 dni po uveljavitvi tega odloka,
dolžne so ga uveljavljati vse upravne službe, ki izvajajo upravne
postopke na območju Občine Zreče. |
VIII. KAZENSKA
DOLOČBA |
24. člen |
Z denarno kaznijo
120.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki krši določila 6.,
8., 9., 10., 11., 13., 14., in 15. člena tega odloka. |
Z denarno kaznijo od
40.000 SIT se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki
stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
Z denarno kaznijo od
30.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena. |
Kdor krši s tem
odlokom določeno stanje, nosi tudi vse stroške za vzpostavitev v prvotno
stanje. |
IX.
PREHODNE DOLOČBE |
25. člen |
Upravljavci vodovodov
morajo v dveh letih po uveljavitvi tega odloka urediti najožje varstvene
pasove zajetja, s katerim upravljajo na način, kot to določa 6. člen
tega odloka. |
26. člen |
Za vse posege v
varstvenih pasovih, ki jih omogoča in dovoljuje ta odlok ali ob zunanji
meji varstvenih pasov, mora za izdajo lokacijskega dovoljenja investitor
pridobiti strokovno oceno vpliva tega posega na vir pitne vode pri za to
usposobljeni delovni organizaciji. Ocena je podlaga za izdajo soglasja
pristojne zdravstvene inšpekcije. |
27. člen |
Če se z ukrepi iz
ožjega varstvenega pasu omeji obstoječe izkoriščanje kmetijskega
zemljišča, je lastnik kmetijskega zemljišča upravičen do odškodnine po
splošnih predpisih o odškodnini. |
Breme omejitve rabe
zemljišča se lahko vpiše v zemljiško knjigo na osnovi ugotovljenega
javnega interesa, usklajenih planskih dokumentov in izplačane odškodnine
iz prvega odstavka tega člena. |
Odškodnino je dolžan
poravnati upravljavec vodovoda (koncesionar). Le-temu mora biti ob ceni
pitne vode zagotovljen vir sredstev (ekološka taksa). |
28. člen |
Z dnem veljavnosti
tega odloka preneha veljati odlok o varstvenem območju izvirov pitne
vode v Zrečah (Uradni list SRS, št. 19/73). |
29. člen |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
Št. 324-06-15/01 |
Zreče, dne 20. maja
2002. |
|
Župan |
Občine Zreče
|
Jože Košir l. r. |